018-040/2009 Občina Brezovica

Številka: 018-40/2009-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07- v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu članice Vide Kostanjevec, kot predsednice senata in članice Sonje Drozek šinko ter članice mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Sonje Marušič, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izvedba gradbenih, obrtniških in instalacijskih del rekonstrukcije Oš Brezovica", začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Splošno gradbeno podjetje Slovenija ceste Tehnika Obnova d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Brezovica, Tržaška 390, Brezovica (v nadaljevanju: naročnik), dne 20.3.2009

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi in se v razpisni dokumentaciji postopka oddaje javnega naročila "Izvedba gradbenih, obrtniških in instalacijskih del rekonstrukcije Oš Brezovica", objavljenega na Portalu javnih naročil dne 3.2.2009 pod številko JN 675/2009, razveljavi pogoj iz točke C 10 oddelka C (Izpolnjevanje obveznih pogojev za udeležbo - splošno) in dokazilo za izpolnjevanje predmetnega pogoja obrazec D 06 (Izjava ponudnika, da zanj v zadnjem letu pred oddajo ponudbe ni bil podan zahtevek za unovčitev bančne garancije iz naslova izvajanja gradbenih del).

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške nastale z revizijo, v višini 5.000,00 EUR, v roku 15 dni po prejemu tega sklepa, po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema odločitve Državne revizijske komisije do dne plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 14.1.2009 izdal sklep št. 28/09-Gš o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku. Naročnik je obvestilo o javnem razpisu objavil na Portalu javnih naročil dne 3.2.2009 pod številko JN 675/2009.

Vlagatelj je z vlogo z dne 13.2.2009, torej še pred rokom za oddajo ponudb, na naročnika naslovil zahtevek za revizijo zoper pogoj iz točke C 10 razpisne dokumentacije. Vlagatelj meni, da je zaradi predmetnega pogoja razpisna dokumentacija nejasna, nezakonita in vlagatelju onemogoča, da bi pripravil popolno ponudbo. Vlagatelj opozarja, da mora naročnik v skladu z drugim odstavkom 9. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2), zagotoviti, da z razpisnimi pogoji ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo osebno ali katerokoli drugo diskriminacijo. Vlagatelj povzema sporni pogoj iz razpisne dokumentacije in navaja, da naročnik z določitvijo slednjega ni vzpostavil razlikovanja med upravičeno in neupravičeno unovčitvijo garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, temveč je kot pogoj določil le, da ni bil podan zahtevek za unovčitev take garancije. Vlagatelj v nadaljevanju pojasnjuje, da je iz objav slovenskih medijev naročniku znano, da sta v preteklem letu zoper vlagatelja dva javna naročnika neupravičeno podala zahtevo za vnovčenje garancije za dobro izpolnitev pogodbenih obveznosti. Vlagatelj pojasnjuje, da je v prvem primeru sodišče s svojim sklepom o zavarovanju banki izdajateljici garancije prepovedalo unovčitev bančne garancije, saj je ugotovilo, da je verjetno izkazano, da je terjatev na prepoved unočitve bančne garancije utemeljena, ker je tudi verjetno izkazano, da gre za zvijačno zahtevo za unovčitev bančne garancije s strani javnega naročnika. Vlagatelj pojasnjuje, da je v drugem primeru javni naročnik zaradi neizpolnitve pogodbe za finančni najem s postopnim odkupom, unovčil garancijo za dobro izpolnitev pogodbenih obveznosti proti podjetju s katerim je bila sklenjena predmetna pogodba, slednje pa je v posledici tega dejstva unovčilo kontragarancijo zoper vlagatelja, ki je bil v opisanem primeru gradbeni izvajalec. Podjetje, proti kateremu je javni naročnik unovčil bančno garancijo, je še pred tem zoper javnega naročnika vložilo tožbo zaradi razveze pogodbe, ker je postala izpolnitev le-te zaradi spremenjenih okoliščin v okviru pogodbenih določil nezmožna. Po tem, ko je javni naročnik kljub vložitvi tožbe na razvezo pogodbe, unovčil bančno garancijo, je dotično podjetje vložilo še tožbo za vračilo neupravičeno unovčene garancije. Vlagatelj navaja, da bo o dejstvu ali je javni naročnik v opisanem primeru upravičeno unovčil bančno garancijo, odločilo sodišče v pravdnem postopku, ko bo odločalo o obeh vloženih tožbah (tožbi na razvezo pogodbe in tožbi za vračilo neupravičeno unovčene garancije). Vlagatelj navaja, da je v obeh primerih odločanje o ne/opravičeni unovčitvi bančne garancije sedaj predmet odločanja pred sodiščem in da sodišče o upravičenosti unovčitev bančnih garancij še ni odločilo. Po mnenju vlagatelja nikakor ni mogoče šteti, da bi bil sam neverodostojen ponudnik, če je zoper njega podan zahtevek za unovčitev garancije oziroma kontragarancije, ker so javni naročniki zlorabili svoje pravice in neupravičeno unovčili svoje instrumente zavarovanja.
Vlagatelj zatrjuje, da je dikcija spornega pogoja s stališča pravne varnosti nevzdržna, ker ni jasno določeno ali je z njo mišljeno samo dejansko dejanje unovčitve bančne garancije (nalog banki izdajateljici, da plača) ali tudi dejansko plačilo po unovčeni garanciji. Vlagatelj navaja, da je nalog banki izdajateljici lahko tudi neutemeljen, zaradi česar je ponudnik primoran sprožiti sodni spor. Tako postavljen pogoj, po mnenju vlagatelja, predstavlja diskriminatorno ravnanje naročnika in kršitev določb drugega odstavka 9. člena ZJN-2. Vlagatelj ob navedenem predlaga, da naročnik spremeni sporno točko C 10 in prilogo D 06 tako, da bo jasno opredeljeno, da zoper ponudnika niso bile upravičeno unovčene in plačane garancije zaradi izpolnitve pogodbenih obveznosti. Po mnenju vlagatelja je v skladu z načelom prepovedi diskriminiranja potrebno jasno opredeliti, da se kot unovčene garancije ne štejejo garancije o katerih teče spor v pravdnem postopku in o katerih sodišče še ni odločilo. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, in sicer stroške plačane takse v višini 5.000,00 EUR in vse druge stroške v zvezi z vložitvijo zahtevka za revizijo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Naročnik je dne 23.2.2009 sprejel odločitev št. 44/09-MR, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik pojasnjuje, da ob postavitvi predmetnega pogoja ni imel v mislih predmetnega ponudnika in ne dejstev, ki jih opisuje vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo. Naročnik navaja, da je upravičen na različne načine zaščititi svoj interes in kot izvajalca pridobiti finančno stabilno, poslovno sposobno podjetje, ki pri izvajanju investicij nima problemov z naročniki oziroma s kvaliteto izvedenih del. Naročnik meni, da je zato upravičen postavljati vsakršno merilo, ki je skladno s predmetom razpisa. Naročnik pojasnjuje, da gre v konkretnem primeru za gradnjo osnovne šole, pri čemer je pomembna pravočasnost in kvaliteta izvedenih del, in da je zaradi zahtevnosti gradnje in namena objekta postavil tako strog pogoj, kar pa še ne pomeni, da je tak pogoj tudi diskriminatoren. Naročnik navaja, da je odločitev o unovčitvi garancije vedno sprejeta po tehtnem premisleku in jo naročniki ne sprejemajo brez razloga, saj bi bili v takem primeru odškodninsko odgovorni napram ponudniku. Naročnik nadalje navaja, da je na trgu več gradbenih podjetij, ki so sposobna ugoditi razpisanim pogojem in da pogoj ni diskriminatoren samo zato ker vlagatelj pogoja ne izpolnjuje. Naročnik dodaja, da je vsekakor tudi več podjetij katerim so bile v zadnjem letu unovčene bančne garancije in ki na predmetnem razpisu ne bodo mogla kandidirati. Naročnik navaja, da je logično, da je vlagatelj zoper unovčenje garancij sprožil ustrezne sodne postopke, kar pa še ne pomeni, da bo njegovim zahtevam v slednjih ugodeno. Za naročnika je nesprejemljivo, da bi čakal na rešitev teh sodnih postopkov, saj bi v takem primeru lahko izbral ponudnika za katerega bi se kasneje izkazalo, da mu je bila bančna garancija pravilno unovčena, hkrati pa bi zamudil pri izvedbi javnega naročila. Zato, in ob pomanjkanju ustreznih zakonskih norm ter tako imenovane "črne liste", je naročnik mnenja, da lahko postavi pogoje s katerimi lahko eliminira potencialno problematična podjetja. Naročnik ob navedenem vztraja pri postavljenem pogoju in zavrača vlagateljev zahtevek za revizijo ter posledično zahtevano povračilo stroškov revizijskega postopka.

Vlagatelj je naročnika pravočasno obvestil, da bo postopek revizije oddaje predmetnega javnega naročila nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo, zato je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo dne 4.3.2009 in dne 5.3.2009 odstopil Državni revizijski komisiji v odločanje.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Med strankama v predmetnem revizijskem postopku je spor v tem, ali je naročnikova zahteva iz točke C 10 oddelka C (Izpolnjevanje obveznih pogojev za udeležbo - splošno) razpisne dokumentacije diskriminatorna in posledično protipravna. Naročnik naj bi z zahtevo po izjavi ponudnika, da zoper njega v zadnjem letu pred oddajo ponudbe ni bil podan zahtevek za unovčitev bančne garancije iz naslova dobre in pravočasne izvedbe del, ravnal v nasprotju z drugim odstavkom 9. člena ZJN-2.

Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v točki C 10 oddelka C (Izpolnjevanje obveznih pogojev za udeležbo - splošno), postavil pogoj z naslednjo vsebino: "Izjava ponudnika, da zanj v zadnjem letu pred oddajo ponudbe ni bil podan zahtevek za unovčitev bančne garancije iz naslova izvajanja gradbenih del.". Kot dokazilo za izpolnjevanje spornega pogoja je naročnik zahteval predložitev izpolnjenega obrazca D 06 (Izjava ponudnika, da zanj v zadnjem letu pred oddajo ponudbe ni bil podan zahtevek za unovčitev bančne garancije iz naslova izvajanja gradbenih del). Z pogledom v predmetni obrazec D 06, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik predvidel, da morajo ponudniki predložiti podpisano, v naprej pripravljeno izjavo z naslednjo vsebino: "Izjavljamo, da za nas iz naslova izvajanja storitev gradenj v zadnjem letu pred oddajo ni bil podan zahtevek za unovčitev bančne garancije iz naslova dobre in pravočasne izvedbe del.".

ZJN-2 načelno prepušča naročnikom, da določijo pogoje po lastni presoji, vendar pa pogoji ne smejo biti nejasni ali neupravičeno diskriminatorni. Naročnik z določitvijo pogojev kot izključujočih elementov dejansko omejuje možnost sodelovanja na določenem razpisu, zato je pomembno, da so pogoji v vsakem posameznem primeru jasno določeni, poleg tega pa ne smejo omejevati konkurence oziroma diskriminirati možnih ponudnikov zaradi okoliščin, ki v danem primeru niso objektivno opravičljive. Vendar že zgolj dejstvo, da naročnik z določeno zahtevo razlikuje ponudnike, še ne pomeni, da bi bila takšna zahteva že sama po sebi diskriminatorna. V naravi samega pogoja oziroma zahteve namreč je, da ponudnike razvršča na tiste, ki določeno zahtevo izpolnjujejo in je zato njihovo ponudbo mogoče obravnavati kot pravilno (ustrezno), ter tiste, ki te zahteve ne izpolnjujejo in zato ne morejo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Dejstvo, da določen ponudnik izpolnjuje pogoje in lahko sodeluje v postopku oddaje javnega naročila, medtem ko drugi ponudnik tega ne more, mora biti posledica objektivnih okoliščin, ki se na eni strani nanašajo na objektivno utemeljene in opravičljive potrebe naročnika, na drugi strani pa na prednosti, ki jih konkurenčno pravo dopušča in do katerih ponudniki pridejo z vlaganjem v razvoj, investicijami, raziskavami, razvijanjem novih produktov, izboljšavami, pridobivanjem referenc itd. Ni pa dopustno razlikovanje ponudnikov glede na kriterije, ki niso objektivno opravičljivi in pomenijo zlasti krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo, s čimer je določen ponudnik bodisi postavljen v bistveno slabši položaj bodisi je privilegiran, ne da bi za to obstajali utemeljeni razlogi. Zaradi opisanih razlogov je pomembno, da naročniki pri oblikovanju razpisnih pogojev upoštevajo načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), ki zahteva, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja (od oblikovanja razpisne dokumentacije, torej od določitve meril in pogojev, do ocenjevanja ponudb na podlagi teh pogojev in meril) in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s postavitvijo pogoja iz točke C 10 razpisne dokumentacije, omejil krog potencialnih ponudnikov, ki lahko sodelujejo pri predmetnem javnem naročilu, na tiste, katerim v zadnjem letu pred oddajo ponudbe ni bil podan zahtevek za unovčitev bančne garancije iz naslova dobre in pravočasne izvedbe del. S tako postavljenim pogojem naročnik onemogoča sodelovanje vsem ponudnikom, katerim je bil v zadnjem letu pred oddajo ponudbe podan zahtevek za unovčitev bančne garancije iz naslova dobre in pravočasne izvedbe del.

Kot je Državna revizijska komisija predhodno v tem sklepu že zapisala ZJN-2 načelno prepušča naročnikom, da določijo pogoje po lastni presoji, vendar pa pogoji ne smejo biti nejasni ali neupravičeno diskriminatorni. Tako je najprej potrebno ugotoviti, da ni najti izrecne zakonske prepovedi za postavitev takšnega pogoja, kot ga je postavil naročnik v točki C 10. Državna revizijska komisija pa je v nadaljevanju preverila, ali predmetni pogoj glede na svojo vsebino, morebiti pomeni neupravičeno diskriminacijo, kot to zatrjuje vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo. Vlagatelj namreč v svojem zahtevku za revizijo smiselno zatrjuje, da je naročnikova zahteva iz točke C 10 diskriminatorna, ker naročnik pri postavitvi takšnega pogoja ni jasno določil, da so upoštevne samo upravičeno unovčene in plačane bančne garancije in da se kot unovčene garancije ne štejejo garancije o katerih teče spor v pravdnem postopku in o njih sodišče še ni odločilo. Vlagatelj opozarja, da nikakor ni mogoče šteti, da bi bil sam neverodostojen oziroma nesposoben ponudnik, ker so bili zoper njega neupravičeno podani zahtevki za unovčitev bančnih garancij, zaradi česar je bil ponudnik primoran sprožiti sodni spor, v katerem pa sodišče še ni odločilo.

Kot izhaja iz vsebine spornega pogoja je naročnik s slednjim iz predmetnega postopka javnega naročanja želel izločiti vse ponudnike zoper katere je bil v zadnjem letu pred oddajo ponudbe podan zahtevek za unovčitev bančne garancije iz naslova dobre in pravočasne izvedbe gradbenih del. S tako postavljenim pogojem si je naročnik očitno želel zagotoviti, da bo izbral ponudnika, ki je zanesljiv izvajalec gradbenih del, torej izvajalec, ki nima problemov z kvalitetno in pravočasno izvedbo del. Naročnik takšen namen spornega pogoja utemeljuje tudi v svojem sklepu z dne 23.2.2009, v katerem navaja da je upravičen zaščitit svoje interese in kot izvajalca pridobiti finančno stabilno, poslovno sposobno podjetje, ki pri izvajanju investicij nima problemov z naročniki oziroma s pravočasnostjo in kvaliteto izvedenih del. Naročnik je nadalje še pojasnil, da je tako strog pogoj postavil zaradi zahtevnosti gradnje in namena objekta, saj gre za gradnjo osnovne šole. Državna revizijska komisija predmetnim navedbam naročnika ne oporeka in naročniku pritrjuje, da ima pravico zaščititi svoje interese in postaviti takšne pogoje, ki mu zagotavljajo, da bo izbral izvajalca, ki bo sposoben dobro in kvalitetno izvesti predmet konkretnega javnega naročila.

Iz same vsebine spornega pogoja izhaja, da naročnik, kot nesposobne oziroma nezanesljive za izvedbo konkretnega javnega naročila, šteje vse ponudnike zoper katere je bil v zadnjem letu podan zahtevek za unovčitev bančne garancije iz naslova dobre in pravočasne izvedbe gradbenih del. Naročnik v svojem sklepu z dne 23.2.2009 navaja, da naročniki bančnih garancij ne unovčujejo iz subjektivnih ali šikanoznih razlogov, temveč le na podlagi tehtnega premisleka z ustrezno pravno in dejansko podlago. Naročnik je prepričan, da so naročniki posameznih javnih naročil s strani posameznega izvajalca postavljeni v tak položaj, da izvajalcu unovčijo bančno garancijo. Državna revizijska komisija glede slednjih naročnikovih navedb ugotavlja, da drži, da naročniki praviloma bančnih garancij ne unovčujejo brez utemeljenih razlogov, saj so v nasprotnem (kot to navaja tudi naročnik) izvajalcem lahko tudi odškodninsko odgovorni. Vendar pa je na tem mestu potrebno ugotoviti, da naročniki v posameznih primerih lahko tudi neupravičeno podajo zahtevo za unovčitev bančne garancije. Prav tako je potrebno ugotoviti, da ponudniki ob unovčitvi bančne garancije vedno lahko sprožijo postopek pred sodiščem v katerem dokazujejo, da je naročnikov zahtevek za unovčitev bančne garancije neutemeljen. Slednje izhaja tudi iz konkretnih primerov, ki jih v svojem zahtevku za revizijo navaja vlagatelj. Iz navedenega tako jasno izhaja, da zgolj dejstvo, da je podana zahteva za unovčitev bančne garancije, še ne pomeni, da je ponudnik pri izvedbi posla, dejansko storil napake, za katere je bila bančna garancija dana. Dokler pred sodiščem spor o ne/upravičenosti zahtevka za unovčitev bančne garancije ni zaključen, tega ni mogoče trditi. Slednje je mogoče zatrjevati šele, ko sodišče v sporu na ugotovitev neupravičenosti zahtevka za unovčitev bančne garancije, pravnomočno odloči, da je bila zahteva za unovčitev bančne garancije utemeljena. Posledično je potrebno je sprejeti stališče, da ponudnika, zoper katerega je bil podan zahtevek za unovčitev bančne garancije, ni mogoče avtomatično šteti kot nezanesljivega oziroma nesposobnega za izvedbo konkretnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik pri postavitvi spornega pogoja ni upošteval dejstva, da je zahtevek za unovčitev bančne garancije lahko neutemeljen in je kot nezanesljive izvjalce izločil vse ponudnike zoper katere je bil v zadnjem letu podan zahtevek za izplačilo bančne garancije za pravočasno in kvalitetno izvedbo. Ob zgoraj ugotovljenem dejstvu, da zgolj podana zahteva za unovčitev bančne garancije zoper posameznega ponudnika, ne more avtomatično pomeniti nesposobnosti oziroma nezanesljivosti dotičnega ponudnika, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je potrebno sporno zahtevo iz razpisne dokumetnacije razveljaviti, saj naročnik s slednjo neupravičeno kot nezanesljive izvajalce, iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila, izloča ponudnike, zoper katere je bil neutemeljeno vložen zahtevek za unovčitev bančne garancije in ponudnike, ki so sprožili spor pred sodiščem na ugotovitev neupravičenosti zahtevka vnovčitev bančne garancije, o katerem pa sodišče še ni pravnomočno odločilo.

Poleg vsega do sedaj ugotovljenega pa bi, po oceni Državne revizijske komisije, naročnik lahko ponudnikovo sposobnost za kvalitetno in pravočasno izvedbo del, ki so predmet javnega naročila, preveril tudi drugače, na podlagi bistveno manj omejujočih in spornih pogojev, kot je zgoraj obravnavani pogoj iz točke C 10 razpisne dokumentacije. Naročnik bi tako lahko na primer preveril sposobnost ponudnikov za kvalitetno in pravočasno izvedbo del, s preveritvijo referenčnih del ponudnikov v skladu z določbo iz 1. alinee točke a) 2. odst. 45. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija na tem mestu opozarja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji od ponudnikov celo zahteval predložitev seznama referenčnih del in s strani naročnikov potrjenih potrdil o kvalitetno izvedenih referenčnih delih (točka C 06 in dokazila iz točke D 07 iz razpisne dokumentacije). Naročnik bi se s preverjanjem ponudnikovih sposobnosti za izvedbo del, na podlagi seznama referenčnih del, lahko izognil neupravičenemu razlikovanju med ponudniki, ki ga je vzpostavil s postavitvijo pogoja postavljenega v točki C 10, kar je Državna revizijska komisija predhodno v tem sklepu že ugotovila. Prav tako pa bi se naročnik s takšnim preverjanjem usposobljenosti ponudnikov izognil nesprejemljivemu čakanju (kot to navaja tudi sam), na rešitev morebitnih (s strani ponudnikov sproženih) sodnih sporov zoper unovčitve bančnih garancij, zaradi katerega bi lahko bil v zamudi z izvedbo predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija je ob upoštevanju zgornjih ugotovitev sporno določilo iz točke C10 oddelka C (Izpolnjevanje obveznih pogojev za udeležbo - splošno) in dokazilo za izpolnjevanje spornega pogoja obrazec D 06 (Izjava ponudnika, da zanj v zadnjem letu pred oddajo ponudbe ni bil podan zahtevek za unovčitev bančne garancije iz naslova izvajanja gradbenih del), razveljavila.

Državna revizijska komisija v zvezi z vlagateljevo zahtevo, da naj se spremeni razpisni pogoj iz točke C 10 in prilogo D 06 tako, da bo vlagatelje lahko pripravil popolno ponudbo, vlagatelja opozarja, da ima v revizijskem postopku pri odločanju o revizijskem zahtevku zgolj kasatorična in ne reformatorična pooblastila. Kar pomeni, da lahko Državna revizijska komisija na podlagi 23. člena ZRPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da bodisi zahtevek za revizijo zavrže, zavrne ali zahtevku ugodi tako, da bodisi postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi. Navedeno pomeni, da Državna revizijska komisija s svojim sklepom ne more nadomestiti naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika ali druge odločitev v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija tako v konkretnem primeru lahko zgolj razveljavi določbo razpisne za katero je ugotovila, da je v nasprotju z zakonskimi določbami, ne more pa vsebinsko spreminjati določb razpisne dokumentacije, saj je sprejemanje odločitev v postopku oddaje javnega naročila še vedno v rokah naročnika.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v predmetnem postopku zahteval tudi povračilo stroškov, in sicer strošek plačane takse in vse druge stroške v zvezi z vložitvijo zahtevka za revizijo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, kot potrebne stroške vlagatelju priznava stroške plačane takse, v višini 5.000,00 EUR. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj zahteval povračilo stroškov plačane takse in drugih stroškov v zvezi z vložitvijo zahtevka za revizijo. Iz potrdila o plačilu takse izhaja, da je vlagatelj plačal takso v višini 5.000,00 EUR. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je vlagatelj poleg povračila stroškov plačane takse zahteval tudi povračilo drugih stroškov v zvezi z vložitvijo zahtevka za revizijo. Ker slednjih, t.j. drugih stroškov v zvezi z vložitvijo zahtevka za revizijo, vlagatelj v svoji zahtevi ni opredelil oz. specificiral, je Državna revizijska komisija v skladu s petim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da vlagatelj do povračila le-teh ni upravičen.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške nastale z revizijo, v višini 5.000,00 EUR, v roku 15 dni po prejemu tega sklepa, po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema odločitve Državne revizijske komisije do dne plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 20.3.2009



Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Občina Brezovica, Tržaška 390, 1351Brezovica;
- Splošno gradbeno podjetje Slovenija ceste Tehnika Obnova d.d., Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana;
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana;
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana.