Na vsebino
EN

018-011/2009 DARS, d.d.

Številka: 018-11/2009-4
Datum sprejema: 16. 2. 2009

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04, 61/05 in 78/06 in 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Sonje Drozdek-šinko kot predsednica senata, predsednice Vesne Cukrov in članice Vide Kostanjevec kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "dobavo in vzdrževanje telekomunikacijske opreme", začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Iskra Sistemi d.d., Stegne 21, Ljubljana, ki jo po pooblastilu zastopa odvetnik Aleš Avbreht, šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.2.2009 soglasno

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, ki je vsebovana v dokumentu Obvestilo o oddaji javnega naročila (št. 364/2008), z dne 25.11.2008.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 5728,71 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN7196/2008, dne 26.8.2008 objavil obvestilo o predmetnem naročilu "Dobava in vzdrževanje komunikacijske opreme". Dne 25.11.2008 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je podjetje MEGA M d.o.o., Cesta Františka Foita 8, Velenje, izbral za najugodnejšega ponudnika (v nadaljevanju izbrani ponudnik).

Zoper omenjeno odločitev je vlagatelj, dne 15.12.2008, vložil zahtevek za revizijo, v katerem izpodbija pravilnost ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj v zvezi s tem pojasnjuje, da izbrani ponudnik ni predložil v II.4.4. točki razpisne dokumentacije zahtevanih prospektov, zato ga je naročnik po elektronski pošti dne 30.10.2008 tudi pozval na dopolnitev ponudbe. Izbrani ponudnik je po vlagateljevih navedbah do 6.11.2008 sicer predložil nekaj certifikatov, vendar pri tem ni predložil vseh, in sicer za pozicije 6,7,9,10, zaradi česar ga je naročnik ponovno pozval na predložitev zahtevanih certifikatov. Na ta poziv se je izbrani ponudnik dne 7.11.2008 tudi odzval. Vlagatelj pri tem opozarja, da se certifikati, iz katerega je razviden proizvajalec predmeta ponudbe ter zahtevane tehnične lastnosti, nanašajo na naročnikove tehnične specifikacije, zaradi česar v obravnavanem primeru po vlagateljevem mišljenju ne gre za napako, ki bi jo upoštevaje 2. odstavek 78. člena ZJN-2 lahko šteli za formalno nepopolnost ponudbe. Poleg tega po vlagateljevih navedbah v ZJN-2 ni najti pravne podlage, da lahko naročnik ponudnika večkrat poziva k odpravi istih formalnih nepopolnosti. Če ponudnik iz kakršnegakoli razloga v postavljenem roku svoje ponudbe ne dopolni, gre po vlagateljevem mnenju to na njegovo škodo, naročnik pa mora v takšnem primeru ponudbo obvezno izločiti iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila. Nadalje vlagatelj opozarja, da je izbrani ponudnik predložil bančno garancijo za resnost ponudbe le do 16.2.2008, kar je manj od zahtevanih 130 dni. Poleg tega ga je naročnik pozival na dopolnitev bančne garancije, kar pa po vlagateljevih navedbah ni mogoče opredeliti kot formalne nepopolnosti ponudbe. V nadaljevanju vlagatelj opozarja na računske napake pri več postavkah, kar je po njegovem mišljenju tudi vplivalo na končno ponudbeno ceno. Pri tem se vlagatelj sklicuje na ZJN-2, ki po njegovem zatrjevanju brez izjeme določa, da je spreminjanje cene prepovedano. Naročnik bi moral po vlagateljevih navedbah ponudbo izbranega ponudnika izločiti takoj, ko je ugotovil, da se končna ponudbena cena ne ujema s seštevkom cen posameznih postavk. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se zahtevku ugodi in razveljavi naročnikovo obvestilo o oddaji javnega naročila in da se mu povrne stroške postopka.

Naročnik je dne 23.12.2008 sprejel odločitev, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je izbrani ponudnik ponudil bančno garancijo v pravilnem znesku, vendar v roku, ki je bil določen za predložitev ponudb. Naročnik je tako imel ustrezno finančno zavarovanje v času prejema ponudbe, v času preverjanja in v času, ko je zahteval dopolnitev. S tem, ko je naročnik zahteval podaljšanje veljavnosti do 28.2.2009, je imel zavarovano celostno zahtevano obdobje. V nadaljevanju naročnik pojasnjuje, da je pri postavkah 6,7,10,11,12 in 13 ugotovil male, zanemarljive napake, izražene v desetinah in stotinah EUR, ki so posledica zaokroževanja druge in tretje decimalke na zahtevani dve decimalni mesti. Skupni znesek ugotovljenih napak je tako znašal 0,35 EUR brez DDV. Omenjeni znesek pa po naročnikovih navedbah ni vplival na končno razporeditev ponudb. Glede vlagateljevih navedb, da pomenijo zahteve iz točke II.4.4. razpisne dokumentacije tehnične zahteve, naročnik meni, da so zgrešene. Kajti že naslov omenjene dokumentacije po naročnikovih navedbah govori o "Pogojih za sodelovanje", medtem ko so tehnične specifikacije, splošna pravila glede določitve tehničnih in drugih elementov javnega naročanja. Pri tem naročnik opozarja, da če zahtevano dejstvo obstaja že v času roka za oddajo ponudb, mora naročnik tako dejstvo preveriti sam, ali pa lahko zahteva od ponudnika, da mu naknadno predloži dokazilo o obstoju dejstva v smislu 78. člena ZJN-2. Naročnik v nadaljevanju še pojasnjuje, da ker je bila ponudba izbranega ponudnika v primerjavi z ostalimi neobičajno nizka, je v sklopu tega preverjanja zahteval podatke o ponujeni opremi, zato je od ponudnika zahteval podatke o proizvajalcu. Po tem ko je ugotovil, katero opremo mu ponudnik ponuja, je zahteval še detajlne opise dodatne opreme iz postavk 6,7,9 in 10 predračuna, da bi lahko ocenil kompatibilnost ponujene opreme. Zahtevani podatki so po naročnikovih navajanjih obstajali že v času predložitve ponudbe, ponudnik jih je le naknadno natisnil in dodatno opozoril naročnika na navedene spletne strani. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljeve zahtevek za revizijo zavrnil.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 7.1.2009, postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 12.1.2009, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 12.1.2009, skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu celotne dokumentacije o predmetnem javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 3. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN, ter skladno z določilom 6. odstavka 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru je med strankama sporno, ali je ponudba izbranega ponudnika formalno nepopolna.

Zakon o javnem naročanju (Ur.l. št. 128/06 z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju ZJN-2) pojem formalno nepopolne ponudbe definira v 17. točki 1. odstavka 2. člena, kjer formalno nepopolno ponudbo določa kot tisto ponudbo, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Določba 78. člen ZJN-2 pa pojasnjuje, kdaj je dopolnitev ponudbe sploh dopustna. Tako naročnik v primeru če sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti (1. odstavek 78. člena ZJN-2). Vendar pa ponudnik pri tem ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja (2. odstavek 78. člena ZJN-2).

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija v celoti sledila vlagateljevim navedbam, da naročniku določbe ZJN-2 ne omogočajo večkratno pozivanje k odpravljanju istih formalnih nepopolnosti. Ni pa v nadaljevanju sledila vlagateljevim zatrjevanjem, da naročnik izbranega ponudnika ne bi smel pozvati k dopolnitvi ponudbe, in sicer iz razloga, da takšno dopolnjevanje ni dopustno, ker se nanaša na tehnične specifikacije.

Državna revizijska komisija v obravnavanem sporu na podlagi vpogleda spisovno dokumentacijo ugotavlja, da je med strankam nesporno, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni predložil (v točki II.4.4. c) Dokazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti) zahtevanih prospektnih materialov, vzorcev in podobno za predmet ponudbe, iz katerega je razviden proizvajalec le-te in zahtevane tehnične lastnosti, kot izhajajo iz naročnikovih tehničnih specifikacij. Zato je naročnik dne 30.10.2008 izbranega ponudnika tudi pozval na dopolnitev ponudbe z manjkajočimi prospekti, kar nazadnje izhaja iz kopije elektronske pošte. Pri tem Državna revizijska komisija v celoti zavrača vlagateljeva zatrjevanja, da naročnik v obravnavanem primeru izbranega ponudnika ne bi smel pozvati k dopolnitvi ponudbe iz razloga, ker se dopolnjevanje ponudbe nanaša na samo spremembo tehničnih specifikacij. Državna revizijska komisija je namreč v zvezi s tem v svojih sklepih že večkrat pojasnila, da v primeru, če ponudnik v ponudbi navede, da določeno naročnikovo zahtevo izpolnjuje na določen način (z določenim sredstvom, predmetom, osebo, tehnično rešitvijo itd.), tega načina kasneje ne more naknadno spreminjati, temveč ga lahko le pojasnjuje in dopolnjuje. Kar pomeni, da ponudnik lahko predmet ponudbe pojasnjuje oz. dopolnjuje z zahtevanimi vzorci in prospektnim materialom, ne sme pa ga v nadaljevanju z dopolnjevanjem ponudbe spreminjati oz. nadomestiti z nečim drugim. Vlagatelj v obravnavanem primeru ni izkazal, da bi izbrani ponudnik z dopolnjevanjem ponudbe predmet ponudbe dejansko spremenil, se pa Državna revizijska komisija z vlagateljem strinja, da večkratno dopolnjevanje ponudbe ni dopustno. Kajti 1. odstavek 78. člena ZJN-2 jasno določa, če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija na podlagi Zapisnika o dopolnitvi ponudbe, z dne 6.11.2008, ugotavlja, da je izbrani ponudnik svojo ponudbo dopolnil, ni pa je dopolnil v celoti, kot je to bilo zahtevano. Iz zapisnika namreč izhaja, da je izbrani ponudnik proizvajalce po pozicijah sicer označil, ter pri tem zahtevani material od pozicije 1 do 5 in 8 tudi predložil, ni pa predložil zahtevanega prospektnega materiala za pozicije 6, 7, 9 in 10, zaradi česar ga je naročnik ponovno pozval na predložitev prospektnega materiala, in sicer do 7.11.2008. Naročnik je v zvezi s ponovnim dopolnjevanjem ponudbe sicer pojasnil, da je od izbranega ponudnika zahteval zgolj detaljne opise dodatne opreme, zaradi preveritve lastnosti ponujenega blaga iz vidika ugotavljanja nenavadno nizke cene, vendar pa mu Državna revizijska komisija v zvezi s tem v nadaljevanju ni sledila. Kajti dejstvo je, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil zahtevo po predložitvi prospektnega materiala ravno iz razloga preveritve zahtevanih tehničnih lastnosti. Ponudniki so bili zavezani zahtevane prospektne materiale predložiti ob oddaji svoje ponudbe, česar pa izbrani ponudnik v obravnavanem primeru ni storil. Glede na to, da ga je naročnik v nadaljevanju pozival na dopolnitev ponudbe, gre sklepati, da izpolnjevanje tehničnih lastnosti (zgolj preko spletnih strani) sam ni mogel preveriti. Poleg tega mu tudi že omenjena določba 1. odstavek 78. člena ZJN-2 dopolnjevanje ponudbe omogoča zgolj v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Iz predložene dokumentacije je razvidno, da izbrani ponudnik kljub naročnikovem pozivu prospektnega materiala po pozicijah ni v celoti predložil, marveč je to opravil šele dne 7.11.2008 na naročnikov ponovni poziv. Da gre v obravnavanem primeru za dodatno dopolnjevanje ponudbe, kaže tudi dopis elektronske pošte izbranega ponudnika, kjer je slednji jasno zapisal, da naročniku pošilja manjkajoče specifikacije za SPF dosega do 10 in 70 km. Poleg tega pa takšno dopolnjevanje ponudbe nikakor ni mogoče obravnavati v smislu instituta neobičajno nizke cene, saj slednji pride v poštev šele po tem, ko se ugotovi, da ponudba izpolnjuje razpisne zahteve.
Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ocenjuje, da je naročnik kršil določbo 1. odstavek 78. člena ZJN-2, ker ponudbe izbranega ponudnika po prvem dopolnjevanju ponudbe ni izločil iz nadaljnjega postopka ocenjevanja ponudb. Državna revizijska komisija je zato odločila tako, kot izhaja iz prve točke izreka tega sklepa. Glede na to, da je vlagatelj svoje pravno varstvo v celoti že dosegel, Državna revizijska komisija nadaljnjih vlagateljevih navedb ni več presojala.

Vlagatelj je priglasil stroške, in sicer za sestavo revizijskega zahtevka 3000 točk, 2% materialnih stroškov, takso za zahtevek za revizijo 5000 EUR, vse povečano za 20% DDV. Ker je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel, je Državna revizijska komisija skladno s 3. odstavkom 22. člena ZRPJN, ki po načelu uspeha povrnitev stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, vlagateljevi zahtevi po povrnitvi stroškov revizijskega zahtevka ugodila.

Državna revizijska komisija je na podlagi določbe 6. odstavka 22. člena ZRPJN, vlagatelju priznala naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer:

- za takso za revizijo 5000 EUR,
- v protivrednosti 1300 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za stroške priprave revizijskega zahtevka, in sicer 0,459 â?? x 900 točk + 20 DDV, skupaj tako v višini 716,04 EUR,
- materialni stroški po 13. členu veljavne Odvetniške tarife (in sicer v višini 2% od 1000 točk, v zadevah, v katerih vrednost storitve presega 1000 točk, pa še 1% od presežka nad 1000 točk) znašajo v protivrednosti 23 točk, povečano za 20% DDV, in sicer 0,459 EUR x 23 točk + 20 DDV, skupaj tako v višini 12,67 EUR.

Na podlagi navedenega je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 5728,71 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne, saj je vrednost spornega predmeta veliko nižja.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 16.2.2009



predsednica senata
Sonja Drozdek-šinko, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- odvetnik Aleš Avbreht, šestova ulica 2, Ljubljana,
- Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV divizije 4, 3000 Celje,
- MEGA M d.o.o., Cesta Františka Foita 8, 3320 Velenje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne, službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.

Natisni stran