018-027/2008 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo

Številka: 018-027/2008-4

SKLEP

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija), je na podlagi šestega odstavka 22. člena in druge alinee prvega odstavka 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999, 90/1999 - popravek, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 in 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Sonje Drozdek-šinko, kot predsednice senata, ter člana Jožefa Kocuvana in članice mag. Nataše Jeršič, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "investicijsko vzdrževalna dela v službenih in najemnih stanovanjih v Republiki Sloveniji, sklop 1/2007 in sklop 2/2007" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila gospodarska družba SPL LJUBLJANA, d. d., poslovanje z nepremičninami in inženiring, Frankopanska ulica 18A, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 31. marca 2008 soglasno

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 06. februarja 2008 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 05. novembra 2007 sprejel "SKLEP O ZAČETKU POSTOPKA ODDAJE JAVNEGA NAROČILA", številka 430-237/2007/2, za predmet javnega naročila "investicijsko vzdrževalna dela v službenih in najemnih stanovanjih v Republiki Sloveniji, sklop 1/2007 in sklop 2/2007", pri čemer iz 3. točke navedenega sklepa izhaja "Vrsta postopka: odprti postopek". Obvestilo o javnem naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila, razdeljenega na dva sklopa (SKLOP-1/2007 in SKLOP-2/2007), je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil in sicer
- pod številko objave JN3906/2007 (objava z dne 30. novembra 2007)
- pod številko objave JN24/2008 (objava z dne 04. januarja 2008),
naročnik pa je, kakor izhaja iz obrazložitve sklepa številka 430-237/2007/25, izdanega dne 21. februarja 2008, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnil kot neutemeljen, posledično pa vlagatelju ni priznal niti prijavljenih stroškov (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo), â??"na svoji spletni strani objavil razpisno dokumentacijo"â?? za predmetno javno naročilo, â??"na istem mestu"â?? pa je objavil tudi â??"spremembi predmetne razpisne dokumentacije"â?? (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

Naročnik je v nadaljevanju dne 29. januarja 2008 izdal "O D L O Č I T E V O O D D A J I N A R O Č I L A", številka 430-237/2007-15 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila), iz katere izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku â??"PIL 2 inženiring d.o.o. Grosuplje, Brezje 1, 1290 Grosuplje" (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik). Vlagatelj je odločitev o oddaji naročila, kakor izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 01. februarja 2008.

Vlagatelj je, kakor to izhaja iz poštnega žiga na kuverti, dne 07. februarja 2008, torej po prejemu odločitve o oddaji naročila, na pošto priporočeno s povratnico oddal zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi, v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila ter vlagatelju povrne stroške revizijskega postopka (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo uvodoma na kratko povzema dotedanji potek postopka oddaje predmetnega javnega naročila, v nadaljevanju zahtevka za revizijo pa navaja, da zahtevek za revizijo vlaga na podlagi obrazloženega obvestila naročnika z dne 01. februarja 2008 in drugega odstavka 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list Republike Slovenije, številka 128/2006 in 16/2008; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2), pa tudi 9. in 12. člena ZRPJN. V zahtevku za revizijo:
- vlagatelj meni, da je bila odločitev naročnika, da vlagateljevo ponudbo zavrne in se ne spušča v njeno nadaljnjo obravnavo, preuranjena, neskladna in glede obravnavanja obeh ponudnikov nezakonita, neenakopravna, diskriminatorna;
- vlagatelj meni, da sta zapisnik z javnega odpiranja ponudb z dne 22. januarja 2008 in odločitev o oddaji naročila v točki 4. obrazložitve nesklepčna. Vlagatelj v povezavi z navedenim še poudarja, da iz razloga, ker sta na naslov naročnika prispeli dve ponudbi in vlagateljeva ponudba ni bila obravnavana, ni mogoče slediti naročiteljevi (pravilno: naročnikovi; opomba Državne revizijske komisije) odločitvi, da je med ponudbami izbiral in izbral;
- se vlagatelj ne strinja z naročnikovim postopanjem in naročnikovo odločitvijo, v kateri se naročnik načelno sklicuje na upoštevanje strogega načela formalnosti in zatrjuje, da je bil zaradi tega načela dolžan vlagateljevo ponudbo izločiti iz nadaljnjega postopka;
- se vlagatelj ne strinja že s samim izvedbenim postopkom oddaje javnega naročila oz. postavitve referenc, ki naj bi bile po zatrjevanju vlagatelja v očitnem interesu favoriziranja izbranega ponudnika in glede javnega naročila previsoko ocenjene za vsaj 200 %;
- vlagatelj zatrjuje, da referenca izbranega ponudnika sestoji iz izjave podjetja, ki nima v lasti svojih stanovanj za obnovo in se ukvarja z izgradnjo stanovanj, torej ne z obnovami in vzdrževanji starejših nepremičnin, tako, da se po prepričanju vlagatelja reference izbranega ponudnika iz leta 2004 opravljenih del ne morejo šteti kot pravilne, primerne in sprejemljive. Po zatrjevanju vlagatelja namreč ne gre za istovrstna dela, ki so bila zahtevana v razpisnih pogojih, torej vzdrževalna dela;
- vlagatelj zatrjuje, da je z referencami o istovrstnih delih razpolagal, le da so bila v nižjem znesku, sta pa obe skupaj po njegovem prepričanju predstavljali reference za popolnoma istovrstna dela;
- vlagatelj zatrjuje, da bi moral naročnik vsebino referenc natančno preučiti in jih presoditi kot neustrezni, sploh še zaradi ugotovitev, ki jih vlagatelj navaja v nadaljevanju (naročnik po prepričanju vlagatelja očitno ni preveril bonitet dajalca referenc, saj naj bi bilo poslovanje z dajalcem referenc v letu 2004, pa tudi v ostalih finančnih obdobjih, ocenjeno kot tvegano). Vlagatelj je prepričan, da gospodarska družba, ki je potrdila reference izbranemu ponudniku, gradi stanovanja in stavbe za trg, tako da se izgradnja ter zahtevana vzdrževalna in obnovitvena dela ne morejo presojati kot istovrstna po veljavni zakonodaji in okoliščinah primera in bi ju moral naročnik kot neustrezni in ne istovrstni zavrniti ter postopek razveljaviti in ga ponoviti;
- vlagatelj meni, da je podjetje, ki se ukvarja z novogradnjami in nima niti v lasti nepremičnin, ki bi bile potrebne vzdrževanja, kar nesporno izkazujejo tudi podatki o njegovem nizkem stanju kapitala in denarnih sredstvih, podalo zavajajoče reference;
- vlagatelj meni, da je naročnik ravnal zanj izključujoče, z razpisnimi pogoji v 9. točki pogojev pa tudi diskriminatorno in neenakopravno;
- vlagatelj meni, da je naročnik kršil v 5. in 7. členu ZJN-2 navedeni temeljni načeli ter tako omogočal omejevanje konkurence med ponudnikoma z uporabo meril in metodo izločanja za dokazovanje previsoko ocenjenih referenc in sicer najmanj dveh nad 500.000,00 EUR, pa čeprav po prepričanju vlagatelja razpisana vrednost del za oba sklopa skupaj predstavlja le približno 350.000,00 EUR. Vlagatelj naročniku tudi očita, da je razpisne pogoje oblikoval v korist izbranega ponudnika;
- vlagatelj meni, da bi naročnik ob domnevno eni sami pravilni ponudbi v vsakem primeru moral razpis ponoviti.
Naročnik je zahtevek za revizijo, kakor to izhaja iz odtisa njegove prejemne štampiljke, prejel dne 11. februarja 2008.

Naročnik je dne 11. februarja 2008 izdal "poziv za dopolnitev zahtevka za revizijo" številka 430-237/2007/22, s katerim je vlagatelja pozval, naj mu pošlje potrdilo o plačilu razlike za polni znesek takse v višini 3.600,00 EUR. Vlagatelju je bil navedeni poziv, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, vročen dne 13. februarja 2008, vlagatelj pa je dne 15. februarja 2008, kakor to izhaja iz poštnega žiga na kuverti, na pošto priporočeno s povratnico oddal "DOPOLNITEV ZAHTEVKA ZA REVIZIJO" z dne 14. februarja 2008, v katerem je
- navedel tudi potrdilo o (do)plačilu takse v višini 3.600,00 EUR;
- prosil za taksno povrnitev (v primeru, da z zahtevkom uspe).

Naročnik je dne 21. februarja 2008 izdal odločitev o zahtevku za revizijo, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnil kot neutemeljen, posledično pa vlagatelju ni priznal prijavljenih stroškov. Uvodoma naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo povzema dejansko stanje in dotedanji potek postopka oddaje in revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila, v nadaljevanju pa navaja, da
- do prejema zahtevka za revizijo naročnik ni prejel nobenega vprašanja ali zahteve za pojasnilo glede postavljenih referenc, ne glede višine in ne glede vsebine. Naročnik še dodaja, da prav tako ni prejel zahtevka za revizijo, ki bi se nanašal na vsebino objave in/ali razpisne dokumentacije. Pri tem se naročnik sklicuje na drugi odstavek 12. člena ZRPJN in dodaja, da na vlagateljeve navedbe, ki se tičejo vsebine objave in/ali razpisne dokumentacije, ne odgovarja;
- je vlagatelj v ponudbi predložil potrdili o opravljenih delih v znesku 281.280,36 EUR in 192.381,77 EUR (brez davka na dodano vrednost), medtem ko je naročnik zahteval predložitev dveh referenc v znesku 500.000,00 EUR brez davka na dodano vrednost. Ker ponudba vlagatelja po prepričanju naročnika ni izpolnjevala vseh pogojev iz razpisne dokumentacije, jo je naročnik zavrnil in glede na to se ponudba ni uvrstila v nadaljnje vrednotenje ponudb;
- je za nadaljnje vrednotenje ponudb preostala le ponudba izbranega ponudnika, za katero je naročnik ugotovil, da je pravilna, primerna in sprejemljiva;
- je pri dajalcu referenc preveril tudi vsebino referenc izbranega ponudnika in je po prejemu njegovega pojasnila mnenja, da sta dani referenci istovrstni razpisanim delom in v skladu z zahtevami naročnika iz razpisne dokumentacije;
- je prepričan, da so ponudniki, ki sodelujejo v postopkih oddaje javnih naročil, seznanjeni s posledicami dajanja zavajajočih in neresničnih dokazil in se v verodostojnost zasebnih listin ni spuščal.
Naročnik še dodaja, da vlagateljeva ponudba, četudi bi se uvrstila v nadaljnje vrednotenje ponudb, ne bi bila izbrana iz razloga postavljenega merila za izbor ponudbe.

Vlagatelju je bila odločitev o zahtevku za revizijo, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, vročena dne 26. februarja 2008, vlagatelj pa je dne 28. februarja 2008, kakor to izhaja iz poštnega žiga na kuverti, na pošto priporočeno s povratnico oddal "SPOROČILO" z dne 28. februarja 2008, v katerem naročniku sporoča, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom "Zadeva: SPL, d.d. - pritožba - odstop dokumentacije" številka 430-237/2007/30, izdanim dne 03. marca 2008, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila (po priloženem popisu spisa), v odločanje Državni revizijski komisiji.

Dne 06. marca 2008 je Državna revizijska komisija izdala sklep številka 018-027/2008-2, s katerim je vlagatelja pozvala, da v roku petih dni od prejema omenjenega sklepa Državni revizijski komisiji predloži pooblastilo za vložitev zahtevka za revizijo, pa tudi nadaljnje zastopanje vlagatelja v konkretnem postopku revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ali izkaže odobritev vlagatelja za opravljena procesna dejanja. Vlagatelj je predmetni poziv (sklep) Državne revizijske komisije, kakor to izhaja iz Državni revizijski komisiji vrnjene poštne povratnice, prejel dne 11. marca 2008, Državna revizijska komisija pa je dne 14. marca 2008 prejela vlagateljevo "DOPOLNITEV ZAHTEVKA V POSTOPKU NADZORA NAD ZAKONITOSTJO POSTOPKA ODDAJE JN", z dne 13. marca 2008, v kateri zakoniti zastopnik vlagatelja pripoznava in odobrava vsa v konkretnem postopku opravljena procesna dejanja.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija, v skladu s šestim odstavkom 22. člena in drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma povzema, da ZJN-2 v 7. točki prvega odstavka 2. člena (pomen v zakonu uporabljenih pojmov), ki je uvrščen pod poglavje "1.2. Definicije pojmov", določa, da je javno naročilo gradenj â??"javno naročilo, katerega predmet je bodisi izvajanje bodisi projektiranje in izvajanje gradenj, ki so povezane z eno od dejavnosti iz Seznama dejavnosti na področju gradenj ali gradnja ali izvedba ene od dejavnosti na področju gradenj in ki ustreza zahtevam, ki jih določi naročnik. "Gradnja" je rezultat dejavnosti iz"â?? 7. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, "ki predstavlja gospodarsko in tehnično funkcionalno celoto.". Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo predmetnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da "Investicijsko vzdrževalna dela obsegajo izvedbo naslednjih del:
- gradbena dela, vključno z rušitvenimi deli,
- obrtniška dela,
- elektro instalacijska dela in telekomunikacije,
- strojno instalacijska dela,
- dobava in montaža opreme,
- priključitev na energetske vode,
- izdelava tehnične dokumentacije in delilnikov stroškov."
(stran 5 od 15 razpisne dokumentacije).

Ob vpogledu v podrobne popise del s predizmerami in predračun predmetnega javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre predmet konkretnega javnega naročila nesporno uvrstiti pod javna naročila gradenj.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila, pri čemer tudi iz (preostale) vsebine zahtevka za revizijo izhaja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga celotno razveljavitev postopka oddaje javnega naročila in ne le razveljavitve postopka oddaje javnega naročila v posameznem sklopu. Skladno z navedeno ugotovitvijo je Državna revizijska komisija tudi obravnavala vlagateljev zahtevek za revizijo.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljev očitek, da je naročnik zavrnil vlagateljevo ponudbo kot nesprejemljivo iz razloga, ker naj bi vlagatelj v ponudbi ne izkazal izvedbe najmanj dveh poslov - referenc v višini nad 500.000,00 EUR, pri čemer pa vlagatelj v zahtevku za revizijo meni, â??"da je bila odločitev naročnika preuranjena, neskladna in glede obravnavanja obeh ponudnikov nezakonita, neenakopravna, diskriminatorna". V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZJN-2 v prvem in delu drugega odstavka 45. člena (tehnična in/ali kadrovska sposobnost) določa, da naročnik oceni in preveri tehnično in/ali kadrovsko sposobnost gospodarskih subjektov v skladu z drugim in tretjim odstavkom 45. člena ZJN-2, gospodarski subjekti pa lahko med drugim izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti tudi s seznamom gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih. Poleg tega šesti odstavek istega člena ZJN-2 med ostalim določa, da mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali v povabilu k oddaji ponudb navesti, katero dokazilo iz drugega odstavka 45. člena ZJN-2 bo štel kot ustrezno.

Razpisna dokumentacija v točki "9.1 Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila in njihovo dokazovanje" nesporno določa, da
- mora ponudnik â??"izpolnjevati vse v tej točki navedene pogoje. Za dokazovanje izpolnjevanja pogojev mora ponudnik priložiti dokazila kot so navedena za vsakim zahtevanim pogojem.";
- so obrazci izjav ponudnika â??"del razpisne dokumentacije";
- so izjave â??"lahko predložene na teh obrazcih ali na ponudnikovih, ki pa vsebinsko bistveno ne smejo odstopati od priloženih obrazcev"â??

Razpisna dokumentacija nadalje v točki 9.1.3. "Tehnični pogoji oziroma sposobnost" nesporno določa,
- "Ponudnik mora izkazati najmanj dva (2) zaključena posla za kvalitetno in pravočasno opravljena gradbena dela enake vrste, ki ju je opravil v zadnjih 5 (petih) letih pred oddajo ponudbe, v znesku nad 500.000,00 EUR brez DDV.";
- "DOKAZILO:" "Seznam enakovrstnih del in potrdilo končnega/ih naročnika/ov gradbenih del v zadnjih 5 (petih) letih pred oddajo ponudbe v zvezi z deli, ki so predmet javnega naročila (enakovrstna dela), z zneskom, datumom in nazivi končnega/ih naročnika/kov.";
- "V potrdilih mora biti navedena vrednost, datum in kraj opravljenih gradbenih del z navedbo, da so bila opravljena po pravilih stroke, ustrezno zaključena in z navedbo podatkov končnega/ih naročnika/kov - (obrazec "prijava" - novo).".

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja tudi, da
- iz naročnikove odločitve o oddaji naročila v 3. točki obrazložitve izhaja, da je naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju ugotovil, da vlagateljeva ponudba ni sprejemljiva (pravilno: ponudba ni pravilna; očitna pomota naročnika). Naročnik je ob tem še zapisal, da vlagateljeva â??"ponudba formalno sicer vsebuje dokazilo o izpolnjevanju tehničnega pogoja iz točke 9.1.3. razpisne dokumentacije"â??, vendar pa vlagatelj v njej â??"ni izkazal izvedbe najmanj dveh poslov nad 500.000,00 EUR, tako kot je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji. Naročnik je zato zavrnil navedeno ponudbo in se ni spuščal v njeno nadaljnjo obravnavo.";
- vlagatelj v zahtevku za revizijo v zadnjem stavku na 2. strani, ki se nadaljuje kot prvi stavek na 3. strani, navaja, da je vlagatelj â??"z referencami o istovrstnih delih razpolagal, le da so bila v nižjem znesku, sat pa obe skupaj predstavljali reference za popolnoma istovrstna dela.".

Iz vlagateljevega zahtevka za revizijo torej nedvoumno izhaja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo sam priznava, da ne izpolnjuje spornega tehničnega pogoja, določenega pod točko 9.1.3 razpisne dokumentacije, ki je bil spremenjen z dokumentom "POPRAVEK RAZPISNE DOKUMENTACIJE ZA POSTOPEK ODDAJE JAVNEGA NAROČILA PO ODPRTEM POSTOPKU Z OZNAKO ODISTAN-21/2007" številka 430-237/2007/6, izdanim dne 14. decembra 2007, in se glasi "Ponudnik mora izkazati najmanj dva (2) zaključena posla za kvalitetno in pravočasno opravljena gradbena dela enake vrste, ki ju je opravil v zadnjih 5 (petih) letih pred oddajo ponudbe, v znesku nad 500.000,00 EUR brez DDV.", v delu višine zahtevanega zneska (nad 500.000,00 EUR brez davka na dodano vrednost). Vlagatelj je namreč, kot je bilo to že izpostavljeno, v zahtevku za revizijo zapisal, da je â??"z referencami o istovrstnih delih razpolagal, le da so bila v nižjem znesku"â?? Ob zapisanem Državna revizijska komisija namreč poudarja, da je citirani pogoj razumeti v smislu, da bi vlagatelj (v celoti) izkazal njegovo izpolnjevanje šele v primeru, ko bi izkazal kumulativno izpolnjevanje vseh njegovih elementov (posameznih zahtev), to je:
- najmanj dva zaključena posla za kvalitetno in pravočasno opravljena gradbena dela enake vrste,
ki morata biti
- s strani ponudnika (vlagatelja) opravljena v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe in
- v znesku nad 500.000,00 EUR brez davka na dodano vrednost.

Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku po drugi strani očita tudi, da je slednji zavrnil vlagateljevo ponudbo iz razloga, ker naj bi vlagatelj v ponudbi ne izkazal izvedbe najmanj dveh poslov - referenc v višini nad 500.000,00 EUR, pri čemer pa vlagatelj v zahtevku za revizijo meni, â??"da je bila odločitev naročnika preuranjena, neskladna in glede obravnavanja obeh ponudnikov nezakonita, neenakopravna, diskriminatorna", je Državna revizijska komisija vseeno vpogledala v vlagateljevo ponudbo in ugotovila, da
- iz "Obrazca "Prijava"" "3 REFERENCE" (stran 7 od 10), ki je sestavni del vlagateljeve ponudbe, izhaja pogodbeni znesek za 1. referenco "281.280,36 Brez ddv", za 2. referenco pa "192.381,77 Brez ddv";
- iz "Obrazca "Prijava"" "IZJAVA - POTRDILO REFERENCE št. 1" (stran 8 od 10), podanega pod kazensko in materialno odgovornostjo, ki je sestavni del vlagateljeve ponudbe, izhaja pogodbeni znesek za 1. referenco "281.280,36 EUR brez DDV";
- iz "Obrazca "Prijava"" "IZJAVA - POTRDILO REFERENCE št. 2" (stran 9 od 10), podanega pod kazensko in materialno odgovornostjo, ki je sestavni del vlagateljeve ponudbe, izhaja pogodbeni znesek za 2. referenco "192.381,77 EUR brez DDV".
Glede na navedeno Državna revizijska komisija pritrjuje ugotovitvi naročnika, da na podlagi citiranih predloženih obrazcev vlagatelj dejansko ni izkazal, da v celoti izpolnjuje sporni pogoj, saj ni izkazal njegovega izpolnjevanja v delu višine zahtevanega zneska (nad 500.000,00 EUR brez davka na dodano vrednost). Ugotoviti gre namreč, da vlagatelj
- v nobeni od predloženih referenc ni izkazal zaključenega posla za kvalitetno in pravočasno opravljena gradbena dela enake vrste, ki ga je opravil v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe, v znesku nad 500.000,00 EUR brez davka na dodano vrednost;
- seštevek zneska na "Obrazcu "Prijava"" "IZJAVA - POTRDILO REFERENCE št. 1" (stran 8 od 10) in zneska na "Obrazcu "Prijava"" "IZJAVA - POTRDILO REFERENCE št. 2" (stran 9 od 10) znaša 473.662,13 EUR brez davka na dodano vrednost (in ne 500.000,00 EUR brez davka na dodano vrednost).

V povzetku navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljev očitek, da je naročnik zavrnil vlagateljevo ponudbo iz razloga, ker naj bi vlagatelj v ponudbi ne izkazal izvedbe najmanj dveh poslov - referenc v višini nad 500.000,00 EUR, pri čemer pa naj bi bila â??"odločitev naročnika preuranjena, neskladna in glede obravnavanja obeh ponudnikov nezakonita, neenakopravna, diskriminatorna", ni utemeljen. ZJN-2 namreč
- v 19. točki prvega odstavka 2. člena (pomen v zakonu uporabljenih pojmov) določa, da je nepravilna ponudba tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2,
- v 16. točki prvega odstavka 2. člena (pomen v zakonu uporabljenih pojmov) pa, da je popolna tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna.
Ker vlagatelj v svoji ponudbi ni izkazal, da v celoti izpolnjuje sporni pogoj, saj ni izkazal njegovega izpolnjevanja v višini zahtevanega zneska (nad 500.000,00 EUR brez davka na dodano vrednost), naročnik pa vlagateljeve ponudbe na podlagi 78. člena ZJN-2 iz izpostavljenega razloga v konkretnem primeru tudi ni mogel (smel) šteti za formalno nepopolno (vlagatelj je namreč, kot je bilo to že izpostavljeno, v zahtevku za revizijo sam zapisal, da je â??"z referencami o istovrstnih delih razpolagal, le da so bila v nižjem znesku"â??), je bil naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila dolžan na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 (izločitev ponudb, prekinitev postopka, zavrnitev vseh ponudb) njegovo ponudbo izločiti. V postopku oddaje javnega naročila mora namreč naročnik po opravljenem pregledu (in (morebitni) dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2) ponudbo, ki ni popolna, izločiti. Glede na navedeno naročniku v tem delu ni mogoče očitati kršitve ZJN-2.

Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo nadalje naročniku očita tudi nekatere druge domnevne kršitve (ki izhajajo iz zadnjega odstavka na strani "2 od 12" in prvega odstavka na strani "3 od 12" obrazložitve tega sklepa). Državna revizijska komisija ugotavlja, da (celo v primeru, če bi se izpostavljene navedbe vlagatelja izkazale za utemeljene) vlagatelj ni niti verjetno izkazal, da mu je ali bi mu bila lahko v povezavi z njimi povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot (domnevna) kršitev naročnika v postopku oddaje konkretnega naročila, zaradi česar vlagatelju glede teh navedb ni mogoče priznati aktivne legitimacije za vodenje postopka revizije. Kot izjemo od navedene ugotovitve Državna revizijska komisija izpostavlja zgolj vlagateljevo navedbo, v kateri vlagatelj zatrjuje, da je naročnik - glede na sporni pogoj pod točko 9.1.3. - neenakopravno obravnaval njegovo ponudbo v odnosu do ponudbe izbranega ponudnika, zato je povzeto vlagateljevo navedbo iz opisanega razloga Državna revizijska komisija v nadaljevanju tudi obravnavala.

Iz prvega odstavka 9. člena ZRPJN izhaja, da morata biti za priznanje procesnega upravičenja za vodenje postopka revizije hkrati (kumulativno) izpolnjena dva pogoja: (1) interes za dodelitev naročila in (2) realna stopnja verjetnosti nastanka škode, ki jo je mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano naročnikovo kršitvijo). Aktivno legitimirana oseba iz prvega odstavka 9. člena ZRPJN z vložitvijo zahtevka za revizijo zavaruje svoj pravni položaj, ne more pa uveljavljati objektivnih naročnikovih kršitev pravil javnega naročanja, ki ne vplivajo neposredno na njen pravni položaj oziroma ji ne morejo povzročiti konkretne škode. Zato mora oseba, da bi se ji priznalo upravičenje za vodenje postopka revizije, poleg interesa za dodelitev naročila izkazati, da je zatrjevana kršitev vplivala na njen pravni položaj tako, da ji je ali bi ji lahko zaradi tega nastala škoda.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih domnevnih kršitev v postopku oddaje predmetnega javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima možnosti, da bi bil v konkretnem postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši ponudnik, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki izhajajo iz zadnjega odstavka na strani "2 od 12" in prvega odstavka na strani "3 od 12" obrazložitve tega sklepa (z izjemo vlagateljeve navedbe, v kateri vlagatelj zatrjuje, da je naročnik - glede na sporni pogoj pod točko 9.1.3. - neenakopravno obravnaval njegovo ponudbo v odnosu do ponudbe izbranega ponudnika), ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati nikakršna škoda. V tem primeru vlagatelj torej ne izkazuje izpolnjevanja enega izmed elementov, ki morata biti na podlagi prvega odstavka 9. člena ZRPJN podana skupaj (torej kumulativno).

Državna revizijska komisija ob tem pojasnjuje, da ima naročnik kljub temu, da bi se postopek oddaje javnega naročila končal brez izbire ponudbe najugodnejšega ponudnika, možnost, da naročila ne odda in njegovo izvajanje prenese na notranje organizacijske enote. Vlagatelj, ki je predložil ponudbo, ki je bila oziroma bi bila zakonito izločena (v postopku oddaje javnega naročila mora namreč naročnik po opravljenem pregledu izločiti vse ponudbe, ki niso popolne - prvi odstavek 80. člena ZJN-2), pa tudi ne more izkazati nastanka škode v obstoječem postopku oddaje naročila celo v primeru, če bi se naročnik po nastopu pravnomočnosti odločitve iz postopka oddaje naročila odločil izvesti naročilo samo za del predmeta iz tokratnega postopka oddaje naročila v nekem drugem postopku oddaje naročila. Postopek, ki bi ga naročnik namreč vodil, bi pomenil nov in ne več isti postopek oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija pa se je opredelila do očitka, v katerem vlagatelj smiselno zatrjuje kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov (vlagatelj zatrjuje, da je naročnik - glede na sporni pogoj pod točko 9.1.3. - neenakopravno obravnaval njegovo ponudbo v odnosu do ponudbe izbranega ponudnika). V povezavi z navedenim očitkom vlagatelja in dosedanjim zaključkom vsekakor velja ugotoviti tudi, da je najpomembnejši primarni pravni vir Evropske skupnosti Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe, številka 7/04), ki je hkrati tudi podlaga za več sekundarnih pravnih virov, med katere štejemo tudi direktive. Skladno s slednjimi morajo naročniki med ostalim obravnavati gospodarske subjekte enakopravno in nediskriminacijsko (2. člen DIREKTIVE 2004/18/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev; v nadaljnjem besedilu: Direktiva številka 2004/18/ES). Iz druge uvodne izjave Direktive številka 2004/18/ES izhaja tudi, da "Za oddajo naročil, sklenjenih v državah članicah v imenu države, regionalnih ali lokalnih in drugih subjektov javnega prava, veljajo načela iz Pogodbe"â?? o ustanovitvi Evropskih skupnosti, zlasti pa â??"načelo enakopravnosti, načelo nediskriminacije"â?? Prav tako:
- ZJN-2 v prvem oziroma drugem odstavku 9. člena (načelo enakopravne obravnave ponudnikov) določa:
"(1) Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila.
(2) Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo.".
- ZRPJN v prvem oziroma četrtem odstavku 3. člena določa:
"(1) Pravno varstvo ponudnikov v postopkih javnega naročanja, zagotovljeno z revizijo postopkov oddaje javnih naročil, temelji na načelih, ki veljajo za oddajo javnih naročil, poleg tega pa veljajo še"â??
"(4) Vsakemu, ki je zainteresiran za dodelitev naročila, mora biti pod enakimi pogoji dostopno pravno varstvo, s katerim se varujejo interesi, zagotovljeni s predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil in drugimi predpisi, in ki mora krepiti zaupanje javnosti v delo države in njenih organov."
Glede na vse doslej izpostavljeno je Državna revizijska komisija vlagateljev očitek, v katerem vlagatelj smiselno zatrjuje kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov (vlagatelj zatrjuje, da je naročnik - glede na sporni pogoj pod točko 9.1.3. - neenakopravno obravnaval njegovo ponudbo v odnosu do ponudbe izbranega ponudnika), sprejela v obravnavo.

Državna revizijska komisija je že v več svojih sklepih (na primer v sklepu številka 018-010/2008-9, z dne 12. februarja 2008 - drugi odstavek na strani 10; v sklepu številka 018-295/2007-8, z dne 30. januarja 2008 - tretji odstavek na strani 7) zapisala, da načelo enakopravne obravnave ponudnikov od naročnika zahteva, da enaka dejanska stanja obravnava enako, različna dejanska stanja pa ustrezno različno. V primeru, da je v sferi dveh ponudb dejansko stanje različno in naročnik taka stanja tudi ustrezno različno obravnava, ni mogoče zatrjevati, da je naročnik prekršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov (ob uporabi ustreznega instituta po ZJN-2). Ob zapisanem vsekakor velja poudariti, da je tudi že Sodišče Evropskih skupnosti še zlasti
- v zadevi C-21/03 in C-34/03 Fabricom SA proti državi Belgiji (točki 26 in 27) zapisalo, da je dolžnost spoštovanja načela enakega obravnavanja bistvo direktiv na področju javnega naročanja, katerih namen je zlasti spodbujanje razvoja učinkovite konkurence. Ob tem je Sodišče Evropskih skupnosti dodalo, da v skladu z ustaljeno sodno prakso načelo enakega obravnavanja zahteva, da se primerljive situacije ne obravnavajo različno in da se različne situacije ne obravnavajo enako, razen če je takšna obravnava objektivno utemeljena;
- v zadevi C-331/04 ATI EAC Srl e Viaggi di Maio Snc proti ACTV Venezia SpA (točka 22) zapisalo, da je dolžnost spoštovanja načela enakega obravnavanja v skladu s samim bistvom direktiv s področja javnih naročil, ponudniki pa morajo biti v enakopravnem položaju ob pripravi ponudb in takrat, ko se te ponudbe presojajo.

Glede na doslej navedeno Državna revizijska komisija (kot je to navedeno že v dosedanji obrazložitvi tega sklepa) ugotavlja, da iz razpisne dokumentacije spornega tehničnega pogoja, določenega pod točko 9.1.3 razpisne dokumentacije, ki je bil spremenjen z dokumentom "POPRAVEK RAZPISNE DOKUMENTACIJE ZA POSTOPEK ODDAJE JAVNEGA NAROČILA PO ODPRTEM POSTOPKU Z OZNAKO ODISTAN-21/2007" številka 430-237/2007/6, izdanim dne 14. decembra 2007, izhaja
- da mora ponudnik â??"izkazati najmanj dva (2) zaključena posla za kvalitetno in pravočasno opravljena gradbena dela enake vrste, ki ju je opravil v zadnjih 5 (petih) letih pred oddajo ponudbe, v znesku nad 500.000,00 EUR brez DDV.",
- "DOKAZILO:" "Seznam enakovrstnih del in potrdilo končnega/ih naročnika/ov gradbenih del v zadnjih 5 (petih) letih pred oddajo ponudbe v zvezi z deli, ki so predmet javnega naročila (enakovrstna dela), z zneskom, datumom in nazivi končnega/ih naročnika/kov.";
- "V potrdilih mora biti navedena vrednost, datum in kraj opravljenih gradbenih del z navedbo, da so bila opravljena po pravilih stroke, ustrezno zaključena in z navedbo podatkov končnega/ih naročnika/kov - (obrazec "prijava" - novo).".

V povezavi z navedenim in ob upoštevanju načela enakopravne obravnave je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbi vlagatelja in izbranega ponudnika. Ob vpogledu v ponudbo vlagatelja je Državna revizijska komisija (že doslej - zadnji odstavek na strani "6 od 12" in prvi odstavek na strani "7 od 12" obrazložitve tega sklepa) ugotovila, da (že) na podlagi predloženih obrazcev vlagatelj dejansko ni izkazal, da v celoti izpolnjuje sporni tehnični pogoj, določen pod točko 9.1.3 razpisne dokumentacije, saj ni izkazal njegovega izpolnjevanja v delu višine zahtevanega zneska (nad 500.000,00 EUR brez davka na dodano vrednost). Ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da
- iz "Obrazca "Prijava"" "3 REFERENCE" (stran 7 od 10), ki je sestavni del ponudbe izbranega ponudnika, izhaja pogodbeni znesek za 1. referenco "514.400,00" (EUR brez davka na dodano vrednost), za 2. referenco pa "628.444,30" (EUR brez davka na dodano vrednost);
- iz "Obrazca "Prijava"" "IZJAVA - POTRDILO REFERENCE št. 1" (stran 8 od 10), podanega pod kazensko in materialno odgovornostjo, ki je sestavni del ponudbe izbranega ponudnika, izhaja pogodbeni znesek za 1. referenco "514.400,00 EUR brez DDV";
- iz "Obrazca "Prijava"" "IZJAVA - POTRDILO REFERENCE št. 2" (stran 9 od 10), podanega pod kazensko in materialno odgovornostjo, ki je sestavni del ponudbe izbranega ponudnika, izhaja pogodbeni znesek za 2. referenco "628.444,30 EUR brez DDV".

Tako vlagatelj kakor tudi izbrani ponudnik sta z namenom izkazovanja izpolnjevanja spornega tehničnega pogoja, določenega pod točko 9.1.3 razpisne dokumentacije, v svoji ponudbi predložila "Obrazec "Prijava"" "3 REFERENCE" (stran 7 od 10), vendar pa v omenjenem obrazcu
- vlagatelj ni izkazal, da v celoti izpolnjuje sporni tehnični pogoj, saj ni izkazal njegovega izpolnjevanja v delu višine zahtevanega zneska (nad 500.000,00 EUR brez davka na dodano vrednost),
- izbrani ponudnik je izkazal, da v celoti izpolnjuje sporni tehnični pogoj (ne gre namreč prezreti, da iz izjave, podane pod kazensko in materialno odgovornostjo, izhaja tudi, da so bila dela â??"opravljena po predpisih stroke, pravočasno, kvalitetno in v skladu z določili pogodbe").

V primeru ponudbe vlagatelja in izbranega ponudnika v izpostavljenem delu torej ne gre za enako dejansko stanje, ki bi ga bilo potrebno obravnavati enako, temveč gre za različno dejansko stanje, ki ga je potrebno obravnavati ustrezno različno. Vlagatelj s podatki, ki izhajajo iz njegove ponudbe, ni izkazal, da v celoti izpolnjuje sporni tehnični pogoj (v zahtevku za revizijo to tudi sam priznava, ko zapiše, da je â??"z referencami o istovrstnih delih razpolagal, le da so bila v nižjem znesku"â??), izbrani ponudnik pa je s podatki, ki izhajajo iz njegove ponudbe, izpolnjevanje spornega pogoja izkazal. Za primerljivi situaciji bi tako lahko šlo v primeru, ko bi tako vlagatelj kakor tudi izbrani ponudnik že v ponudbi izkazala, da v celoti izpolnjujeta sporni tehnični pogoj, za morebitno kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov pa bi lahko v tej zvezi šlo na primer,
- če bi naročnik (pred izdajo odločitve o oddaji naročila) na podlagi po vsebini povsem enakega dokazila (na primer po vsebini povsem enako izpolnjenega obrazca) vsebino podatkov v ponudbi preverjal samo pri vlagatelju, pri izbranem ponudniku pa ne, pa bi isti razlog, na podlagi katerega bi naročnik vsebino podatkov v ponudbi preverjal samo pri vlagatelju, pri izbranem ponudniku pa ne, objektivno obstajal pri obeh;
- če bi naročnik na podlagi iste vsebine podatkov v obeh ponudbah (na primer po vsebini povsem enako izpolnjenega obrazca) ponudbo vlagatelja (brez pojasnjevanja) ocenil kot nepravilno (posledično pa tudi kot nepopolno), ponudbe izbranega ponudnika pa ne,
in podobno. Enaka obravnava različne situacije v konkretnem primeru, ko vlagatelj s podatki, ki izhajajo iz njegove ponudbe, ni izkazal, da v celoti izpolnjuje sporni tehnični pogoj, izbrani ponudnik pa je s podatki, ki izhajajo iz njegove ponudbe, izpolnjevanje spornega pogoja izkazal, glede na pojasnjeno situacijo in primere torej tudi ni objektivno utemeljena.

Državna revizijska komisija ob doslej navedenem le še spominja na dejstvo, da udeležba na javnem razpisu, ki je že po naravi (visoko) konkurenčen, nujno pomeni tudi tveganje za vse udeležence, posledično pa tudi izločitev posameznega ponudnika (v konkretnem primeru vlagatelja) na podlagi razpisnih pravil. Ponudnika, ki že v naprej (torej ob oddaji ponudbe) ve, da ne izpolnjuje določenega pogoja (v konkretnem primeru spornega tehničnega pogoja, določenega pod točko 9.1.3 razpisne dokumentacije), v skladu z načelom enakopravne obravnave torej ne gre obravnavati na enak način, kakor ponudnika, ki skozi dokazila, zahtevana z namenom izkazovanja izpolnjevanja spornega pogoja, po podatkih iz ponudbe izkaže izpolnjevanje spornega pogoja. Poleg tega pa ne gre prezreti niti dejstva, da je imel vlagatelj že v času pred oddajo svoje ponudbe možnost, da bi naročniku postavil dodatno vprašanje v zvezi s spornim pogojem, predlagal njegovo spremembo ali pa že v fazi pred oddajo ponudbe vložil zahtevek za revizijo in morebiti zatrjeval, da sporni pogoj ni določen v skladu s pozitivno zakonodajo, zlasti ZJN-2, pa vlagatelj tega ni storil.

Ob zapisanem ne gre spregledati dejstva, da je naročnik, z namenom odločitve o vlagateljevem zahtevku za revizijo, pristopil k preverjanju podatkov iz ponudbe izbranega ponudnika in sicer v delu, ki se nanaša na izkazovanje izpolnjevanja spornega tehničnega pogoja, določenega pod točko 9.1.3 razpisne dokumentacije. Naročnik je tako pri dajalcu referenc preveril vsebino referenc izbranega ponudnika in je tudi po prejemu njegovega pojasnila mnenja, da sta dani referenci istovrstni razpisanim delom in v skladu z zahtevami naročnika iz razpisne dokumentacije. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da v konkretnem primeru in v mejah zahtevka za revizijo (v smislu in v obsegu kršitve, kot jo v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj) ne moremo govoriti o kršitvi načela enakopravne obravnave ponudnikov.

V povzetku navedenega gre ugotoviti, da naročniku (v mejah (obravnave) zahtevka za revizijo) ni mogoče očitati kršitev ZJN-2, saj
- ponudbe vlagatelja ni mogoče šteti za popolno, v postopku oddaje javnega naročila pa mora naročnik po opravljenem pregledu izločiti vse ponudbe, ki niso popolne,
- naročnik ni kršil načela enakopravne obravnave ponudnikov (tako vlagatelja kakor tudi izbranega ponudnika je namreč v povezavi z izkazovanjem izpolnjevanja spornega pogoja obravnaval enakopravno).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je
- v zahtevku za revizijo zahteval povračilo stroškov revizijskega postopka, to je stroška plačane takse za vložitev zahtevka za revizijo v višini 1.400,00 EUR,
- v "DOPOLNITVI ZAHTEVKA ZA REVIZIJO" z dne 14. februarja 2008 zahteval povračilo stroška (do)plačane takse za vložitev zahtevka za revizijo v višini 3.600,00 EUR,
skupaj torej 5.000,00 EUR.

Tretji odstavek 22. člena ZRPJN določa, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo, peti odstavek 22. člena ZRPJN pa, da morata stranki v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahtevata povračilo, pri čemer je povrnitev stroškov mogoče zahtevati do sprejema odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. O stroških odločata naročnik oziroma Državna revizijska komisija, odločitev Državne revizijske komisije pa je izvršilni naslov (šesti odstavek 22. člena ZRPJN).

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 31. marca 2008


Predsednica senata
Sonja Drozdek-šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
- SPL LJUBLJANA, d. d., poslovanje z nepremičninami in inženiring, Frankopanska ulica 18A, 1000 Ljubljana
- PIL 2 inženiring, d. o. o., Grosuplje, Brezje pri Grosupljem 1, 1290 Grosuplje
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana