018-034/2009 RTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o.

Številka: 018-034/2009-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007) v senatu predsednice Vesne Cukrov, kot predsednice senata, ter članic Sonje Drozdek šinko in Vide Kostanjevec, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Nabava jamskega lesa in hlodovine" in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj SVEA, Lesna industrija, d.d., Cesta 20. julija 23, Zagorje ob Savi (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika RTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trg revolucije 12, Trbovlje (v nadaljevanju: naročnik), dne 4.3.2009 soglasno

ODLOČILA

1. Vlagateljev primarni pritožbeni predlog, kot izhaja iz vlagateljeve pritožbe z dne 19.2.2009, se v delu, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti naročnikove odločitve o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 12.2.2009, zavrne kot neutemeljen. V preostalem se vlagateljev primarni pritožbeni predlog zavrže kot nedopusten.

2. Vlagateljev podredni pritožbeni predlog, kot izhaja iz vlagateljeve pritožbe z dne 19.2.2009, se zavrže kot nedopusten.

Obrazložitev

Naročnik je dne 11.12.2008 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila "Nabava jamskega lesa in hlodovine". Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod oznako objave JN10383/2008 z dne 12.12.2008, ter v Uradnem listu EU, pod oznako objave 2008/S 245-326225 z dne 17.12.2008.

Dne 23.1.2009 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila", iz katerega izhaja, da se predmetno naročilo odda ponudniku Žaga, d.o.o., Kolodvorska cesta 11 a, Trbovlje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), katerega ponudba je bila po edinem merilu ("ponudbena vrednost") najugodnejša. Iz dokumenta med drugim izhaja še, da je naročnik kot popolno označil tudi vlagateljevo ponudbo, ki je bila po ugodnosti na drugem mestu.

Dne 28.1.2009 je vlagatelj na naročnika naslovil vlogo "Posebna zahteva za obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila po odprtem postopku, katerega predmet je NAKUP JAMSKEGA LESA IN HLODOVINE javno naročilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 12-1-2008, številka objave JN 10383/2008 in v Uradnem listu Evropske unije dne 17.12.2008, številka objave 2008/S 245-326225- pisno opozorilo ponudnika na odločitev naročnika (79. člen Zakona o javnem naročanju)".

Naročnik je na vlagateljevo vlogo odgovoril z dopisom z dne 30.1.2009, s katerim je zahtevo po izdaji dodatne obrazložitve zavrgel, ker naj te v zadevi ne bi bilo mogoče zahtevati, ravno tako pa na podlagi vlagateljeve vloge tudi ni spremenil odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila.

Dne 4.2.2009 je vlagatelj na naročnika naslovil novo vlogo, s katero se je odzval na naročnikov dopis z dne 30.1.2009, ob tem pa je zahteval tudi, da se mu omogoči vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Vpogled je bil vlagatelju omogočen dne 6.2.2009.

Z vlogo brez datuma, oddano na pošto dne 12.2.2009, je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem navaja več domnevnih kršitev v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila izbranemu ponudniku.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil z dokumentom "Zahtevek za revizijo" z dne 16.2.2009, iz katerega izhaja njegov sklep, da se vlagateljev revizijski zahtevek zavrže kot prepozen. V dokumentu naročnik pojasnjuje, da je s strani vlagatelja prejel vlogo z zahtevo po obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila, ki je hkrati tudi pisno opozorilo ponudnika na odločitev naročnika. Ob obravnavanju omenjene vloge je odločil, da se dodatna obrazložitev zavrže, odločitev o oddaji javnega naročila pa ostane nespremenjena. Iz navedenih razlogov naj bi v zadevi rok za vložitev zahtevka za revizijo tekel od dne prejema (prvotne) odločitve o oddaji javnega naročila, t.j. od dne 27.1.2009, ta rok pa naj bi tako potekel.

Dne 19.2.2009 je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo "Pritožba zoper obvestilo naročnika v zvezi z zavrženjem zahtevka za revizijo, prejetega dne 17.2.2009". V vlogi, ki jo gre šteti za pritožbo po 13. členu ZRPJN, vlagatelj zatrjuje, da je bil njegov revizijski zahtevek neupravičeno zavržen kot prepozen, zato predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi ter odloči, da mora naročnik odločati o vlagateljevem revizijskem zahtevku v skladu s 16. členom ZRPJN in v celoti razveljaviti postopek oddaje javnega naročila ter opraviti ponovno izbiro. V obrazložitvi pritožbe vlagatelj navaja, da bi smel naročnik njegovo zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila kvečjemu obrazloženo zavrniti, ne pa je zavreči, saj za to niso bili podani razlogi - vlagatelj naj bi namreč zahtevo podal v zakonitem roku, bil pa naj bi tudi aktivno legitimiran. Vlagatelj dalje izpostavlja, da bi moral naročnik njegov revizijski zahtevek zavreči s sklepom, to pa je storil z navadnim dopisom, kar naj bi bilo v neskladju z določili 13. člena ZRPJN. Glede roka za vložitev zahtevka za revizijo pa vlagatelj pojasnjuje, da je bila v konkretni zadevi dne 28.1.2009 vložena zahteva za dodatno obrazložitev, ki jo je naročnik kot takšno tudi obravnaval, kar je razvidno iz njegovega odgovora na to zahtevo z dne 30.1.2009. Naročnik je po vlagateljevem mnenju roke izračunal povsem napačno, z zavrženjem pa je v obeh primerih kršil tako materialno pravo, kot sam postopek. Vlagatelj trdi, da je bil njegov revizijski zahtevek vložen pravočasno; vložen naj bi bil namreč v roku 10 dni po prejemu dodatne obrazložitve, ki jo je prejel dne 3.2.2009. V nadaljevanju svoje pritožbe vlagatelj ponovno navaja še domnevne kršitve, do katerih naj bi prišlo v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila izbranemu ponudniku. V zaključku pritožbe vlagatelj zahteva, da Državna revizijska komisija ugotovi, da je bil njegov revizijski zahtevek nezakonito zavržen, da je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka in ne zagotavlja izpolnitve javnega naročila ter da mora naročnik odločati o zahtevku za revizijo v skladu s 16. členom ZRPJN in v celoti razveljaviti postopek oddaje javnega naročila ter opraviti ponovno izbiro. Podredno vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija sama odloči o zahtevku in izbere vlagatelj kot najugodnejšega ponudnika.


Po pregledu dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila ter proučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija, na podlagi drugega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med strankama v zadevi je spor glede vprašanja pravočasnosti vlagateljevega revizijskega zahtevka brez datuma, ki ga je vlagatelj na naročnikov naslov po pošti odposlal dne 12.2.2009, ter upravičenosti naročnikovega zavrženja tega. Naročnik zatrjuje, da je v konkretni zadevi za vlagatelja desetdnevni rok za vložitev zahtevka za revizijo pričel teči z dnem njegovega prejema (prvotne) odločitve o oddaji javnega naročila, vlagatelj pa, da je ta rok pričel teči z dnem prejema naročnikovega dopisa z dne 30.1.2009, v katerem naj bi bila podana dodatna obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila.

Iz določil prvega odstavka 12. člena ZRPJN med drugim izhaja, da je po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti.

Iz določil prvega odstavka 79. člena ZJN-2 izhaja, da naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku, ki ne sme biti daljši od 60 dni, sprejme odločitev o oddaji naročila. Svojo odločitev mora naročnik obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo, o njej pa mora naročnik pisno obvestiti ponudnike po pošti, faksu ali z elektronskimi sredstvi. Iz določil drugega odstavka istega člena ZJN-2 dalje izhaja, da lahko na pisno opozorilo ponudnika na odločitev naročnika, vloženo v petih dneh od dneva prejema obvestila o oddaji naročila, naročnik po predhodni ugotovitvi utemeljenosti svojo odločitev spremeni in sprejme novo, skladno določbi prejšnjega odstavka. Od dneva prejema nove odločitve o oddaji naročila teče rok za vložitev zahtevka za revizijo. Iz določil tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 kot slednje izhaja, da lahko ponudnik, ki ni bil izbran v primeru, ko odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti o čem mora naročnik podati obrazložitev. Zahteva se lahko vloži v petih dneh od dneva prejema odločitve naročnika. V kolikor zahteva ni obrazložena, naročnik ponudnika pozove, da jo v roku, ki ga določi naročnik, dopolni. Če ponudnik zahteve ne dopolni, jo naročnik zavrže. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve oziroma zavrženje zahteve v petih dneh. Od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila teče rok za vložitev zahtevka za revizijo, skladno z zakonom, ki ureja revizijo postopkov javnega naročanja.

V konkretni zadevi je vlagatelj naročnikovo odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, podano v dokumentu "Odločitev o oddaji javnega naročila" z dne 23.1.2009, prejel dne 27.1.2009. To dejstvo izhaja iz vpogleda v vročilnico omenjenega pisanja, kot tudi iz ostale spisovne dokumentacije.

Iz spisovne dokumentacije je dalje razvidno, da je vlagatelj dne 28.1.2009 na naročnika naslovil vlogo, poimenovano kot "Posebna zahteva za obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila po odprtem postopku, katerega predmet je NAKUP JAMSKEGA LESA IN HLODOVINE javno naročilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 12-1-2008, številka objave JN 10383/2008 in v Uradnem listu Evropske unije dne 17.12.2008, številka objave 2008/S 245-326225- pisno opozorilo ponudnika na odločitev naročnika (79. člen Zakona o javnem naročanju)". V vlogi vlagatelj povzema potek predmetnega postopka oddaje javnega naročila, ob čemer navaja, da se nikakor ne more strinjati z odločitvijo naročnika o izbiri izbranega ponudnika, saj naj bi šlo pri izbiri tega ponudnika za očitno kršitev določil javnega razpisa, prav tako pa tudi za utemeljeni sum resnosti ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj s tem v zvezi pojasnjuje, da je izbrani ponudnik predložil dve različni ponudbi, ob tem pa opozarja na določila razpisne dokumentacije, skladno s katerimi naj se variantne ponudbe ne bi obravnavale. Vlagatelj izraža mnenje, da je naročnik pri odločitvi o oddaji javnega naročila očitno kršil kriterije oziroma pogoje za oddajo javnega naročila, še toliko bolj, ker je bila sprejeta odločitev, da je ponudba izbranega ponudnika pravilna in da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije, pri čemer pa sta bili pri izbiri obe ponudbi izbranega ponudnika združeni. Vlagatelj prav tako dvomi v resnost ponudbe izbranega ponudnika, saj naj bi bila njegova ponudba neobičajno nizka glede na dokazljive preverjene cene vhodnih surovin - hlodovine. Zato po vlagateljevem mnenju obstaja resen dvom o možnosti izpolnitve oddane ponudbe, naročnik pa bi, na podlagi 49. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2), ponudbo izbranega ponudnika moral preveriti, se s tem ponudnikom posvetovati in zahtevati ustrezna dokazila, na podlagi teh pa ponudbo izločiti. Vlagatelj svojo vlogo zaključuje: "Ponudnik SVEA d.d. od naročnika pričakuje, da bo svojo odločitev, glede na navedena nesporna dejstva, v skladu z 2. točko 79. člena ZJN-2 spremenil in javno naročilo oddal resnemu, zanesljivemu in odzivnemu ponudniku družbi SVEA d.d., ki je v celoti sposoben zagotavljati izpolnjevanje oddane ponudbe."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre zgoraj navedeno vlogo, kljub njenemu dvoumnemu poimenovanju, šteti za pisno opozorilo ponudnika na odločitev naročnika, kot ga predvideva drugi odstavek 79. člena ZJN-2, ne pa (tudi) kot zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, kot je opredeljena v tretjem odstavku 79. člena ZJN-2.

V zvezi z zapisanim gre pojasniti, da ZJN-2, za razliko od Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1), vzpostavlja dva različna instituta, ki sta ponudnikom na voljo po prejemu naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila.

V zgoraj že povzetem drugem odstavku 79. člena ZJN-2 ponudnikom tako najprej daje možnost vložitve "pisnega opozorila na odločitev naročnika". Slednji institut je zamišljen kot način nekakšnega "izven-revizijskega" reševanja sporov in je uporabljiv predvsem v situacijah, ko se naročnik in vlagatelj pravzaprav strinjata o tem, da je potrebno odločitev o oddaji javnega naročila spremeniti; v takšnih situacijah je lahko naročnik doslej (skladno z ZJN-1, ZRPJN in iz določb teh predpisov izhajajoče prakse Državne revizijske komisije) svojo odločitev o oddaji javnega naročila spremenil le na podlagi vloženega revizijskega zahtevka, skladno z ZJN-2 pa je takšno spremembo odločitve mogoče (z bistveno manj stroški) izvesti že tudi v okviru postopka oddaje javnega naročila, t.j. na podlagi "pisnega opozorila na odločitev naročnika". Na podlagi takšne vloge ponudnika lahko naročnik torej, po predhodni ugotovitvi njene utemeljenosti, svojo odločitev o oddaji javnega naročila spremeni in sprejme novo odločitev. Ob tem pa je potrebno opozoriti, da ZJN-2 zgolj v tem primeru (torej le v primeru, če naročnik sprejme novo odločitev o oddaji javnega naročila) predvideva tudi "premik" siceršnjega z ZRPJN določenega trenutka pričetka teka roka za vložitev zahtevka za revizijo, in sicer tako, da začne ta rok teči od dneva prejema nove odločitve o oddaji naročila. V nasprotju z navedenim pa ZJN-2 "premika" trenutka pričetka teka roka za vložitev revizijskega zahtevka ne predvideva v primeru, ko naročnik vlagateljevo "pisno opozorilo" zavrne oz. se odloči, da svoje odločitve o oddaji javnega naročila ne bo spremenil; v tem primeru se namreč šteje, da je rok za vložitev zahtevka za revizijo pričel teči skladno z določili prvega odstavka 12. člena ZRPJN, in sicer že s trenutkom prejema odločitve o dodelitvi naročila.

Ločeno od navedenega pa ZJN-2 v tretjem odstavku 79. člena ureja institut "zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila". Slednji institut, predviden tudi z Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (41. člen), je v nasprotju z zgoraj navedenim institutom namenjen predvsem zagotavljanju učinkovitega pravnega varstva ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil v smislu njihove seznanitve z informacijami o oddaji javnega naročila, potrebnimi za odločitev o ne/vložitvi pravnega sredstva. ZJN-2 "zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila" tako predvideva zgolj za primere, ko naročnikova odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, ter prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran; v primerih, ko odločitev o oddaji javnega naročila te informacije vsebuje, zahteva za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila torej ni dopustna. ZJN-2 v zvezi s takšno zahtevo od ponudnikov zahteva še, da v njej jasno navedejo o čem mora naročnik podati obrazložitev. Tudi v primeru zahteve po izdaji dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila ZJN-2 predvideva "premik" siceršnjega z ZRPJN določenega trenutka pričetka teka roka za vložitev zahtevka za revizijo, in sicer tako, da začne za vložitev zahtevka za revizijo teči od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila.

V konkretnem primeru je vlagatelj, kot že navedeno, dne 28.1.2009 na naročnika naslovil vlogo "Posebna zahteva za obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročilaâ??". Državna revizijska komisija z vpogledom v omenjeno vlogo (katere vsebina je zgoraj že bila povzeta) ugotavlja, da vlagatelj v le-tej izraža nestrinjanje z naročnikovo odločitvijo o oddaji predmetnega javnega naročila izbranemu ponudniku, saj je mnenja, da je naročnik storil kršitev v postopku s tem, ko je dopustil variantni ponudbi tega ponudnika, ter da je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka. S tem v zvezi vlagatelj od naročnika pričakuje, da bo "â??svojo odločitev, glede na navedena nesporna dejstva, v skladu z 2. točko 79. člena ZJN-2 spremenil..." in javno naročilo oddal vlagatelju. Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre vlogo z opisano vsebino, kljub njenemu dvoumnemu poimenovanju, šteti za pisno opozorilo ponudnika na odločitev naročnika, ne pa (tudi) kot zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Iz podane vloge namreč izhaja predlog po spremembi odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila (v smislu zgoraj pojasnjenega namena instituta "pisnega opozorila na odločitev naročnika"), ne pa tudi kakršnakoli obrazložena zahteva vlagatelja po podaji kakršnekoli obrazložitve odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila. Ob tem gre zgolj pripomniti, da gre z vpogledom v naročnikovo "Odločitev o oddaji javnega naročila" z dne 23.1.2009 ugotoviti, da je naročnik v tej že navedel razloge za neizbiro vlagateljeve ponudbe ter "prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran"; naročnik je namreč v omenjenem dokumentu navedel, da so vse prejete ponudbe popolne, predstavil je ponudbene cene v vseh prejetih ponudbah, sklicujoč se na edino merilo za izbor najugodnejše ponudbe, merilo najnižje ponudbene vrednosti, pa je pojasnil tudi izbor ponudbe izbranega ponudnika kot najugodnejše izmed prejetih ponudb.

Izhajajoč iz navedenega gre ugotoviti tudi, da ima naročnikov dopis z dne 30.1.2009, s katerim je slednji odgovoril na zgoraj obravnavano vlagateljevo vlogo, naravo odgovora na "Pisno opozorilo na odločitev naročnika", ne pa tudi narave dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila - dodatne obrazložitve namreč brez, da bi bila podana zahteva po tem, ni mogoče izdati, tudi v primeru, ko je ta izdana, pa je ni mogoče upoštevati kot pravno relevantno. Ugotoviti pa gre tudi, da iz vsebine naročnikovega dopisa z dne 30.1.2009 izhaja, da naročnik vlagateljevi vlogi ni priznal utemeljenosti in da se za spremembo svoje odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila ni odločil.

V povzetku zgornjih ugotovitev gre zaključiti, da v konkretnem primeru ni nastopila poprej opredeljena situacija "premika" pričetka teka zakonsko določenega desetdnevnega roka za vložitev zahtevka za revizijo (ki bi nastopila v kolikor bi naročnik na podlagi vlagateljeve vloge spremenil svojo odločitev o oddaji javnega naročila), temveč da je slednji, skladno s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN, za vlagatelja pričel teči z dnem prejema odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila. Ker je vlagatelj slednjo, kot že navedeno, prejel dne 27.1.2009, je rok za vložitev revizijskega zahtevka v konkretni zadevi za vlagatelja potekel dne 6.2.2009.

Med strankama v konkretni zadevi ni spora o tem (to pa potrjuje tudi spisovna dokumentacija), da je vlagatelj svoj revizijski zahtevek brez datuma po pošti na naslov naročnika odposlal dne 12.2.2009. Slednji datum, torej 12.2.2009, se skladno z drugim odstavkom 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.), 52/2007, 45/2008), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, šteje tudi za datum vložitve revizijskega zahtevka.

Iz zgoraj navedenega izhaja, da je vlagatelj svoj revizijski zahtevek vložil po poteku roka za njegovo vložitev, kot ga določa prvi odstavek 12. člena ZRPJN, zato ga je bil naročnik, skladno z določili drugega odstavka 13. člena ZRPJN, upravičen in dolžan zavreči. S tem povezane pritožbene navedbe vlagatelja niso utemeljene.

V podani pritožbi vlagatelj zatrjuje tudi, da je naročnik ravnal napačno, ko je njegov revizijski zahtevek zavrgel z "navadnim dopisom", čeprav bi to moral storiti s sklepom. Državna revizijska komisija z vpogledom v naročnikov dokument "Zahtevek za revizijo" z dne 16.2.2009, s katerim je naročnik odločil o vlagateljevem revizijskem zahtevku, ugotavlja, da je v njem izrecno zapisan tudi naročnikov "sklep", da se vlagateljev revizijski zahtevek zavrže kot prepozen. Omenjeni dokument vsebuje tudi obrazložitev takšne naročnikove odločitve ter ustrezen pravni pouk v skladu z določili ZRPJN. Ker ZRPJN v drugem odstavku 13. člena določa zgolj, da se nepravočasen revizijskih zahtevek zavrže s sklepom, posebnih zahtev glede vsebine ali oblike tega pa ne postavlja, Državna revizijska komisija ob upoštevanju pojasnjene vsebine naročnikovega dokumenta z dne 16.2.2009 ugotavlja, da je ta skladna z zahtevami ZRPJN, ki urejajo zavrženje zahtevka za revizijo. S tem povezane pritožbene navedbe vlagatelja niso utemeljene.

V svoji pritožbi vlagatelj zahteva, da Državna revizijska komisija ugotovi, da je bil njegov revizijski zahtevek nezakonito zavržen, da je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka in ne zagotavlja izpolnitve javnega naročila ter da mora naročnik odločati o zahtevku za revizijo v skladu s 16. členom ZRPJN in v celoti razveljaviti postopek oddaje javnega naročila ter opraviti ponovno izbiro. Podredno vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija sama odloči o zahtevku in izbere vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je predmet pritožbenega postopka v skladu z določili 13. člena ZRPJN lahko zgolj ugotavljanje (ne)zakonitosti naročnikove odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo iz razloga neobstoja določenih procesnih predpostavk za njegovo obravnavo. Predmet pritožbenega postopa pa ne more biti ugotavljanje utemeljenosti samega zahtevka za revizijo, kot to v svoji pritožbi predlaga vlagatelj. Ob zapisanem gre pripomniti tudi, da ima Državna revizijska komisija v revizijskem postopku zgolj kasatorična in ne reformatoričnih pooblastil. Navedeno pomeni, da lahko Državna revizijska komisija s svojo odločitvijo zgolj razveljavi nezakonite odločitve naročnika, ne more pa nadomestiti naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika, kot v svoji pritožbi sicer ravno tako predlaga vlagatelj.

Upoštevajoč zgornje argumente je Državna revizijska komisija, na podlagi drugega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljev primarni pritožbeni predlog, kot izhaja iz vlagateljeve pritožbe z dne 19.2.2009, v delu, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti naročnikove odločitve o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka z dne 12.2.2009, zavrnila kot neutemeljen. V preostalem je vlagateljev primarni pritožbeni predlog zavrgla kot nedopusten.

Vlagateljev podredni pritožbeni predlog, kot izhaja iz vlagateljeve pritožbe z dne 19.2.2009, je Državna revizijska komisija, na podlagi drugega odstavka 23. člena ZRPJN, zavrgla kot nedopusten.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 4.3.2009


Predsednica senata:
Vesna Cukrov, univ. dipl. prav.,
Predsednica Državne revizijske komisije









Vročiti:
- RTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., Trg revolucije 12, Trbovlje,
- SVEA, Lesna industrija, d.d., Cesta 20. julija 23, Zagorje ob Savi,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana;
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana.