018-035/2009 Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo, Urad RS za intelektualno lastnino

Številka: 018-035/2009-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/2004, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici mag. Nataši Jeršič, ob sodelovanju svetovalke Sonje Marušič, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Čiščenje poslovnih prostorov", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj MOSS storitve in trgovina d.o.o., Colnarjeva ulica 5, 1231 Ljubljana Črnuče (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo, Urad RS za intelektualno lastnino, Kotnikova 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 4.3.2009

ODLOČILA

Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 27.1.2009 se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila št. 430-77/2008-7, z dne 29.12.2008.

Obrazložitev

Naročnik je dne 23.10.2008 sprejel predlog št. 4302-6/2008-1, o začetku izvedbe postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku zbiranja ponudb.

Nadalje je naročnik dne 29.12.2008 sprejel odločitev št. 430-77/2008-7, s katero je ponudnike obvestil, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku CLEANING d.o.o., Cesta 24 junija 25, 1231Ljubljana Črnuče (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 27.1.2009 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila z dne 29.12.2008. Vlagatelj v obrazložitvi svojega zahtevka navaja, da naročnik pri sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila ni upošteval merila za izbor najugodnejšega ponudnika, določenega v razpisni dokumentaciji in je tako kršil določbo petega odstavka 48. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, z dne 08.12.2006; v nadaljevanju: ZJN-2). Vlagatelj navaja, da v kolikor bi naročnik pri sprejemanju odločitve o oddaji javnega naročila upošteval merilo zapisano v razpisni dokumentaciji, bi moral kot najugodnejšega ponudnika izbrati vlagatelja. Vlagatelj svojemu zahtevku za revizijo prilaga tudi izračun po predloženih ponudbah iz katerega po njegovem mnenju izhaja, da je njegova ponudba (v višini 7.035,87 EUR), ob upoštevanju merila, kot je bilo določeno v razpisni dokumentaciji, ugodnejša, kot ponudba izbranega ponudnika (v višini 9.758,78 EUR). Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik v skladu z določili 16. člena ZRPJN razveljavi postopek oddaje javnega naročila.

Naročnik je o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločil z odločitvijo št. 430-77/2008-17, z dne 10.2.2009, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil. Vlagatelj v obrazložitvi povzema potek postopka oddaje predmetnega javnega naročila in merilo, kot je bilo določeno v točki 3 razpisne dokumentacije in navaja, da je pri izboru najugodnejšega ponudnika upošteval navedeno merilo. V nadaljevanju naročnik pojasnjuje, da je mesečno ceno izvajanja storitev seštel za 12 mesecev, saj gre za oddajo javnega naročila za obdobje dvanajst (12) mesecev, tej pa je prištel še dve letni generalni čiščenji. Na podlagi tega seštevka je naročnik izračunal katera ponudba je finančno najugodnejša oziroma katera vsebuje najnižjo ceno izvajanja storitev. Naročnik v nadaljevanju navaja, da je bilo v ponudbi potrebno predložiti izpolnjen vzorec pogodbe v katerem je bilo potrebno vpisati pogodbeno vrednost t.j. skupno ceno izvajanja storitev (12 x mesečna cena + 2x cena generalnega čiščenja). Naročnik v tabeli povzema pogodbene vrednosti ponudnikov, ki so oddali popolne ponudbe in navaja, da je iz tabele jasno razvidno, da je najnižjo ceno storitev ponudil izbrani ponudnik. Naročnik pojasnjuje, da bi v primeru, da bi upošteval vsoto ene mesečne cene izvajanja storitev in ceno dveh generalnih čiščenj, kot to navaja vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo, izbral ponudbo, ki ni najugodnejša s čimer bi kršil načelo gospodarnosti iz 6. člena ZJN-2.

Vlagatelj je z vlogo z dne 13.2.2009 naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z vlogo z dne 20.2.2009 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Na poziv Državne revizijske komisije z dne 23.2.2009 je naročnik dne 26.2.2009 Državni revizijski komisiji odstopil še dodatno dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s 3. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija na tem mestu ugotavlja, da je v konkretnem primeru med strankama spor v tem, ali je naročnik prejete ponudbe ocenjeval po merilih, ki jih je določil v razpisni dokumentaciji oz. ali je merila uporabil na način, kot so bila določena v razpisni dokumentaciji.

ZJN-2 v 48. členu (merila za izbiro ponudbe) določa, da naročnik lahko odda naročilo:
a) na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo različnih meril v povezavi s predmetom naročila, kot so na primer kakovosti, cene, tehničnih prednosti, estetskih in funkcionalnih lastnosti, okoljskih lastnosti, stroškov poslovanja, stroškovne učinkovitosti, poprodajnih storitev in tehnične pomoči, datuma dobave ter roka za dobavo ali dokončanje del, ali
b) na podlagi najnižje cene. Nadalje je v četrtem odstavku 48. člena ZJN-2 določeno, da mora naročnik v primeru oddaje naročila na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji, opisati in ovrednotiti posamezno merilo za oddajo naročila. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila. Naročnik lahko ovrednoti merila z določitvijo maksimalnega razpona. Če po mnenju naročnika meril zaradi objektivnih razlogov ni mogoče ovrednotiti, mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu, navesti merila po vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. V petem odstavku istega člena pa je določeno, da mora naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena.

Državna revizijska komisija je pogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v točki 3 "Merila za izbiro najugodnejše ponudbe" določil: Merilo za izbiro najugodnejše ponudbe je najnižja cena izvajanja storitev, in sicer seštevek mesečne cene izvajanja storitev in dveh letnih generalnih čiščenj. V primeru, da dva ali več ponudnikov ponudijo enako ceno, bo izbran tisti ponudnik, ki ima večje število opravljenih podobnih oziroma sorodnih storitev.". Naročnik je nadalje v razpisni dokumentaciji v obliki tabele pripravil obrazec ponudbe (Obrazec -3). Predmetno tabelo je naročnik razdelil na dva dela. V prvem delu so ponudniki morali v treh vrsticah vpisati mesečne cene za posamezne zahtevane storitve (storitve je razdelil po kategorijah: dnevne aktivnosti, tedenske aktivnosti, mesečne aktivnosti) in na koncu (v četrti vrstici) seštevek, t.j. (skupno) mesečno ceno za izvajanje zahtevanih storitev. V drugem delu tabele pa so ponudniki morali vpisati ceno za dve generalni čiščenji. Naročnik je prav tako v obliki tabele, pripravil obrazec 4, v katerega so ponudniki morali vpisati podatke o storitvah s podobno oz. sorodno vsebino, izvedenih v zadnjih treh letih.

Iz zgoraj povzetih določb razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik, kot prvo merilo za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe, določil najnižjo ceno izvajanja storitev, ki jo je opredelil kot seštevek mesečne cene izvajanja storitev in cene za dve letni generalni čiščenji. Naročnik bi tako ob upoštevanju merila najnižje cene izvajanja storitev, kot ga je opisal v razpisni dokumentaciji, moral izbrati ponudnika, čigar seštevek mesečne cene za izvajanje zahtevanih storitev in cene dveh generalnih čiščenj je najnižji. V kolikor pa bi dva ali več ponudnikov ponudilo enako, tako izračunano ceno izvajanja storitev, pa bi naročnik med temi moral, kot najugodnejšega izbrati ponudnika, ki ima večje število opravljenih podobnih storitev, navedenih v obrazcu 4.

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je slednji ponudil mesečno ceno izvajanja storitev višini 1.960,10 EUR in ceno za dve generalni čiščenji v višini 7.798,68 EUR. Ob upoštevanju merila, kot ga je naročnik določil v razpisni dokumentaciji, znaša cena izbranega ponudnika 9.758,78 EUR. Iz ponudbe vlagatelja pa izhaja, da je slednji ponudil mesečno ceno izvajanja storitev višini 2.235,87 EUR in ceno za dve generalni čiščenji v višini 4.800,00 EUR, kar ob upoštevanju merila iz razpisne dokumentacije pomeni, da znaša cena vlagatelja za ponujene storitve 7.035,87 EUR. Ob upoštevanju merila najnižje cene izvajanja storitev, ki ga je naročnik določil v razpisni dokumentaciji in načina, na katerega je naročnik predmetno merilo določil, je potrebno ugotoviti, da je vlagateljeva ponudba ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika.
Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da iz naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila z dne 29.12.2008 jasno izhaja, da je naročnik pri ocenjevanju ponudb najnižjo ceno izvajanja storitev izračunal kot seštevek dvanajstih mesečnih cen izvajanja storitev in dveh letnih generalnih čiščenj, in ne kot seštevek mesečne cene izvajanja storitev in dveh letnih generalnih čiščenj, kot je to določil v razpisni dokumentaciji. Slednje naročnik sam priznava tudi v odločitvi o vlagateljevem zahtevku za revizijo z dne 10.2.2009, pri čemer navaja, da je ceno izračunal na predhodno opisan način, ker gre za oddajo javnega naročila za 12 mesecev in ker bi ob upoštevanju merila najnižje cene (mesečne cene izvajanja storitev in dveh letnih generalnih čiščenj), kot ga navaja vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo, moral izbrati ponudbo, ki ni najugodnejša. Iz navedenega nedvoumno izhaja, da naročnik pri izbiri najugodnejše ponudbe ni upošteval merila najnižje cene izvajanja storitev, kot ga je določil v razpisni dokumentaciji oz. je le tega pri izboru najugodnejše ponudbe spremenil. Državna revizijska komisija zato zaključuje, da so utemeljene vlagateljeve navedbe, da je naročnik pri izboru najugodnejše ponudbe ravnal v nasprotju z določbo petega odstavka 48. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Na tem mestu je potrebno opozoriti, da razpisne dokumentacije (torej tudi meril, ki so v njej zapisana) po poteku roka za sprejem ponudb ni mogoče več spreminjati ali dopolnjevati (tretji odstavek 71. člena ZJN-2), zato postane le-ta po poteku roka za sprejem ponudb zavezujoča, tako za ponudnike, kot tudi za naročnika. Iz povzetih določb ZJN-2 tako jasno izhaja, da bi naročnik pri ocenjevanju ponudb moral uporabiti zgolj merila, ki jih je določil v razpisni dokumentaciji in na način, kot jih je določil v razpisni dokumentaciji. Naročnikove navedbe, da je seštel dvanajst mesečnih cen, ker gre za oddajo javnega naročila za obdobje dvanajstih mesecev in da bi z upoštevanjem merila, kot ga je določil v razpisni dokumentaciji, moral izbrati ponudbo, ki ni najugodnejša, s čimer bi kršil načelo gospodarnosti, so tako neutemeljene. Naročnik v razpisni dokumentaciji namreč ni določil, da bo najnižjo ceno izvajanja storitev izračunal, kot seštevek dvanajstih mesečnih cen in dveh generalnih letnih čiščenj. V kolikor bi naročnik želel kot najnižjo ceno izvajanja storitev upoštevati seštevek dvanajstih mesečnih cen in dveh generalnih letnih čiščenj, bi to moral v razpisni dokumentaciji tudi izrecno zapisati. Dopustitev takšnega ravnanja naročnika, torej spreminjanja razpisne dokumentacije po roku za oddajo ponudb, bi bila v nasprotju z zgoraj navedenimi določbami ZJN-2, ki so namenjene zagotavljanju osnovnega pravnega varstva ponudnikov.

Državna revizijska komisija ob zgoraj ugotovljenem dejanskem stanju ugotavlja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen in je potrebno razveljaviti naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila št. 430-77/2008-7, z dne 29.12.2008.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 4.3.2009.

mag. Nataša Jeršič, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo, Urad RS za intelektualno lastnino, Kotnikova 6, 1000 Ljubljana;
- MOSS storitve in trgovina d.o.o., Colnarjeva ulica 5, 1231 Ljubljana Črnuče;
- CLEANING d.o.o., Cesta 24 junija 25, 1231Ljubljana Črnuče;
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana;
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.