018-206/2008 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo

Številka: 018-206/2008-14

SKLEP

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija), je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999, 90/1999 - popravek, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 in 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Državne revizijske komisije Sonje Drozdek-šinko, kot predsednice senata, ter članice Državne revizijske komisije mag. Nataše Jeršič in predsednice Državne revizijske komisije Vesne Cukrov, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "inženiring pri izdelavi tehnične, investicijske, okoljske in prostorske dokumentacije v okviru priprave in sprejemanja Državnega prostorskega načrta za investicije v javno železniško infrastrukturo" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki so ga vložili gospodarski subjekt DIS CONSULTING, d. o. o., Letališka cesta 33c, 1000 Ljubljana, gospodarski subjekt SLOVENSKA CESTNA PODJETJA, d. o. o., Ljubljana, Leskoškova cesta 9e, 1000 Ljubljana, ter gospodarski subjekt INSTITUT GRAĐEVINARSTVA HRVATSKE, d. d., Janka Rakuše 1, 10000 Zagreb, Hrvaška, ki jih po pooblastilu zastopa odvetnik doc. dr. Aleksij Mužina, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Kopitarjeva ulica 5, 2000 Maribor (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 20. februarja 2009

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 24. novembra 2008 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa na račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, številka računa 01100-1000358802 (sklic 11 16110-7111290-01819908), kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo vplačati še znesek v višini 5.000,00 eurov (EUR).

Obrazložitev

Naročnik je dne 11. junija 2008 sprejel "SKLEP o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku in imenovanju strokovne komisije", številka 4111-71/2008-2, za "inženiring pri izdelavi tehnične, investicijske, okoljske in prostorske dokumentacije v okviru priprave in sprejemanja Državnega prostorskega načrta za investicije v javno železniško infrastrukturo", obvestilo o javnem naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila pa je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil, številka objave JN4788/2008, dne 12. junija 2008 (spletna povezava http://www.enarocanje.si/pregledobjave.asp"IzpObrazec=38621), ter (po navedbi naročnika) "v Uradnem Glasilu Evropske Skupnosti pod oznako dne 17.6.2008" (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

Vlagatelj je dne 09. julija 2008 priporočeno s povratnico na pošto oddal zahtevek za revizijo, z dne 08. julija 2008, ki ga je naročnik s sklepom (šifra 4111-5/2008zp91), izdanim dne 25. julija 2008, zavrnil kot neutemeljenega. Vlagatelj je z vlogo "OBVESTILO O NADALJEVANJU POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO", izdano dne 04. avgusta 2008, Državno revizijsko komisijo obvestil, da bo postopek revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija je s sklepom številka 018-115/2008-9, izdanim dne 12. septembra 2008,
1. vlagateljevemu zahtevku za revizijo, z dne 08. julija 2008, delno ugodila in razveljavila
- pogoj, da "ponudnik (v primeru skupne ponudbe poslovodeči partner) mora izpolnjevati pogoje glede finančne bonitete: najmanj 1B v zadnjih treh zaporednih letih pred objavo razpisa", kot je bil določen v točki d.1) razpisne dokumentacije, in spremljajoče zahteve po predložitvi dokazil za izkazovanje izpolnjevanja tega pogoja,
- 4. odgovor, objavljen na portalu javnih naročil dne 01. julija 2008 ob 13:33:58,
v preostalem delu pa vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 08. julija 2008, zavrnila kot neutemeljen.
2. vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, delno ugodila.

Naročnik je dne 11. novembra 2008 izdal "ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA", številka naročnika 4111-71/2008-4 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila), iz katere med ostalim izhaja, da se kot najugodnejša izbere ponudba ponudnika "DDC svetovanje inženiring d.o.o., Kotnikova 40, Ljubljana" (v nadaljnjem besedilu: ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša).

Vlagatelj je odločitev o oddaji naročila, kakor to izhaja iz navedb vlagatelja, prejel dne 13. novembra 2008, dne 18. novembra 2008 pa je, kakor to izhaja iz kuverte v spisu, na pošto priporočeno s povratnico oddal vlogo "OPOZORILO PONUDNIKU PO DRUGEM ODSTAVKU 79. ČLENA ZJN-2 podrejeno ZAHTEVA ZA DODATNO OBRAZLOŽITEV ODLOČITVE O ODDAJI NAROČILA in ZAHTEVA ZA VPOGLED V DOKUMENTACIJO POSTOPKA", z dne 18. novembra 2008 (v nadaljnjem besedilu: vloga z dne 18. novembra 2008). Naročnik je vlagateljevo vlogo z dne 18. novembra 2008 prejel dan kasneje, dne 24. novembra 2008 pa je izdal dokument "Dodatna obrazložitev", številka naročnika 4305-1/2008-351, ki ga je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 25. novembra 2008.

Naročnik je dne 25. novembra 2008, kakor to izhaja iz njegove prejemne štampiljke, prejel (nov) vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 24. novembra 2008, in sicer "zoper postopek oddaje javnega naročila v celoti", podrejeno pa â??"zoper odločitev - obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 4111-71/2008-4" (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo (v skrajšanem in strnjenem povzetku)
- zatrjuje lastno aktivno legitimacijo in pravočasnost vložitve zahtevka za revizijo;
- zatrjuje, da je naročnik predhodno izvedeni javni naročili
a) študija variant razvoja javne železniške infrastrukture in druge železniške infrastrukture na območju ljubljanskega železniškega vozlišča (JN2096/2007), ki pomeni eno od strokovnih podlag za izdelavo državnega prostorskega načrta za ljubljansko železniško vozlišče, ki je predmet (eden izmed podsklopov) tokratnega javnega naročila,
b) študija izvedljivosti železniške proge Beltinci - Lendava, ki pomeni eno od strokovnih podlag za izdelavo državnega prostorskega načrta za železniško povezavo Beltinci - Lendava, ki je predmet (eden izmed podsklopov) tokratnega javnega naročila,
oddal ponudniku, katerega ponudba je bila (tudi v postopku oddaje tokratnega javnega naročila) izbrana kot najugodnejša (skupaj s takratnim partnerjem). Ker se s tokratnim javnim naročilom oddaja tudi nadzor nad izvajanjem posameznih študij in projektov v okviru izdelave državnega prostorskega načrta iz alinej a) in b), vlagatelj poudarja, da je naročnik z izbiro ponudnika, katerega ponudba je bila (tudi tokrat) izbrana kot najugodnejša, povzročil, da bo slednji ponudnik pri izvedbi tokratnega javnega naročila, v povezavi z izvedbo javnih naročil pod alinejo a) in b), nadziral samega sebe, česar pa zakon ne dopušča. V posledici navedenega bi moral naročnik, po prepričanju vlagatelja, ponudbo ponudnika, katerega ponudba je bila (tudi v postopku oddaje tokratnega javnega naročila) izbrana kot najugodnejša, izločiti, saj je v nasprotju s predpisi;
- zatrjuje, da bi bilo potrebno ponudbo ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, izločiti tudi v primeru, da slednji storitev nadzora nad izvedbo projektov iz alineje a) in b) ni vključil v svojo ponudbo, saj s tem v njej niso vključene vse razpisane storitve. Posledično je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, lahko ponudil izvedbo predmetnega javnega naročila po bistveno nižji ceni od ponudnika, ki ni bil izbran, takšna cena pa ustreza definiciji neobičajno nizke ponudbe iz 49. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list Republike Slovenije, številka 128/2006 in 16/2008; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2). Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo dodaja, da je to mogoče dokazati s pomočjo primerjave med izračunano ponujeno vrednostjo ure ponudnikovega strokovnjaka v predmetnem javnem naročilu in povprečno vrednostjo ure ponudnikovega strokovnjaka v letu 2007, pri čemer vlagatelj podaja tudi primerjalne izračune.
Vlagatelj ob navedenem zaključuje, da je ponudba ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, tudi v primeru, če vključuje vse zahtevane storitve, zagotovo neobičajno nizka, saj je ponujena cena kar za 20 % nižja od cene, po kateri ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, običajno izvaja storitve, zaradi česar se pojavlja dvom o možnosti izpolnitve take ponudbe;
- zatrjuje, da odločitev o oddaji naročila pomeni kršitev načela enakopravnosti v smislu 9. člena ZJN-2.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo, glede na vse doslej navedeno, predlaga, da Državna revizijska komisija odloči, da se odločitev o oddaji naročila v celoti razveljavi, naročnik pa je dolžan vlagatelju povrniti stroške revizijskega postopka.

Naročnik je s pozivom številka 4111-71/2008-6, izdanim dne 26. novembra 2008, vlagatelja pozval, da plača â??"takso glede zahtevka za revizijo"â?? Vlagatelju je bil navedeni poziv, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, vročen dne 01. decembra 2008, dne 03. decembra 2008 pa je, kakor to izhaja iz poštne kuverte v spisu, na pošto priporočeno s povratnico oddal vlogo "Plačilo takse o Zakonu o reviziji postopkov javnega naročanja" s prilogami (številka 813/2008-SL), izdano istega dne. Vlagatelj je v omenjeni vlogi navedel potrdilo o vplačilu takse â??"glede zahtevka za revizijo"â??

Naročnik je, kakor to izhaja iz prejemne štampiljke na pripravljalni vlogi, dne 02. decembra 2008 prejel tudi pripravljalno vlogo vlagatelja, z dne 28. novembra 2008, v kateri vlagatelj med drugim zatrjuje, da se naročnik na njegovo zahtevo za vpogled v celotno dokumentacijo predmetnega postopka javnega naročanja ni odzval (vpogled vlagatelju, kakor zatrjuje sam, ni bil omogočen niti do dne vložitve omenjene vloge) in tako očitno ni zadostil zahtevi iz šestega odstavka 22. člena ZJN-2.

Naročnik je dne 19. decembra 2008 izdal odločitev o zahtevku za revizijo, številka naročnika 4305-1/2008-368 , s katero je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, posledično pa vlagatelju ni priznal niti (povrnitve) priglašenih stroškov (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo (v skrajšanem in strnjenem povzetku)
- zatrjuje, da pomeni študija variant razvoja javne železniške infrastrukture in druge železniške infrastrukture na območju ljubljanskega železniškega vozlišča strokovno podlago, ki bo osnova za pripravo dokumentiranega predloga za pričetek priprave državnega prostorskega načrta za ljubljansko železniško vozlišče. Na osnovi tega predloga bo, še dodaja naročnik, Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo sklep o pričetku vodenja državnega prostorskega načrta, sam pričetek priprave državnega prostorskega načrta pa se prične s sklepom Vlade Republike Slovenije. študija, kot zaključuje naročnik, zato ne sodi v sklop gradiv, ki jih je oziroma jih bo potrebno zagotoviti v postopku priprave državnega prostorskega načrta, temveč gre za preliminarno študijo variant. Izdelovalci strokovnih podlag in drugih gradiv, ki jih bo potrebno zagotoviti v postopku priprave državnega prostorskega načrta, še niso znani.
Naročnik na podlagi navedenega ugotavlja, da sama izdelava študije ljubljanskega železniškega vozlišča ne sodi v sklop elaboratov, ki jih bo izbrani inženir dolžan koordinirati in nadzirati, pač pa je to gradivo, na osnovi katerega bo mogoče pripraviti ustrezen dokumentiran predlog za pobudo o pričetku postopka priprave državnega prostorskega načrta;
- zatrjuje, da je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, v okviru študije izvedljivosti železniške proge Beltinci - Lendava sodeloval z izdelavo preliminarnega poročila o vplivih na okolje in že zaključil s svojimi obveznostmi po pogodbi. Naročnik dodaja, da omenjena študija ne sodi v sklop gradiv, ki jih je oziroma jih bo potrebno zagotoviti v postopku priprave državnega prostorskega načrta, izdelovalci strokovnih podlag, okoljskega poročila in drugih gradiv, ki jih bo potrebno zagotoviti v postopku priprave državnega prostorskega načrta, pa še niso znani. Naročnik na podlagi navedenega ugotavlja, da sama izdelava študije izvedljivosti železniške proge Beltinci - Lendava ne sodi v sklop elaboratov, ki jih bo ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, dolžan koordinirati in nadzirati;
- ugotavlja, da ponudbena cena ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ni neobičajno nizka, pri čemer naročnik svoje stališče tudi obrazloži. Naročnik obenem dodaja, da je pred izdajo odločitve preveril vse postavke instituta neobičajno nizke cene in prišel do zaključka, da je ponudbena cena, ki jo je v svoji ponudbi ponudil ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, realna.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 22. decembra 2008, dne 22. decembra 2008 pa je, kakor to izhaja iz poštne kuverte v spisu, priporočeno s povratnico na pošto oddal vlogo "OBVESTILO O NADALJEVANJU POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO", izdano istega dne, s katero je naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji, Državna revizijska komisija pa je dokumentacijo prejela dne 29. decembra 2008.

Državna revizijska komisija je ob pregledu odstopljene ji dokumentacije ugotovila, da v njej ni vseh dokumentov, potrebnih za odločanje in izdajo odločitve o zahtevku za revizijo (med ostalim tudi naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo), zato je naročnika dne 30. decembra 2008 na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN pozvala, da ji brez odlašanja odstopi vso dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila, katere ji dotlej še ni odstopil. Ker Državna revizijska komisija dokumentacije, na odstop katere je pozvala naročnika, ni prejela do dne 07. januarja 2009, je navedenega dne naročnika s pozivom številka 018-206/2008-3, izdanim istega dne, ponovno pozvala, da ji nemudoma po prejemu poziva odstopi vso dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila, katere ji dotlej še ni odstopil. Državna revizijska komisija je dokumentacijo, na odstop katere je pozvala naročnika, prejela dne 12. januarja 2009.

Državna revizijska komisija je dne 21. januarja 2009 Inženirsko zbornico Slovenije, Jarška cesta 10b, 1000 Ljubljana (IZS; v nadaljnjem besedilu: Inženirska zbornica Slovenije), na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN zaprosila za posredovanje podatkov, potrebnih za odločitev o zadevi, dne 26. januarja 2009 pa je s strani Inženirske zbornice Slovenije prejela posredovane ji podatke.

Državna revizijska komisija je z dopisom številka 018-206/2008-7, izdanim dne 28. januarja 2009, Vlado Republike Slovenije, Gregorčičeva ulica 20, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Vlada Republike Slovenije), na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN zaprosila za posredovanje podatkov, potrebnih za odločitev o zadevi. Kakor izhaja iz Državni revizijski komisiji vrnjene poštne povratnice, je Vlada Republike Slovenije omenjeno zaprosilo prejela dne 29. januarja 2009, Državna revizijska komisija pa je dne 02. februarja 2009 prejela odgovor Vlade Republike Slovenije, številka 43001-1/2009/2, izdan dne 29. januarja 2009.

Državna revizijska komisija je dne 02. februarja 2009 Vlado Republike Slovenije na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN zaprosila za pojasnilo glede posredovanih podatkov, potrebnih za odločitev o zadevi, dne 09. februarja 2009 pa je prejela pojasnilo Vlade Republike Slovenije, številka 43001-1/2009/4, izdano dne 03. februarja 2009.

Državna revizijska komisija je dne 19. februarja 2009 Republiko Slovenijo, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno premoženje, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, 1502 Ljubljana, na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN zaprosila za podatke, potrebne za odločitev o zadevi, želene podatke pa je prejela dne 20. februarja 2009.

Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje predmetnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. členom ter drugo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Državna revizijska komisija je uvodoma obravnavala navedbe vlagatelja, v katerih ta zatrjuje, da je naročnik predhodno izvedeni javni naročili (1.) študija variant razvoja javne železniške infrastrukture in druge železniške infrastrukture na območju ljubljanskega železniškega vozlišča in (2.) študija izvedljivosti železniške proge Beltinci - Lendava oddal ponudniku, katerega ponudba je bila (tudi v postopku oddaje tokratnega javnega naročila) izbrana kot najugodnejša (skupaj s takratnim partnerjem). Ker se s tokratnim javnim naročilom oddaja tudi nadzor nad izvajanjem omenjenih študij in projektov v okviru izdelave državnega prostorskega načrta, vlagatelj poudarja, da je naročnik z izbiro ponudnika, katerega ponudba je bila (tudi tokrat) izbrana kot najugodnejša, povzročil, da bo slednji ponudnik pri izvedbi tokratnega javnega naročila, v povezavi z izvedbo javnih naročil, v tem odstavku naštetih pod točko (1.) in (2.), nadziral samega sebe, česar pa zakon ne dopušča.

V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list Republike Slovenije, številka 33/2007 in 70/2008 - ZVO-1B; v nadaljnjem besedilu: Zakon o prostorskem načrtovanju) vsebuje določbe o državnem prostorskem načrtu v členih od 27 do 37, medtem ko vsebino, obliko in način priprave državnih prostorskih načrtov ter način priprave variantnih rešitev prostorskih ureditev, njihovega vrednotenja in primerjave ureja Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave državnega prostorskega načrta ter o načinu priprave variantnih rešitev prostorskih ureditev, njihovega vrednotenja in primerjave (Uradni list Republike Slovenije, številka 99/2007), sprejet na podlagi petega odstavka 28. člena in petega odstavka 31. člena Zakona o prostorskem načrtovanju.

Iz prvega odstavka 29. člena "(začetek priprave državnega prostorskega načrta)" Zakona o prostorskem načrtovanju med drugim izhaja, da se postopek priprave državnega prostorskega načrta začne s sklepom, ki ga skladno s časovnim načrtom (iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o prostorskem načrtovanju) za posamezno območje sprejme vlada na predlog ministrstva. V povezavi z navedenim je Državna revizijska komisija Vlado Republike Slovenije na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN
- dopisom (zaprosilom) številka 018-206/2008-7, izdanim dne 28. januarja 2009,
- dopisom (zaprosilom) številka 018-206/2008-10, izdanim dne 02. oziroma dne 06. februarja 2009,
zaprosila za posredovanje podatkov, potrebnih za odločitev o zadevi. Na podlagi skrbne proučitve pojasnila Vlade Republike Slovenije,
- številka 43001-1/2009/2, izdanega dne 29. januarja 2009,
- številka 43001-1/2009/4, izdanega dne 03. februarja 2009,
je Državna revizijska komisija zaključila, da Vlada Republike Slovenije (na podlagi 29. člena Zakona o prostorskem načrtovanju) na morebiten predlog ministrstva, pristojnega za urejanje prostora (Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor), doslej (še) ni sprejela sklepa o začetku postopka priprave državnega prostorskega načrta za investicije v javno železniško infrastrukturo za katerega od naslednjih objektov:
- Ljubljansko železniško vozlišče
- Nova proga Ljubljana - Jesenice s povezavo Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana
- Nova proga Ljubljana - Kranj s povezavo Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana
- Gradnja II. tira Maribor - šentilj
- Rekonstrukcija železniške postaje Pragersko
- Ureditev nivojskih križanj na V. in X. koridorju
- Železniška povezava Beltinci - Lendava - Redič
- Železniška povezava Beltinci - Lendava
- Železniška povezava Lendava - Redič.
Iz pojasnila Vlade Republike Slovenije številka 43001-1/2009/4, izdanega dne 03. februarja 2009, namreč jasno izhaja, da je pravilen zaključek Državne revizijske komisije, po katerem "Vlada Republike Slovenije ni sprejela sklepa o začetku postopka priprave državnega prostorskega načrta za investicije v javno železniško infrastrukturo za nobenega od"â?? naštetih â??"objektov"... (drugi odstavek omenjenega pojasnila Vlade Republike Slovenije). V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da se postopek priprave državnega prostorskega načrta za objekt "Ljubljansko železniško vozlišče" in za objekt "Železniška povezava Beltinci - Lendava" na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju s sklepom Vlade Republike Slovenije (še) ni začel. Smiselno zelo podoben zaključek izhaja tudi iz navedb naročnika, ki jih je podal v odločitvi o zahtevku za revizijo (tretji odstavek na strani 2), v njih pa zatrjuje, da se "sam pričetek priprave DPN"â?? â??"prične šele s sklepom Vlade RS.", "postopek priprave DPN"â?? pa se â??"glede na prej navedeno še ni pričel"â??

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je študiji, ki ju v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj (študija variant razvoja javne železniške infrastrukture in druge železniške infrastrukture na območju ljubljanskega železniškega vozlišča ter študija izvedljivosti železniške proge Beltinci - Lendava), v smislu Zakona o prostorskem načrtovanju dejansko potrebno obravnavati kot preliminarni (predhodni) študiji, torej študiji, izdelani pred začetkom postopka priprave državnega prostorskega načrta. Postopek priprave državnega prostorskega načrta se namreč, kot je bilo to ugotovljeno že v prejšnjem odstavku obrazložitve tega sklepa, na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju začne s sklepom Vlade Republike Slovenije, ki pa za objekta "Ljubljansko železniško vozlišče" in "Železniška povezava Beltinci - Lendava" (še) ni bil sprejet. Omenjenih študij tako po oceni Državne revizijske komisije ni mogoče šteti za "eno od strokovnih podlag za izdelavo državnega prostorskega načrta", kakor to v svojem zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj, temveč
a) študijo variant razvoja javne železniške infrastrukture in druge železniške infrastrukture na območju ljubljanskega železniškega vozlišča kot študijo, ki bo (na podlagi 29. člena Zakona o prostorskem načrtovanju) služila pripravi predloga za začetek postopka priprave državnega prostorskega načrta za objekt "Ljubljansko železniško vozlišče",
b) študijo izvedljivosti železniške proge Beltinci - Lendava kot študijo, ki ne predstavlja dokumenta, ki ga je oziroma ga bo potrebno zagotoviti v postopku priprave državnega prostorskega načrta (v sklopu zadevnega javnega naročila).

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da iz razpisne dokumentacije zadevnega javnega naročila za objekt "Ljubljansko železniško vozlišče" in za objekt "Železniška povezava Beltinci - Lendava" izhaja, da se predmet javnega naročila prične z dejanjem "Priprava predloga sklepa o pričetku postopka, priprava osnutka DPN in pridobivanju smernic." (stran "18 od 51" in stran "21 od 51"), nadaljuje pa med drugim tudi z naslednjimi dejanji
- "Zagotovitev študije variant."
- "Zagotovitev strokovnih podlag (projektne dokumentacije) za DPN"
- "Zagotovitev okoljskega poročila".
Iz razpisne dokumentacije (pod poglavjem "3. Opis predmeta javnega naročila:" na strani "22 od 51") prav tako izhaja, da
a) "Svetovalne in inženirske storitve v fazi priprave osnutka DPN in pridobitve smernic" vsebujejo "pomoč pri pripravi pobude o pričetku postopka priprave DPN", "priprava dokumentacije in pomoč pri izvedbi javnega naročila za pridobitev izdelovalca prostorske dokumentacije", "zagotovitev izdelave osnutka DPN" in "sodelovanje pri pridobivanju smernic in pripravi analize smernic ter usmeritev projektantom."
b) "Svetovalne in inženirske storitve v fazi zagotovitve študije variant" vsebujejo "priprava dokumentacije in pomoč pri izvedbi javnega naročila za pridobitev izdelovalcev študije variant in elaboratov", "koordinacija, vodenje in usklajevanje aktivnosti pri izdelavi gradbeno-tehničnega, razvojno-urbanističnega in (prometno)-ekonomskega elaborata" in "koordinacija, vodenje in usklajevanje aktivnosti pri izdelavi študije variant s predlogom najustreznejše variante."

Ob navedenem ne gre spregledati, da je eden od ponudnikov postavil vprašanje (številka 13), ki se je glasilo "Kaj pomeni izraz zagotovitev" V opisu storitev po posameznih objektih je večkrat uporabljen ta izraz. Prosimo, če lahko naročnik natančno opiše, kakšne so obveznosti izbranega ponudnika, ali je to izdelava posameznega predmeta, ali je samo priprava razpisa, vodenje postopkov itn. Prosimo, če naročnik natančno opredeli vsebino predmeta razpisa." Na citirano vprašanje je naročnik odgovoril: "Zagotovitev pomeni priprava razpisov, vodenje postopkov, nadzor nad izvedbo, koordinacija, usklajevanje aktivnosti in ipd."

V posledici citiranih določb razpisne dokumentacije, v povezavi z ostalimi določbami razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da bo ponudnik, katerega ponudba je bila v zadevnem postopku oddaje javnega naročila izbrana kot najugodnejša, dejansko izvajal nadzor nad izvedbo posameznih storitev, citiranih v zadnjem odstavku na strani "7 od 16" in prvem odstavku na tej strani obrazložitve tega sklepa, ne bo pa "nadziral samega sebe pri izvedbi javnega naročila JN2096/2007 in javnega naročila "študija izvedljivosti železniške proge Beltinci - Lendava"", kakor to v svojem zahtevku za revizijo (četrti odstavek na strani 3) zatrjuje vlagatelj. Izdelava preliminarne študije ljubljanskega železniškega vozlišča in preliminarne študije izvedljivosti železniške proge Beltinci - Lendava namreč ne sodi v sklop elaboratov, ki jih bo izbrani inženir dolžan koordinirati in nadzirati. Gospodarski subjekti, ki bodo izdelovali strokovne podlage in gradivo, te pa bo potrebno zagotoviti (šele) v postopku izdelave državnega prostorskega načrta, namreč (v konkretnem primeru) še niso znani, izbrati pa jih bo potrebno (s postopki javnega naročanja) v postopku izdelave državnega prostorskega načrta. Na navedeno dejstvo v odločitvi o zahtevku za revizijo utemeljeno opozarja tudi naročnik, ko zapiše, da
- "Izdelovalci strokovnih podlag in drugih gradiv, ki jih bo potrebno zagotoviti v postopku priprave DPN"â?? â??"še niso znani in jih bo potrebno s postopki javnega naročanja izbrati v času priprave DPN na osnovi projektnih nalog, ki bodo sledile v postopku pridobljenim smernicam s strani nosilcev urejanja prostora in izhodiščem sklepa vlade." (tretji odstavek na strani 2, smiselno zelo podobno pa tudi drugi odstavek na strani 3),
- se "Glede na opis predmetnega naročila (razpisna dokumentacija stran 22 od 51)"â?? â??"prične delo inženirja na razpisani nalogi s "svetovalnimi in inženirskimi storitvami v fazi priprave osnutka DPN in pridobitve smernic", s pomočjo pri pripravi pobude o pričetku postopka priprave DPN"â?? (četrti odstavek na strani 2),
- "sama izdelava študije ljubljanskega železniškega vozlišča ne sodi v sklop elaboratov, ki jih bo izbrani inženir dolžan koordinirati in nadzirati, pač pa je to gradivo, na osnovi katerega bo mogoče pripraviti ustrezen dokumentiran predlog za pobudo o pričetku postopka priprave DPN." (četrti odstavek na strani 2, ki se nadaljuje kot prvi odstavek na strani 3),
- "sama izdelava "študije izvedljivosti železniške proge Beltinci - Lendava" ne sodi v sklop elaboratov, ki jih bo izbrani inženir dolžan koordinirati in nadzirati." (drugi odstavek na strani 3).

Navedenega zaključka Državne revizijske komisije ne more spremeniti niti dejstvo, da je naročnik na vprašanje (številka 9) enega od ponudnikov, ki se je glasilo "Ali bo moral izbrani ponudnik izvajati nadzor nad izvajalci izdelave posameznih študij in projektov"" odgovoril z "Izbrani ponudnik bo moral izvajati nadzor nad izvajalci izdelave posameznih študij in projektov.", saj iz odgovora naročnika ne izhaja, da bi moral ponudnik, katerega ponudba je bila v zadevnem postopku oddaje javnega naročila izbrana kot najugodnejša, izvajati nadzor nad izvajalcem izdelave študije variant razvoja javne železniške infrastrukture in druge železniške infrastrukture na območju ljubljanskega železniškega vozlišča in izvajalcem izdelave študije izvedljivosti železniške proge Beltinci - Lendava, ki sta bili izvajalcem že preliminarno (predhodno) oddani v izdelavo.

Upoštevajoč vse doslej navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu svojega zahtevka za revizijo ni uspel izkazati niti naročnikovih kršitev v postopku oddaje predmetnega javnega naročila oziroma neskladja njegovih ravnanj v omenjenem postopku z ZJN-2 niti naročnikovega ravnanja v nasprotju s predpisi. V posledici navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo v izpostavljenem delu zavrnila kot neutemeljen.

Čeprav navedeno ni vplivalo na odločitev Državne revizijske komisije v konkretnem primeru, Državna revizijska komisija izpostavlja vprašanje smotrnosti in upravičenosti tozadevnih preliminarnih študij, v kar pa se pri obravnavi omenjene zadeve glede na svoje pristojnosti ni spuščala.

V posledici dosedanjih zaključkov Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje predmetnega javnega naročila oziroma neskladja njegovih ravnanj v tem postopku z ZJN-2, kakor tudi ne naročnikovega ravnanja v nasprotju s predpisi tudi v delu svojega zahtevka za revizijo, v katerem zatrjuje, da
- bi bilo potrebno v primeru, da ponudnik, katerega ponudba je bila v zadevnem postopku oddaje javnega naročila izbrana kot najugodnejša, "storitev nadzora nad izvedbo projektov, ki se izvajajo na podlagi naročila JN2096/2007 in naročila "študija izvedljivosti železniške proge Beltinci - Lendava", ker je sam izvajalec teh projektov, sploh ni vključil v ponudbo", njegovo ponudbo kot nepopolno izločiti,
- ponudnik, katerega ponudba je bila v zadevnem postopku oddaje javnega naročila izbrana kot najugodnejša, "v svoji ponudbi ni vključil vseh zahtevanih storitev in tako podal neprimerno ponudbo."
Državna revizijska komisija je v povezavi z navedenim sledila dokaznim predlogom, ki jih je vlagatelj podal v zahtevku za revizijo, ter vpogledala v naročnikovo razpisno dokumentacijo ("v razpisno dokumentacijo JN4788/2008") in ponudbo ponudnika, katerega ponudba je bila v zadevnem postopku oddaje javnega naročila izbrana kot najugodnejša. Državna revizijska komisija je ob vpogledu v ponudbo ponudnika, katerega ponudba je bila v zadevnem postopku oddaje javnega naročila izbrana kot najugodnejša, ugotovila, da je slednji v njej v predvidenem ocenjenem obsegu ur ponudil vse zahtevane postavke oziroma vse razpisane storitve ("inženiring pri izdelavi tehnične, investicijske, okoljske in prostorske dokumentacije v okviru priprave in sprejemanja Državnega prostorskega načrta za investicije v javno železniško infrastrukturo") za vse objekte, ki so predmet javnega naročila. Na opisani način je ponudnik, katerega ponudba je bila v zadevnem postopku oddaje javnega naročila izbrana kot najugodnejša, zgolj dosledno sledil zahtevam naročnika v razpisni dokumentaciji in predmetu javnega naročila, saj bi bila v nasprotnem primeru njegova ponudba v končni posledici označena za nepopolno (argument 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Kot je Državna revizijska komisija ugotovila že doslej, je namreč predmet javnega naročila "inženiring pri izdelavi tehnične, investicijske, okoljske in prostorske dokumentacije v okviru priprave in sprejemanja Državnega prostorskega načrta za investicije v javno železniško infrastrukturo", pri čemer gospodarski subjekti, ki bodo izdelovali strokovne podlage in gradivo, te pa bo potrebno zagotoviti (šele) v postopku izdelave državnega prostorskega načrta, (v konkretnem primeru) še niso znani in jih bo potrebno (s postopki javnega naročanja) izbrati v postopku izdelave državnega prostorskega načrta.

Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija torej ugotavlja, da vlagatelj tudi v slednje izpostavljenem delu svojega zahtevka za revizijo ni uspel izkazati niti naročnikovih kršitev v postopku oddaje predmetnega javnega naročila oziroma neskladja njegovih ravnanj v tem postopku z ZJN-2 niti naročnikovega ravnanja v nasprotju s predpisi. Vlagatelj v mejah zahtevka za revizijo tako ni uspel izkazati, da ponudnik, katerega ponudba je bila v zadevnem postopku oddaje javnega naročila izbrana kot najugodnejša, v svojo ponudbo ni vključil vseh zahtevanih storitev predmetnega javnega naročila. V posledici navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo tudi v izpostavljenem delu zavrnila kot neutemeljen.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih ta zatrjuje, da "Ker izbrani ponudnik ni ponudil vseh razpisanih storitev, je posledično lahko ponudil izvedbo javnega naročila po bistveno nižji ceni od ponudnika, ki ni bil izbran", taka cena pa "tudi ustreza definiciji neobičajno nizke ponudbe iz 49. člena ZJN-2.". Vlagatelj pri tem še dodaja, da je ponudba ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, tudi v primeru, če vključuje vse zahtevane storitve, zagotovo neobičajno nizka, saj je ponujena cena kar za 20 % nižja od cene, po kateri ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, običajno izvaja storitve, zaradi česar se pojavlja dvom o možnosti izpolnitve take ponudbe. V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija izpostavlja 49. člen "(neobičajno nizka ponudba)" ZJN-2, ki v prvem odstavku med drugim določa, da mora naročnik v primeru, če meni, da je pri določenem naročilu ponudba neobičajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila glede na blago, gradnje ali storitve, preden zavrne takšno ponudbo, pisno zahtevati podrobne podatke o elementih ponudbe, za katere meni, da so merodajni za izpolnitev tega naročila, oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb in jih je naročnik predhodno določil in od ponudnika zahtevati, da jih vrednostno utemelji. ZJN-2 v nadaljevanju prvega odstavka 49. člena eksemplifikativno določa, na kaj se lahko nanašajo te podrobnosti, v drugem odstavku istega člena pa določa, da mora naročnik preveriti te postavke ob posvetovanju s ponudnikom, upoštevajoč predložena dokazila. V kolikor naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, tako ponudbo izloči.

V navezavi na institut neobičajno nizke ponudbe je Državna revizijska komisija že v več svojih sklepih, na primer
- v sklepu številka 018-207/2008-3, izdanem dne 14. januarja 2009 (prvi odstavek na strani 10),
- v sklepu številka 018-090/2008-3, izdanem dne 17. julija 2008 (šesti odstavek na strani 2),
- v sklepu številka 018-70/2008-11, izdanem dne 13. junija 2008 (osmi odstavek na strani 4),
- v sklepu številka 018-005/2008-4, izdanem dne 24. januarja 2008 (prvi odstavek na strani 5),
ter mnogih drugih sklepih zavzela stališče, da se določilo 49. člena ZJN-2 nanaša (le) na tiste procesne položaje, v katerih želi naročnik ponudbo, ki vsebuje najnižjo (neobičajno nizko) ceno, zavrniti. Varstvo takšnih ponudnikov je uveljavljeno z vnaprejšnjim zagotovilom, da lahko dokažejo, da njihova ponudba kljub nizki ceni (še vedno) zagotavlja uspešno izvedbo javnega naročila. Določba 49. člena ZJN-2 je torej namenjena varstvu ponudnika (in ne naročnika), ki je predložil ponudbo z najnižjo ceno in za katero je naročnik ocenil, da je "neobičajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila glede na blago, gradnje ali storitve" ter jo zato želi zavrniti. Na podlagi ZJN-2 ima naročnik pravico, da takšno ponudbo zavrne, vendar šele potem, ko se je z uporabo postopka, ki je predpisan v 49. členu ZJN-2, na podlagi naknadnih pojasnil prizadetega ponudnika (podrobnih podatkov o elementih ponudbe) prepričal, da je njegov sum o neobičajno nizki ceni (ponudbi) utemeljen. Smiselno zelo podoben zaključek je mogoče napraviti tudi na podlagi vsebine sodbe Sodišča Evropskih skupnosti v združeni zadevi C-147/06 in C-148/06, SECAP SpA (C-147/06) proti Comune di Torino, z dne 15. maja 2008, sodbe Sodišča prve stopnje v zadevi T 495/04, Belfass SPRL proti Svetu Evropske unije (zlasti točke 88, 97 in 98), z dne 21. maja 2008 , ter mnogih drugih sodb Sodišča Evropskih skupnosti na temo neobičajno nizke ponudbe.

Državna revizijska komisija ob doslej navedenem še dodaja, da pravo javnih naročil nizkih cen na splošno ne prepoveduje, ravno tako pa jih ne prepoveduje niti konkurenčno pravo. Svobodno določanje cen je ena temeljnih značilnosti konkurence na prostem trgu, kjer praviloma velja, da lahko ponudnik ponudi poljubno visoko ceno, če jo trg le sprejme, lahko pa tudi poljubno nizko, če mu takšna cena zagotavlja obstoj na trgu (prinaša dobiček, zmanjšuje grozečo izgubo ali pa prinaša kako drugo (poslovno) korist). Načelo obligacijskega prava o enakovrednosti dajatev je zato potrebno razumeti predvsem v tržnem pomenu: ceno določajo tržne razmere, vendar pri tem ne gre zanemariti, da je slednje pravilo omejeno s kogentnimi predpisi področne zakonodaje (na primer zakonodaja omejevanja konkurence pri kartelnih sporazumih, posrednih omejitvah, zlorabi obvladujočega položaja in podobno).

Ob vpogledu v dokumentacijo, ki jo je Državni revizijski komisiji odstopil naročnik, je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila (po opravljenem preverjanju) ne meni, da bi v zvezi s ponudbo ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, obstajal dvom o možnosti izpolnitve naročila glede na blago, gradnje ali storitve. V konkretnem primeru naročnik torej ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, zaradi ponudbene cene nima namena izločiti iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila, temveč jo želi akceptirati. Slednje dejstvo nesporno izhaja tako iz odločitve o oddaji naročila (naročnik je namreč ponudbo ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, izbral kot najugodnejšo, še pred tem pa jo je označil za popolno) kakor tudi iz odločitve o zahtevku za revizijo, v kateri je naročnik navedel (prvi in zadnji stavek tretjega odstavka na strani 3), da "ponudbena cena izbranega ponudnika ni bila neobičajno nizka." in "Naročnik je pred izdajo odločitve preveril vse"â?? â??"navedene možne postavke instituta neobičajno nizke cene pri izbranem ponudniku in ugotovil, da ponudbena cena izbranega ponudnika ne sovpada z nobeno od"â?? â??"postavk, kar pomeni, da je ponudbena cena izbranega ponudnika za zadevno javno naročilo realna."

Navedenega zaključka Državne revizijske komisije ne more spremeniti niti dejstvo, da vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo zatrjuje, da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, tudi v primeru, če bi ponudil izvedbo vseh zahtevanih storitev zadevnega javnega naročila, tega naročila s ponujeno ceno ne bi mogel izpolniti. Vlagatelj namreč svoje navedbe v zahtevku za revizijo utemeljuje zgolj na način, da je cena, ki jo je v svoji ponudbi ponudil ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša,
a) "kar za 20 odstotkov nižja od cene, po kateri izbrani ponudnik običajno izvaja storitve, zato se pojavlja dvom o možnosti izpolnitve take ponudbe",
b) "19,9% pod njegovo povprečno urno ceno za leto 2007, ki pokriva vse stroške brez dobička",
obenem pa se sklicuje na vrednost projektantske ure, ki jo je sprejela skupščina "IZS na svoji 19. redni seji dne 11.12.2007".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da gola primerjava cene, ki jo je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ponudil v ponudbi zadevnega javnega naročila, s ceno, po kateri slednji običajno izvaja storitve, ne more sama po sebi pripeljati do zaključka, da je neka ponudba (oziroma njena cena) neobičajno nizka. Dejstvo je namreč, da
- so tudi cene, po katerih določeni gospodarski subjekt običajno izvaja storitve, ravno povprečje (različno visokih, torej) nižjih in višjih cen za določen predmet, po katerih prav ta gospodarski subjekt na trgu v določenih okoliščinah, pod določenimi pogoji, v določenem času, na določenem kraju, ob upoštevanju določenih (globalnih, področnih, osebnih in drugih) dejavnikov in za določene naročnike opravlja storitve, jim dobavlja blago oziroma zanje izvršuje gradnje,
- so cene povezane s trgom in odvisne od trga, pri čemer se (lahko) dnevno spreminjajo in so odvisne od številnih dejavnikov na trgu, od globalnih do področnih, osebnih in drugih,
- da se v pogojih proste konkurence vsak gospodarski subjekt sam odloči, kakšno ponudbeno ceno bo naročniku postavil v postopku oddaje posameznega javnega naročila. Gospodarski subjekt tako lahko prvemu naročniku za nek predmet javnega naročila določi ceno, ki je bistveno višja od cene, katero ta isti gospodarski subjekt za povsem enak predmet javnega naročila določi drugemu naročniku. Postavitev cene je, če seveda ne nasprotuje kogentnim normam in predpisom, odraz poslovne politike in konkurenčnosti vsakega gospodarskega subjekta posebej,
- je eden od temeljnih namenov javnega naročanja prav v tem, da naročnik predmet javnega naročila dobi po čim nižji tržni ceni (eno od meril, po katerih naročnik lahko odda javno naročilo, izhaja pa iz prvega odstavka 48. člena ZJN-2, je tako tudi merilo "najnižje cene"),
- se poslovna politika posameznih gospodarskih subjektov (tudi na področju javnega naročanja) spreminja in sproti prilagaja vsakokratnim tržnim razmeram ter razmeram, v katerih gospodarski subjekt deluje.
Dejstvo, da je cena v ponudbi, ki jo je na zadevno javno naročilo predložil ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, "kar za 20 odstotkov nižja od cene, po kateri izbrani ponudnik običajno izvaja storitve", torej samo po sebi še ne more (pri naročniku) kar na splošno, avtomatično oziroma vzročno vzbuditi dvoma o možnosti izpolnitve take ponudbe oziroma pripeljati do zaključka, da je neka ponudba (oziroma njena cena) neobičajno nizka. Povsem enak zaključek velja za primerjavo cene, ki jo je ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ponudil v ponudbi zadevnega javnega naročila, z njegovo povprečno ceno za uro v določenem (poslovnem ali koledarskem) letu (na primer "njegovo povprečno urno ceno za leto 2007", kot to v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj). Tudi ta primerjava samo po sebi (ob upoštevanju vsega, kar je bilo doslej izpostavljeno v tem odstavku) še ne more (pri naročniku) kar na splošno, avtomatično oziroma vzročno vzbuditi dvoma o možnosti izpolnitve take ponudbe oziroma pripeljati do zaključka, da je neka ponudba (oziroma njena cena) neobičajno nizka.

V povezavi s sklicevanjem vlagatelja na vrednost projektantske ure, ki jo je sprejela skupščina "IZS na svoji 19. redni seji dne 11.12.2007", pa Državna revizijska komisija izpostavlja, da že iz Zapisnika 17. redne seje skupščine Inženirske zbornice Slovenije, ki je potekala dne 07. junija 2007 (znak Inženirske zbornice Slovenije: 3977/IZS-RG), z dne 12. junija 2007, izhaja, da je skupščina Inženirske zbornice Slovenije na navedeni seji (soglasno) odločila ("Sklep št. 208"), "da se določbe splošnega dela Tarifnih pogojev projektantskih storitev (TPPS) uporabljajo kot določbe posebnega pravilnika IZS, razen v delu, ko določa ceno posameznih storitev, določbe tarifnega dela TPPS in določbe splošnega dela, ko določajo ceno posameznih storitev, pa le kot priporočene tarife." (poudarila in podčrtala Državna revizijska komisija). Citirani sklep je bil sprejet v posledici dejstva, da "Tarifnih pogojev projektantskih storitev ni potrdila Vlada Republike Slovenije, zato v skladu z določili Zakona o graditvi objektov nikoli" niso stopili v veljavo in bili obvezni za uporabo. Podoben zaključek izhaja tudi iz pojasnila Inženirske zbornice Slovenije, v katerem je slednja med drugim zapisala, da se tarifni del Tarifnih pogojev projektantskih storitev "obravnava kot priporočen zato, ker Vlada RS, sklicujoč se na direktive EU, ni potrdila TPPS." Tudi v primeru torej, da bi izračun vlagatelja, ki ga je napravil v zahtevku za revizijo in v katerem je izkazoval ceno urne postavke, ki naj bi jo ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, ponudil v ponudbi zadevnega javnega naročila, vsaj približno držal, vlagatelj s tem še ne bi izkazal, da bi takšna cena pri naročniku morala vzbuditi dvom o možnosti izpolnitve take ponudbe oziroma pripeljati do zaključka, da je neka ponudba (oziroma njena cena) neobičajno nizka. Ob tem ne gre spregledati niti naslednjih dejstev:
a) da ponudnik, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, cene v svoji ponudbi ni določil v nasprotju s tarifnim delom Tarifnih pogojev projektantskih storitev (tarifni del Tarifnih pogojev projektantskih storitev se "obravnava kot priporočen")
b) da v konkretnem primeru naročnik ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, zaradi ponudbene cene nima namena izločiti iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila, temveč jo želi akceptirati,
c) da je tudi cena, ki jo je za predmet zadevnega javnega naročila v svoji ponudbi ponudil vlagatelj, opazno nižja od ocenjene vrednosti predmetnega javnega naročila.

Upoštevajoč vse doslej navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu svojega zahtevka za revizijo ni uspel izkazati niti naročnikovih kršitev v postopku oddaje predmetnega javnega naročila oziroma neskladja njegovih ravnanj v omenjenem postopku z ZJN-2 niti naročnikovega ravnanja v nasprotju s predpisi. Vlagatelj v mejah zahtevka za revizijo tudi ni uspel izkazati, da bi
- zaradi ravnanj naročnika v postopku oddaje zadevnega javnega naročila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila pomenila "kršitev načela enakopravnosti v smislu 9. člena ZJN-2",
- "Z neizločitvijo" ponudbe ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, naročnik "ustvaril okoliščine, ki pomenijo diskriminacijo ponudnikov".
V posledici navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo v izpostavljenem delu zavrnila kot neutemeljen.

Državna revizijska komisija kot slednje ugotavlja, da iz odstopljene dokumentacije predmetnega javnega naročila, zlasti iz
- naročnikovega dopisa vlagatelju, poimenovanega "Zadeva: VPOGLED V PONUDBENO DOKUMENTACIJO", številka 4111-71/2008 ZP7, z dne 04. decembra 2008,
- naročnikovega dopisa ponudniku, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, poimenovanega "Zadeva: VPOGLED V PONUDBENO DOKUMENTACIJO", številka 4111-71/2008 ZP7, z dne 04. decembra 2008,
- "Z A P I S N I K A O V P O G L E D U V P O N U D B E N O D O K U M E N T A C I J O", številka 4111-71/2008 ZP8, z dne 05. decembra 2008,
v povzetku izhaja, da je naročnik vlagatelju dne 05. decembra 2008, ob 9. uri, omogočil vpogled v ponudbeno dokumentacijo (ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša), pri čemer je bil (direktor) vlagatelj(a) na vpogledu tudi prisoten. V posledici navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da med vlagateljem in naročnikom ni več spora o tem, da je naročnik vlagatelju dopustil vpogled v ponudbeno dokumentacijo (ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša), niti o tem, da je bil na vpogledu prisoten (direktor) vlagatelj(a). Ker iz dokumentacije, ki jo je naročnik v zadevnem postopku revizije postopka oddaje konkretnega javnega naročila odstopil Državni revizijski komisiji, ne izhaja, da bi vlagatelj na podlagi ugotovitev vpogleda morebiti vložil (pripravljalno) vlogo, Državna revizijska komisija izpostavljenih vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na vpogled v ponudbeno dokumentacijo, ni obravnavala. Takšnega zaključka Državne revizijske komisije v nobenem primeru ne more spremeniti niti sklicevanje vlagatelja na sklep Državne revizijske komisije, izdan v zadevi številka 018-091/2008, saj je bilo dejansko stanje v omenjeni zadevi drugačno od dejanskega stanja v tej zadevi (med drugim velja poudariti, da je v zadevi številka 018-091/2008 naročnik vlagatelja obvestil, da mu bo vpogled omogočil dne 17. junija 2008, to je po izteku roka za vložitev zahtevka za revizijo, predstavnik vlagatelja pa se vpogleda ni udeležil). Prav tako se vlagatelj na sklep Državne revizijske komisije, izdan v zadevi številka 018-091/2008, sklicuje v smislu pomena vpogleda v ponudbe posameznih ponudnikov v postopkih javnega naročanja (ki je sicer nesporen), pri čemer pa je bilo že doslej ugotovljeno, da je naročnik vlagatelju v postopku oddaje zadevnega javnega naročila dopustil vpogled v ponudbeno dokumentacijo (ponudnika, katerega ponudba je bila izbrana kot najugodnejša), pa tudi, da je bil na vpogledu prisoten (direktor) vlagatelj(a).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Tretji odstavek 22. člena ZRPJN določa, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo, peti odstavek 22. člena ZRPJN pa, da mora stranka v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo, pri čemer je povrnitev stroškov mogoče zahtevati do sprejema odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. O stroških odločata naročnik oziroma Državna revizijska komisija. Odločitev Državne revizijske komisije je izvršilni naslov (šesti odstavek 22. člena ZRPJN).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka â??"v 15 dneh od odločitve o zahtevku za revizijo, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila"â?? in sicer:
- "taksa",
- "zahtevek za revizijo - 3.000 točk - tar. št. 18/1 OT",
- "konferenca z vlagateljem - tar. št. 39/1 OT - 100 točk",
- "pregled zadeve - tar. št. 39/2 OT - 200 točk",
- "materialni stroški - 2%; 13/3 člen OT",
- "skupaj z 20% DDV na odvetniške storitve."

Vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo zahteva povrnitev nadaljnjih stroškov revizijskega postopka in sicer:
- že priglašenih stroškov,
- "obvestilo o nadaljevanju in pripravljalna vloga- 500 točk,"
- "materialni stroški - 2%; 13/3 člen OT",
- "skupaj z 20% DDV na odvetniške storitve."

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov vlagatelju, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, v povezavi s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V četrtem odstavku 22. člena ("Stroški revizijskega postopka") ZRPJN je določeno, da mora vlagatelj v primeru, "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen,"â?? â??"naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj"â?? na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, â??"vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.".

Iz Poročevalca Državnega zbora, številka 33/2007 ("EVA: 2007-1611-0093"), v katerem je bil objavljen Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (novela E), na strani 9 izhaja, da "Dopolnjena določba četrtega odstavka 22. člena določa, da mora vlagatelj zahtevka za revizijo v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, vplačati, na isti račun, na kateri se vplača takso, znesek v višini že vplačane takse. Navedeno plačilo je obvezno v tistih primerih, ko o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija in s svojim sklepom zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.".

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zaradi česar je morala Državna revizijska komisija, ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN in 313. člena Zakona o pravdnem postopku (uradno prečiščeno besedilo - ZPP-UPB3, Uradni list Republike Slovenije, številka 73/2007, 101/2007 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, 102/2007 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, 45/2008 - ZArbit, 45/2008, 111/2008 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije in 121/2008 - sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 20. februarja 2009


Predsednica senata
Sonja Drozdek-šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Kopitarjeva ulica 5, 2000 Maribor
- odvetnik doc. dr. Aleksij Mužina, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana
- odvetnik doc. dr. Aleksij Mužina, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana
- odvetnik doc. dr. Aleksij Mužina, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana
- DDC svetovanje inženiring, d. o. o., Kotnikova ulica 40, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana