018-002/2009 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Številka: 018-2/2009-8

SKLEP

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN-UPB5 (Uradni list RS, št. 94/07) v senatu predsednice Vesne Cukrov, kot predsednice senata in članic mag. Nataše Jeršič in Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "športna oprema za usposabljanje", začetega na podlagi 1. zahtevka za revizijo ponudnika CREARE, d.o.o., Industrijska ulica 8, Lenart v Slovenskih goricah, ki ga zastopa Odvetnica Edita Živec, Gregorčičeva ulica 24, Maribor (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in 2. zahtevka za revizijo ponudnika UMT, d.o.o., Prušnikova 95, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Tratnik, Sočan in Bogataj, o.p. d.n.o., Miklošičeva 30, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 9. 2. 2009 soglasno

ODLOČILA

1. Obravnavanje zahtevka za revizijo prvega vlagatelja in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevku za revizijo prvega vlagatelja in zahtevku za revizijo drugega vlagatelja se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, vsebovana v Odločitvi o oddaji javnega naročila št. MORS 323/2008-PZPs, za nakup športne opreme za usposabljanje, izdani dne 21. 11. 2008, pod št. 430-433/2008-27.

3. Zahtevi prvega vlagatelja za povrnitev stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti prvemu vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 3.194,82 EUR, v 15-ih dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

4. Zahtevi drugega vlagatelja za povrnitev stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti drugemu vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 3.194,82 EUR, v 15-ih dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na portalu javnih naročil dne 25. 8. 2008 pod št. objave JN7158/2008.

Naročnik je dne 21. 11. 2008 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. MORS 323/2008-PZPs za nakup športne opreme za usposabljanje, št. 430-433/2008-27, s katero je predmetno javno naročilo oddal ponudniku Sokol Group, d.o.o., Koprska 72, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Prvi vlagatelj je z vlogo z dne 4. 12. 2008 vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal spremembo odločitve o oddaji naročila izbranemu ponudniku in izbor prvega vlagatelja, ki izpolnjuje vse zahtevane pogoje. Navedel je, da ponujena oprema izbranega ponudnika pod točko št. 1 Life Fitness Crosstrainer CT 9500 HR in pod št. 3 Life Fitness Treadmill TD 9500 HR sicer zadostuje minimalnim tehničnim zahtevam naročnika, vendar je bila omenjena oprema pred več kot štirimi leti ukinjena iz proizvodnje, tako da je na svetovnem in domačem trgu možno kupiti le rabljeno ali obnovljeno opremo. Ker je predmet konkretnega razpisa nova oprema, kar je naročnik tudi uradno potrdil z odgovorom na portalu javnih naročil dne 30. 9. 2008, izbrani ponudnik ne bi smel ponuditi rabljene ali obnovljene opreme. Tudi iz sedeža podjetja Life Fitness v ZDA zatrjujejo, da je omenjeno opremo možno kupiti le rabljeno ali obnovljeno, in da nove nikjer na svetu ni možno kupiti. Enako trdi zaposleni iz podjetja Life Fitness Europe GmbH, ki so generalni zastopnik za prodajo Life Fitness v Nemčiji. Prvi vlagatelj je predložil tudi dokazilo, da je izbrani ponudnik v letu 2007 že prodal rabljeno opremo Občini Ruše, kljub temu, da je slednja na javnem razpisu zahtevala novo opremo. Prvi vlagatelj je dalje zatrjeval, da izbrani ponudnik pri artiklih v razpisni dokumentaciji PRILOGA 2, pod zap. št. 15 do 26, enoročna utež, xx (XX = število kilogramov) kg, gumirana, ni ponudil gumiranih uteži, saj je tako iz opisa ponujenega artikla kot iz slik razvidno, da ponuja lite (železne) uteži, ki niso gumirane.

Naročnik je dne 22. 12. 2008, pod št. 430-634/2008-8, sprejel sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo prvega vlagatelja. Odločitev je utemeljil z dejstvom, da je izbrani ponudnik naročniku dne 17. 12. 2008 podal pojasnila, da se ponujena oprema Life Fitness Crosstrainer CT 9500 HR in pod št. 3 Life Fitness Treadmill TD 9500 HR prodaja pod komercialnim nazivom CPO (Certified Pre Owned), ker se je proizvodnja le-te uradno ukinila pred štirimi leti. Zaradi velikega povpraševanja so se pri multinacionalki Life Fitness odločili na novo proizvajati stare uspešne modele. Proizvodnjo so preselili v vzhodno Evropo, na Madžarsko. Izbrani ponudnik ima kot pooblaščeni distributer možnost dobaviti nove CPO cardio naprave. Izbrani ponudnik bo naročniku omogočil ogled proizvodne linije, ko se bodo navedene naprave proizvajale. Glede trditve o neustreznih enoročnih utežeh je naročnik pojasnil, da je od izbranega ponudnika zahteval, da dostavi vzorec artikla Enoročna utež, xx kg, gumirana; predloženi vzorec je ustrezal naročnikom zahtevam.

Prvi vlagatelj je z vlogo z dne 24. 12. 2008 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi je dodatno pojasnil, da je izbrani ponudnik potrdil, da se je proizvodnja ponujene uradno ukinila pred štirimi leti in da se ponujena oprema prodaja pod komercialnim nazivom CPO, pri čemer že iz same besede izhaja, da gre za obnovljeno opremo s certifikatom. Opis slednje opreme je razviden tudi iz uradne spletne strani podjetja Lifefitness, iz katerega je razvidno, da gre za obnovljene naprave in ne nove naprave. Stare uspešne modele na Madžarskem ne proizvajajo na novo, ampak jih obnavljajo. Prvi vlagatelj je kot dokaz predložil še dopis Občine Ruše, ki ga je slednja naslovila izbranemu ponudniku, kot odgovor na trditve, da jim je izbrani ponudnik dobavil rabljeno in ne novo opremo. V javnem razpisu je bila zahtevana nova oprema, izbrani ponudnik je dostavil rabljeno opremo, s čimer pa se je po izplačilu primerne odškodnine Občina Ruše kasneje strinjala. Prvi vlagatelj prav tako vztraja pri trditvi, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ne ponuja gumiranih uteži, saj je iz opisa artikla in slik razvidno, da ponuja lite (železne) uteži. Dokaz za ustrezno opremo ne more biti naknadno poslan vzorec, ki ni enak ponujeni opremi; dokaz bi morala biti razpisna dokumentacija in ne vzorec.

Drugi vlagatelj je z vlogo z dne 3. 12. 2008 vložil zahtevek za revizijo, s katerim je predlagal razveljavitev postopka oddaje javnega naročila. Najprej je navedel, da je kot ponudnik oseba, ki ima interes za dodelitev naročila in kateremu bi bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika, t.j. izločitev ponudbe drugega vlagatelja iz nadaljnjega postopka in izbor drugega ponudnika kot najugodnejšega ponudnika. V obrazložitvi je drugi vlagatelj pojasnil, da so naročnikove ugotovitve iz odločitve o oddaji naročila, da je drugi vlagatelj predložil neresnično in zavajajoče dokazilo - podpisano izjavo, dano v Prilogi 3 z vsebino, da pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavlja, da ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, neresnične. Drugi vlagatelj je zaradi seznanitve s konkretnim razlogom izločitve pri naročniku zahteval vpogled v listine, ki so bile podlaga za takšno odločitev naročnika, vendar mu naročnik vpogleda v le-te ni omogočil, ker so te listine označene kot poslovna skrivnost. Z navedenim ravnanjem je naročnik po mnenju drugega vlagatelja kršil 22. člen ZJN-2, saj drugemu vlagatelju neupravičeno ni dovolil vpogleda v listine, ki ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, saj gre za podatek o odprtih terjatvah med dvema pogodbenima partnerjema, ki se tudi računovodsko usklajujejo in tako vsaj za oba subjekta tega razmerja (pogodbenika) ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Naročnik podatkov, ki so bila podlaga za izločitev ponudbe drugega vlagatelja, ni preveril pri drugemu vlagatelju zaradi ugotovitve resničnega stanja in ni drugemu vlagatelju omogočil, da dokaže nasprotno. Naročnik je institut iz 77. člena ZJN-2 zlorabil za namen protipravnega izločanja ponudbe drugega vlagatelja. Drugi vlagatelj tako ne ve, do koga in katere obveznosti naj ne bi imel poravnanih, ker naj bi tovrstni podatek predstavljal poslovno skrivnost. Na takšen način ponudnik v postopku ne bi mogel na noben način dokazovati neresničnosti tovrstnih podatkov in bi tovrstno izločanje neželenih ponudnikov odprlo prosto pot arbitrarnim in neutemeljenim odločitvam naročnikov. Drugi vlagatelj je dalje pojasnil, da nima podizvajalcev, s katerimi bi sodeloval v predhodnih postopkih javnega naročanja, in ki bi lahko naročniku posredovali kakršnokoli dokumentacijo, ki bi potrjevala naročnikove ugotovitve. Do svojih podizvajalcev ima namreč poravnane vse obveznosti. S takšnim ravnanjem naročnika je bil drugi vlagatelj oškodovan, saj je bila njegova ponudba v nasprotju z zakonom in razpisno dokumentacijo izločena. Naročnik je tudi neenakopravno obravnaval ponudnike, kar je v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja, saj je na podlagi neresničnih, predvsem pa nepreverjenih podatkov ustvaril neupravičeno razlikovanje med ponudniki in na ta način oškodoval drugega vlagatelja. Takšna izbira ponudnika ne more biti niti transparentna, saj ni mogoče preveriti, zakaj je bila ponudba drugega vlagatelja, ki je bila sicer najugodnejša, izločena. Kršeno je tudi načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, saj je naročnik izbral ponudbo, ki ni bila najugodnejša, in načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti iz 6. člena ZJN-2, saj naročnik ni zagotovil gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev.

Naročnik je dne 22. 12. 2008, pod št. 430-634/2008-4 sprejel sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo drugega vlagatelja. V obrazložitvi svoje odločitve je pojasnil, da je dne 21. 7. 2008 prejel dopis, v katerem je podizvajalec drugega vlagatelja obvestil naročnika o neplačanih dolgovih dobavitelja - drugega vlagatelja. Podizvajalec ni prejel plačila za opremo, ki je bila predmet javnega naročila s strani naročnika, in za katero je bila sklenjena pogodba z drugim dobaviteljem. Podizvajalec je naročnika pozval, da pri nadaljnjem sodelovanju z drugim vlagateljem upošteva kriterije solidnosti in plačevanja na dogovorjeni rok. Naročnik je v zvezi s konkretnim postopkom javnega naročanja tako dne 19. 11. 2008 pri slednjem podizvajalcu preveril, če je imel drugi vlagatelj na dan oddaje svoje ponudbe dne 6. 10. 2008 plačane vse zapadle obveznosti do njih, ter kakšno je stanje zapadlih obveznosti na dan 19. 11. 2008. Podizvajalec je naročniku posredoval stanje terjatev do drugega vlagatelja na dan 19. 11. 2008, za katere še vedno ni prejel plačila. Naročnik je ponudbo drugega vlagatelja izločil iz nadaljnjega postopka, ker je pri preverjanju obstoja in vsebine podatkov ugotovil, da je drugi vlagatelj v ponudbi predložil neresnična in zavajajoča dokazila - izjavo, dano v Prilogi 3, da pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavlja, da ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja. Drugi vlagatelj je prav tako predložil podpisano izjavo Prilogo 6 - Krovna izjava, kjer je izjavil, da so vsi podatki v njegovi ponudbi resnični in niso zavajajoči, in da je seznanjen s tem, da bo njegova ponudba zavrnjena, če bodo podatki v njej zavajajoči. Naročnik je od drugega vlagatelja dne 27. 11. 2008 prejel zahtevek za vpogled v dokumentacijo, na osnovi katere je bil izločen. Na dopisu podizvajalca z dne 19. 11. 2008 o stanju terjatev do drugega vlagatelja je pripisano, da posredovane podatke naročnik obravnava kot poslovno skrivnost. Kljub temu je naročnik dne 1. 12. 2008 podizvajalcu poslal dopis z vprašanjem, ali dovolijo vpogled v dopis z dne 19. 11. 2008 in je prejel odgovor, da je dopis zaupne narave, namenjen samo naročniku in, da ne dovoli, da ima drugi vlagatelj vpogled v vsebino dopisa. Zato je naročnik drugega vlagatelja obvestil, da mu vpogleda ne more omogočiti. Naročnik si je pridobil tudi pogodbi o odstopu terjatev, iz katerih jasno izhaja, da je drugi vlagatelj v predhodnih postopkih sodeloval s podizvajalci.

Drugi vlagatelj je z vlogo z dne 5. 1. 2009 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Drugi vlagatelj je z vlogo z dne 8. 1. 2009 podal dodatno obrazložitev nadaljevanja postopka. Navedel je, da naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo le ponavlja svoje razloge iz odločitve o oddaji naročila in še vedno ne razkrije, za katerega podizvajalca naj bi šlo, ter drugemu vlagatelju onemogoča, da se argumentirano brani. Naročnik se sklicuje na dopis neimenovanega podizvajalca, ki naj bi posredovane podatke označil za poslovno skrivnost, čeprav je jasno, da tovrstni podatki ne morejo biti poslovna skrivnost, vsaj ne proti drugemu vlagatelju, ker se nanašajo na njegove obveznosti, za katere se zatrjuje, da jih ni poravnal. Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo ni zatrjeval, da nima podizvajalcev, ampak da nima podizvajalcev, s katerimi bi sodeloval v predhodnih postopkih javnega naročanja in da ima do svojih podizvajalcev poravnane vse obveznosti.

Naročnik je z vlogami z dne 5. 1. 2009, 7. 1. 2009, 12. 1. 2009 in 14. 1. 2009 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila in pred njim vodenem revizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je v postopku ob upoštevanju načela hitrosti najprej sklenila, da obravnavanje zahtevka za revizijo prvega vlagatelja in drugega vlagatelja združi v en revizijski postopek.

Skladno s 1. odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP - UPB3 (Uradni list RS, št. 73/07 in 45/08), katerega določbe se na podlagi 5. odstavka 3. člena ZRPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo v reviziji postopkov oddaje javnih naročil, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru ugotovila, da sta prvi vlagatelj in drugi vlagatelj vložila zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila. Zato je zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja združila v en revizijski postopek in izdala enoten (skupni) sklep.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v dokumentacijo o izvedbi postopka konkretnega javnega naročila, ponudbo izbranega ponudnika, ponudbo drugega vlagatelja in dokumentacijo o revizijskem postopku, vodenem pri naročniku. Državna revizijska komisija je pri svoji odločitvi v smislu drugega odstavka 21. člena ZRPJN upoštevala tudi pojasnila prvega in drugega vlagatelja v obvestilih o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, saj je ocenila, da ne gre za navajanje novih kršitev, oziroma dejstev in dokazov, ampak zgolj za pojasnila oziroma stališča vlagateljev do naročnikovih ugotovitev v sklepih o zavrnitvi zahtevkov za revizijo.

Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je Državna revizijska komisija kot nesporno med vsemi strankami ugotovila, da je naročnik predmetno javno naročilo oddal po postopku zbiranja ponudb s predhodno objavo. Naročnik je z odločitvijo z dne 21. 11. 2008, št. 430-433/2008-27, ki jo izpodbijata oba vlagatelja, predmetno naročilo oddal izbranemu ponudniku. Kot je razvidno iz slednje obrazložitve, je naročnik ocenil ponudbo prvega vlagatelja kot drugo najugodnejšo ponudbo po merilu najnižje cene, medtem ko je ponudbo drugega vlagatelja izločil zaradi, v ponudbi predloženih, neresničnih in zavajajočih dokazil.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju najprej presodila utemeljenost zahtevka za revizijo prvega vlagatelja, ki naročniku očita, da je izbral ponudbo izbranega ponudnika, ki ne izpolnjuje tehničnih zahtev naročnika v delu V. Tehnične specifikacije (str. 10/31) pod točko št. 1 in pod točko št. 3, ter v delu Priloga 2 (stran 16/31 in 17/31), zap. št. od 15 do 26.

Vprašanje izpolnjevanja tehničnih zahtev in naročnikovega ravnanja s ponudbami, ki tehničnih zahtev ne izpolnjujejo, je treba presojati z vidika 16. in 20. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju - ZJN-2 (Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08) ter prvega odstavka 80. člena ZJN-2. Tako določba 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 določa, da je popolna ponudba tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Določba 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 pa določa, da je neprimerna ponudba tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. V skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (78. člen ZJN-2) izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Navedeno pomeni, da lahko naročnik najugodnejšo ponudbo izbere le izmed popolnih ponudb, in da je dolžan vse nepopolne ponudbe izločiti. Popolna ponudba mora izpolnjevati vse pogoje in zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila, torej tudi vse tehnične specifikacije, ki opredeljujejo bistvene tehnične lastnosti predmeta javnega naročila (prim. 37. člen ZJN-2).

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, poglavju V. Tehnične specifikacije, na str. 10, v točkah pod zap. št. 1. in 3. navedel naslednje minimalne tehnične zahteve blaga:

1. Simulator teka na smučeh (model Orbitrek CT 9500 HRR Treadmill ali enakovreden), 3 kosi
3. Tekalna steza - Life Fitness TR 9500 HR, 6 kosov"

V zvezi s slednjo opremo je naročnik dne 30. 9. 2008 objavil dodatna pojasnila, št. 430-433/2008-8, kot so razvidna iz objave obvestila o naročilu, št. JN7158/2008 z dne 25. 8. 2008:

"Zadeva: Odgovor na prispelo vprašanje
Na zgoraj navedeni javni razpis smo prejeli naslednje vprašanje: V tehničnih specifikacijah, kjer so navedene minimalne zahteve naročnika za blago, sta pod postavko 1. in 3. podana artikla, ki že leta nista v proizvodnji. Prosim, da potrdite, da je predmet tega razpisa nova in ne rabljena oz. obnovljena oprema.
Odgovor: Predmet tega razpisa je nova oprema. Ponujeno blago mora zadoščati naročnikovim tehničnim zahtevam, ki so navedene v razpisni dokumentaciji. Artikel, ki s svojim opisom kaže na točno določen artikel ali blagovno znamko, tip ali proizvajalca, se skladno z devetim odstavkom 37. člena ZJN-2 obravnava kot artikel z obvezno dodano navedbo "ali enakovreden", kot sinonim kakovostne ravni artikla."

Državna revizijska komisija je citirani odgovor naročnika štela kot sestavni del razpisne dokumentacije, kar je tudi sicer med prvim vlagateljem in naročnikom nesporno. Tako pa izhaja tudi iz 2. odstavka 71. člena ZJN-2, ki določa, da se kot del razpisne dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih naročnik posreduje gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija je zato v nadaljevanju presodila, ali ponujena oprema izbranega ponudnika v spornih točkah ustreza zahtevi naročnika po "novi" opremi. Prvi vlagatelj je namreč zatrjeval, da izbrani ponudnik ni ponudil nove, ampak rabljeno, obnovljeno opremo. Ob tem Državna revizijska komisija pripominja, da pri presoji ni upoštevala dejstev in dokazov, ki se nanašajo na javni razpis Občine Ruše, na podlagi katerega naj bi izbrani ponudnik občini dobavil rabljeno opremo, saj kakršnekoli ugotovitve iz slednjega razpisa nimajo nobenega vpliva na presojo ustreznosti ponudbe izbranega ponudnika v obravnavanem primeru.

Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika z dne 3. 10. 2008 in dopolnitev ponudbe z dne 29. 10. 2008 izhaja, da je slednji pod zap. št. 1 ponudil artikel Life Fitness Cross - Trainer CT 9500HR/ CT 9100, pod zap. št. 3 pa artikel Life Fitness 9500HR Tekalna steza.

Iz prilog k zahtevku za revizijo (priloga 2: Pisma, naslovljena na podjetje IronCompany, priloga 3: Pismo, poslano na sedež podjetja Life Fitness v ZDA in priloga 4: Pismo, naslovljeno na podjetje Life Fitness Europe GmbH) izhaja, da je bila proizvodnja sporne ponujene opreme izbranega ponudnika ukinjena pred približno štirimi leti in da novih naprav ni več možno kupiti. Da je proizvodnja teh modelov uradno ukinjena že več kot štiri leta, je navedel tudi izbrani ponudnik sam v pojasnilu naročniku z dne 16. 12. 2008.

Dalje iz pojasnila izbranega ponudnika izhaja, da gre pri spornih artiklih za tovarniško prenovljene modele. Izbrani ponudnik je v odgovoru naročniku z dne 16. 12. 2008 zapisal, da se v multinacionalki Lifefitness ponujena modela prodajata pod komercialnim nazivom CPO (Certified Pre Owned), pri čemer multinacionalka te proizvode oglašuje in prodaja kot rabljeno tovarniško obnovljeno opremo; kot taka se oglašuje na internetu in tudi predstavlja končnim kupcem. Dalje je navedel, da je načeloma takšna oprema prej uporabljena, vendar po generalni tovarniški prenovi popolnoma zadovoljuje karakteristikam nove opreme in ima tudi enako garancijsko dobo.

Državna revizijska komisija je v zvezi s spornim vprašanjem vpogledala še v priložene spletne strani podjetja Life Fitness http :// si. commercial. lifefitness. com /content. cfm/ certifiedpre-owned, katere je kot dokaz predložil prvi vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka z dne 24. 12. 2008. Državna revizijska komisija je slednji dokaz pri odločitvi upoštevala kljub dejstvu, da ga prvi vlagatelj ni predložil že v zahtevku za revizijo, saj je ocenila, da je bil šele po odločitvi naročnika o zahtevku za revizijo seznanjen z dejstvom, da je izbrani ponudnik ponujal opremo, ki se prodaja pod komercialnim nazivom CPO. Na citiranih spletnih straneh je navedeno, da Life Fitness CPO nakupni program omogoča nakup obnovljene Life Fitness opreme po odličnih cenah. Posamezna naprava je prenovljena in natančno testirana z originalnimi Life Fitness nadomestnimi deli. Na vsakem izdelku je izveden postopek obnavljanja z 20+ točkami, ki vključuje čiščenje, barvanje, obdelavo, natančnost, pregledovanje in končno overitev. Vsi CPO izdelki so obnovljeni z Life Fitness certificiranimi rezervnimi deli. Tudi iz slednje vsebine izhaja, da je ponujena oprema izbranega ponudnika obnovljena in ne nova oprema.

Državna revizijska komisija je ob upoštevanju ugotovljenega ocenila, da ponudba izbranega ponudnika ni izpolnila tehničnih zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije, v delu V. Tehnične specifikacije (str. 10/31) pod točko št. 1 in pod točko št. 3, v povezavi z dne 30. 9. 2008 objavljenim dodatnim pojasnilom, št. 430-433/2008-8, ker ponujena oprema ni nova, ampak obnovljena oprema, katero je mogoče obnoviti po posebnem postopku. Ker je naročnik izrecno zapisal, da je predmet razpisa "nova" oprema, ne bi smel dopustiti tudi ponudbo obnovljene opreme. S takšnim ravnanjem je naročnik ravnal neenakopravno med ponudniki, saj, kot izhaja iz predloženih dokazov, in kot je zatrjeval tudi izbrani ponudnik sam, je obnovljena oprema bistveno cenejša od nove tovrstne opreme (izbrani ponudnik je med drugim v odgovoru naročniku z dne 16. 12. 2008 zapisal: "Ker je CPO način prodaje v svetu dosegel velik uspeh, saj ponuja dobro razmerje med kvaliteto produkta in njegovo ceno (nov model proge z enakimi tehničnimi podatki je več kot 2x dražja od Lifefitness tredmill TD 9500 HR), se ohranja že več kot štiri leta po uradni ukinitvi proizvodnje tega modela."). Kolikor bi naročnik dopuščal tudi nakup obnovljene opreme, bi moral že v zahtevah razpisne dokumentacije dopustiti možnost ponudbe tudi obnovljene opreme, da bi lahko tudi ostali potencialni ponudniki ponudili takšno (cenejšo) opremo. Tako pa je naročnik izbranega ponudnika postavil v ugodnejši položaj, saj se je šele v postopku izbora odločil, da bo kot enakovredno novi opremi upošteval tudi obnovljeno opremo iz ponudbe izbranega ponudnika. Naročnik je s slednjim ravnanjem neupravičeno razlikoval ponudnike in ravnal v nasprotju s temeljnim načelom enakopravne obravnave ponudnikov iz 9. člena ZJN-2, skladno s katerim mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila.

Ob tem Državna revizijska komisija še poudarja, da je izjava izbranega ponudnika, katero je le-ta na poziv naročnika posredoval dne 18. 12. 2008, da bo dobavil "nove CPO cardio naprave Life Fitness Cross - Trainer CT 9500HR in Life Fitness tredmill TD 9500 HR in omogočil naročniku ogled proizvodne linije, ko se bodo navedene naprave proizvajale", povsem brezpredmetna, saj naročnik takšne izjave v razpisni dokumentaciji ni dopuščal kot pogoj za dokazovanje izpolnjevanja tehničnih zahtev. Tudi sicer iz vsebine slednje izjave izhaja, da naj bi izbrani ponudnik dobavil zgolj nove "CPO" naprave, iz česar gre razumeti, da bo dobavil nove "obnovljene" naprave (ki torej še niso uporabljene) in ne novih naprav, kot je bila siceršnja zahteva naročnika v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska je ob ugotovljenem zaključila, da je naročnik ob upoštevanju 16. in 20. točke 1. odstavka 2. člena ZJN-2 ravnal v nasprotju s 1. odstavkom 80. člena ZJN-2, ker ponudbe izbranega ponudnika zaradi neizpolnjevanja tehničnih zahtev, kot nepopolne, ni izločil, takšno ravnanje naročnika pa je bilo tudi v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov, in so s tem povezane revizijske navedbe prvega vlagatelja utemeljene.

Državna revizijska komisija je dalje presodila revizijske navedbe prvega vlagatelja, s katerimi je slednji zatrjeval, da ponudba izbranega ponudnika ni izpolnila tehničnih zahtev tudi v delu razpisne dokumentacije, Priloga 2 (stran 16/31 in 17/31), za artikle od zap. št. od 15 do 26, in sicer da morajo biti enoročne uteži gumirane.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, v delu Priloga 2 (stran 16/31 in 17/31), zap. št. od 15 do 26, navedel naslednje tehnične zahteve:

"Enoročna utež, â?? kg, gumirana."

Iz slednjega izhaja, da so morali ponudniki v svoji ponudbi predložiti gumirane uteži, kot je to pravilno zapisal prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo. Kaj pomeni "gumirana" utež, je definirano na str. 11/31 razpisne dokumentacije, in sicer, da je zunanja plast uteži (kolutov) celotno gumirana.

Naročnik je kot obvezni sestavni del ponudbe skladno z zahtevo na str. 13/31 razpisne dokumentacije navedel, da mora ponudnik za vsak artikel priložiti sliko artikla (lahko fotokopija iz kataloga) in tehnično dokumentacijo v slovenskem jeziku, iz katere mora biti razvidno, da ponujeno blago zadošča naročnikovim tehničnim zahtevam.

Iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika z dne 3. 10. 2008 izhaja, da je ponudnik v Prilogi 2 v zap. št. od 15 do 26 označil artikle enako, kot je zahteval naročnik "Enoročna utež, â??kg, gumirana. V prilogi "Seznam posameznih artiklov iz ponudbe" je na str. 8., na kateri je podal slike in kratek opis artiklov od št. 15 do 32, 42, 43 in 44, med drugim navedel:

"Fiksne enoročne gumirane uteži
SG C102 - C110 - set fiksnih uteži 2-10 kg, črno gumiranje,
SG C102-C120 - set fiksnih uteži 2-20 kg, črno gumiranje
možen nakup tudi posameznega para."

Iz dokumentacije izvedbe postopka oddaje predmetnega javnega naročila izhaja, da je naročnik izbranega ponudnika z dopisom z dne 22. 10. 2008, št. 430-433/2008-19, med drugim pozval, da skladno z 78. členom ZJN-2 dopolni ponudbo tako, da za artikle pod zap. št. 15 do 21 ter 31, 32 in 33, kjer manjkajo tehnični podatki, predloži tehnično dokumentacijo, iz katere bo nedvoumno označena zap. št. artikla, na katerega se nanaša. Pri tem je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik pri opredelitvi zap. št. izhajal iz poglavja V. Tehnične specifikacije, kjer so bile zap. št. drugačne, kot v Prilogi 2. Po opravljeni primerjavi zap. št. je mogoče ugotoviti, da so v okvir artiklov iz poglavja V. pod zap. št. 15 do 21 ter 31, 32 in 33 (kot jih je naročnik zapisal v pozivu izbranemu ponudniku) zajeti tudi artikli od zap. št. 15 do 26 Priloge 2 (enoročne gumirane uteži).

Iz dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika, na podlagi gornjega poziva naročnika, z dne 29. 10. 2008, iz nove priloge "Slike posameznih artiklov iz ponudbe", v kateri je izbrani ponudnik razdelal artikle po posameznih zap. št., izhaja, da je izbrani ponudnik v zap. št. 15 do 26 navedel: Fiksna enoročna utež, držalo je narebreno in kromirano, diski so fiksno pritrjeni na os, koluti uteži so črne barve, na čelni strani oštevilčenje kilogramov. Iz slednjega tehničnega opisa k vsakemu od artiklov od zap. št. 15 do 26 ne izhaja opis, da je zunanja plast uteži (kolutov) celotno gumirana, ampak zgolj, da so koluti uteži črne barve. Medtem ko je izbrani ponudnik npr. pri artiklih od zap. št. 28 do 32 izrecno zapisal, da je zunanja plast uteži (kolutov) v celoti gumirana, pri čemer je bila tudi v tem delu naročnikova zahteva enaka (gumirana utež).

Državna revizijska komisija je ugotovila, da naročnik v revizijskem postopku ni ugovarjal revizijski navedbi prvega vlagatelja, da iz ponudbe izbranega ponudnika in njene dopolnitve ne izhaja, da so sporne uteži gumirane. Kot izhaja iz dokumentacije o izvedbi postopka predmetnega javnega naročila, je naročnik po vloženem zahtevku za revizijo izbranega ponudnika z dopisom z dne 9. 12. 2008 pozval le, da dostavi vzorce artiklov od zap. št. 15 do 26, iz katerih bo razvidno, ali ustrezajo naročnikovim zahtevam. Iz slednjega gre sklepati, da je naročnik tudi sam ocenil, da v ponudbi izbranega ponudnika in njeni dopolnitvi ni izkazana izpolnitev sporne zahteve naročnika po gumiranih utežeh, sicer izbranega ponudnika ne bi dodatno pozival še k predložitvi vzorcev.

Tudi izbrani ponudnik ni nasprotoval vlagateljevim navedbam, da iz ponudbe in njene dopolnitve ne izhaja izpolnitev sporne zahteve. Izbrani ponudnik je v odgovoru z dne 12. 12. 2008 naročnika obvestil, da bo vzorce navedenih artiklov dostavil osebno dne 15. 12. 2008. V odgovoru naročniku z dne 16. 12. 2008 pa je izbrani ponudnik zapisal, "da je naročniku dne 15. 12. 2008 dostavil vzorce enoročnih gumiranih uteži, iz katerih je razvidno, da kršitev ne drži", iz česar gre zaključiti, da se je tudi izbrani ponudnik skliceval le na predložene vzorce, ne pa na specifikacije iz ponudbe.

Po oceni Državne revizijske komisije je naročnik s tem, ko je od izbranega ponudnika zahteval in dopustil za izkazovanje tehničnih zahtev predložitev vzorcev artiklov, ravnal v nasprotju z lastnimi zahtevami iz razpisne dokumentacije, saj v zahtevah ni predvidel, da ponudnik za izkazovanje tehničnih zahtev artiklov predloži vzorce. Naročnik je izbranega ponudnika že v postopku oddaje javnega naročila (s pozivom z dne 22. 10. 2008) pozval, da dopolni svojo ponudbo prav v tem delu, tako, da predloži dodatno tehnično dokumentacijo. Zato naročnik ni bil upravičen še v revizijskem postopku ponovno pozivati izbranega ponudnika za dopolnitev ponudbe z vzorci artiklov. Poleg tega ne gre prezreti, da v naročnikovi odstopljeni dokumentaciji Državni revizijski komisiji ni nikjer dokumentirano, oziroma izkazano (zapisnik, fotografije, â??), da naj bi izbrani ponudnik dostavil vzorce spornih artiklov iz ponudbe in da so ti ustrezali naročnikovi zahtevi po gumiranih utežeh.

Iz slednjih razlogov je Državna revizijska komisija tudi v tem delu ugotovila utemeljenost zahtevka za revizijo, in ocenila, da je naročnik storil očitano kršitev s tem, ko je ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika v spornem delu tehničnih zahtev ustrezna oziroma primerna na podlagi dokazil, ki jih v postopku oddaje javnih naročil ni zahteval, poleg tega slednjih dokazil ni dokumentiral in jih tudi v revizijskem postopku ni izkazal. Iz predložene ponudbe in njene dopolnitve namreč ne izhaja, da je ponudba izbranega ponudnika izpolnila sporno zahtevo iz razpisne dokumentacije. Naročnik je posledično ravnal v nasprotju s 1. odstavkom 80. člena ZJN-2, ker ponudbe izbranega ponudnika zaradi neizpolnjevanja tehničnih zahtev, kot nepopolne, ni izločil.

Državna revizijska komisija je dalje presojala utemeljenost očitanih kršitev iz zahtevka za revizijo drugega vlagatelja, ki je zatrjeval, da je naročnik neupravičeno izločil ponudbo drugega vlagatelja iz postopka, ker naj bi slednji predložil neresnično in zavajajoče dokazilo v zvezi s poravnanimi obveznostmi do podizvajalcev.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, na str. 7/31 pod točko 3. Ekonomsko-finančna sposobnost pod točko 3.1. kot pogoj zahteval:

"Ponudnik ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja.
DOKAZILO: Izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec Priloga 4 - Izjava, dana pod kazensko in materialno odgovornostjo kot izjava pod prisego, da ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja."

V Prilogi 5 - Krovna izjava, pa so morali ponudniki med drugim podati izjavo:

"- da so vsi podatki v naši ponudbi resnični in niso zavajajoči. Seznanjeni smo s tem, da našo ponudbo lahko naročnik zavrne, če bodo naši podatki v ponudbeni dokumentaciji zavajajoči."

Med naročnikom in drugim vlagateljem je nesporno, da je drugi vlagatelj predložil izjavo iz Priloge 4 (in ne Priloge 3, kot to napačno navajata naročnik in drugi vlagatelj) in Priloge 5 (in ne Priloge 6, kot prav tako napačno navajata naročnik in drugi vlagatelj) skladno z zahtevami naročnika. Med strankama pa je sporno vprašanje, ali je bilo pravilno oziroma upravičeno ravnanje naročnika s tem, da je izločil ponudbo drugega vlagatelja, ker naj bi le-ta predložil neresnično in zavajajočo izjavo iz Priloge 4.

Drugi vlagatelj je zahtevku za revizijo zatrjeval tudi, da mu je naročnik onemogočil vpogled v listine, ki so bile podlaga za takšno odločitev naročnika. Vendar pa je Državna revizijska komisija skladno z načelom hitrosti in učinkovitosti iz 3. člena ZRPJN, ob upoštevanju dejstva, da je drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo (ne glede na to, da ni vpogledal v listine) tudi (že) zatrjeval konkretno kršitev naročnika, t.j., da je naročnik neupravičeno izločil ponudbo drugega vlagatelja zaradi zavajajoče in neresnične izjave, presodila slednjo očitano kršitev naročnika. Drugi vlagatelj je glede očitane kršitve postavil tudi (že) konkretno trditev (nasprotno dejstvo), da nima podizvajalcev, s katerimi bi sodeloval v predhodnih postopkih javnega naročanja in da ima do svojih podizvajalcev poravnane vse obveznosti. Dokazno breme obstoja neresničnega in zavajajočega dokazila pa je na strani naročnika, saj je slednji tisti, ki v postopku preveri obstoj in vsebino podatkov iz ponudbe (1. odstavek 77. člena ZJN-2) in zatrjuje, da je dokazilo neresnično in zavajajoče. Skladno s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu (ki izhaja iz 212. in nasl. členov ZPP) mora namreč stranka, ki postavi določeno trditev (dejstvo), za slednjo tudi predložiti/ predlagati dokaze. Ponudnik pa je v takšnem primeru tisti, ki v postopku lahko kontrira trditvi/ ugotovitvi naročnika in dokaže nasprotno.

Ob upoštevanju slednjega je Državna revizijska komisija v nadaljevanju presodila, ali je naročnik dokazal svojo trditev/ ugotovitev, da je izjava drugega vlagatelja iz Priloge 4 neresnična in zavajajoča.

Naročnik je ponudbo drugega vlagatelja izločil na podlagi 2. odstavka 77. člena ZJN-2, skladno s katerim je naročnik dolžan v primeru, ko v postopku javnega naročanja ugotovi, da je posamezni ponudnik v ponudbi predložil neresnična in zavajajoča dokazila, tega ponudnika izločiti iz nadaljnjega postopka javnega naročanja.

Iz vpogleda v dokumentacijo o izvedbi konkretnega postopka izhaja, da je naročnik svojo odločitev o izločitvi ponudbe drugega vlagatelja oprl na vsebino listine "podizvajalca" (kot ga imenuje naročnik v sklepu o odločitvi o zahtevku za revizijo z dne 22.12.2008, št. 430-630/2008-4) z dne 19. 11. 2008. Da je temu tako, izhaja tudi iz dejstva, da je naročnik po pozivu drugega vlagatelja za vpogled v listine, ki so bile podlaga za takšno odločitev, "podizvajalca" pozval, ali drugemu vlagatelju dovoli vpogled v dopis z dne 19. 11. 2008, kar izhaja iz poziva naročnika z dne 1. 12. 2008 in tudi odgovora "podizvajalca" z dne 1. 12. 2008. Zato je Državna revizijska komisija pri presoji vprašanja, ali je bila naročnikova ugotovitev skladna s 77. členom ZJN-2, izvedla dokaz z vpogledom v slednjo listino "podizvajalca" z dne 19. 11. 2008. Naročnik se je v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo z dne 22. 12. 2008 sicer skliceval tudi na dopis podizvajalca z dne 21. 7. 2008, s katerim naj bi ga le-ta obvestil o neplačanih dolgovih drugega vlagatelja, ker naj podizvajalec ne bi prejel plačila za opremo, ki je bila predmet javnega naročila. Vendar Državna revizijska komisija slednje listine pri presoji ni upoštevala, saj je ugotovila, da se listina nanaša na obdobje pred pričetkom obravnavanega postopka javnega naročanja (ki se je začel s sklepom z dne 28. 7. 2008), zaradi česar ta listina ni mogla biti podlaga za odločitev naročnika o izločitvi ponudbe drugega vlagatelja v obravnavanem postopku.

Državna revizijska komisija je iz vpogleda v listino "podizvajalca" z dne 19. 11. 2008 ugotovila, da iz njene vsebine izhaja, da se nanaša na stanje terjatev "podizvajalca" do drugega vlagatelja na dan 19. 11. 2008. Vendar pa iz te listine nikjer ni razvidno, da gre za neporavnane obveznosti drugega vlagatelja do podizvajalcev iz predhodnih postopkov javnega naročanja, kar je sicer bila izrecna vsebina Izjave iz Priloge 4, ki je navajala, "da ima ponudnik plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja". "Podizvajalec" se v listini z dne 19. 11. 2008 prav tako ne sklicuje na svoj dopis z dne 21. 7. 2008, s katerim naj bi obvestil naročnika, da naj ne bi od drugega vlagatelja prejel plačila za opremo, ki je bila predmet javnega naročila. Zato tudi iz tega razloga ni mogoče zaključiti, da se listina z dne 19. 11. 2008 nanaša na neplačane zapadle obveznosti drugega vlagatelja do podizvajalcev iz postopkov javnega naročanja.

Državna revizijska komisija je iz slednjih ugotovitev zaključila, da naročnik z vsebino listine "podizvajalca" z dne 19. 11. 2008 ni izkazal, da je izjava drugega vlagatelja iz Priloge 4 neresnična in zavajajoča. Četudi vsebina listina izkazuje stanje terjatev, bi morala hkrati dokazovati, da se terjatve nanašajo na neplačane zapadle obveznosti drugega vlagatelja do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja. Naročnikova odločitev o izločitvi ponudbe drugega vlagatelja je zato bila v nasprotju z 2. odstavkom 77. člena ZJN-2, skladno s katerim bi naročnik za izločitev ponudbe moral ugotoviti, da je drugi vlagatelj predložil neresnično in zavajajoče dokazilo in so s tem povezane revizijske navedbe utemeljene. Naročnik bi moral preveriti, ali je celotna vsebina izjave iz Priloge 4 neresnična in zavajajoča.

Državna revizijska komisija je ob upoštevanju vsega ugotovljenega zaključila, da je potrebno zahtevku za revizijo prvega vlagatelja in zahtevku za revizijo drugega vlagatelja ugoditi tako, da se razveljavi naročnikova Odločitev o oddaji javnega naročila št. MORS 323/2008-PZPs, za nakup športne opreme za usposabljanje, izdani dne 21. 11. 2008, pod št. 430-433/2008-27.

Ob tem Državna revizijska komisija še pojasnjuje, da ima v revizijskem postopku pri odločanju o revizijskem zahtevku zgolj kasatorična in ne reformatorična pooblastila, in lahko na podlagi 23. člena ZRPJN o zahtevku za revizijo odloči zgolj tako, da zahtevek za revizijo bodisi zavrže ali zavrne bodisi zahtevku ugodi tako, da postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi. Ne more pa s svojim sklepom nadomestiti naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika ali druge naročnikove odločitve v postopku oddaje javnega naročila, saj ta pristojnost še vedno ostaja v domeni naročnika.

Skladno s 3. odstavkom 23. člena ZRPJN lahko Državna revizijska komisija naročniku da napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. V primeru izbire najugodnejšega ponudnika pa bo naročnik moral upoštevati tudi 1. in 2. odstavek 77. člena ZJN-2.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških prvega vlagatelja temelji na 3. odstavku 22. člena ZRPJN. Ker je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja utemeljen, mu mora naročnik povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija je prvemu vlagatelju priznala kot potrebne stroške za plačano takso za revizijo v višini 2.500,00 EUR, stroške za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1200 točk (Tar. št. 18/1 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03 in 70/03 - popr.; v nadaljevanju: OT), kar znaša v višini 550,80 EUR, za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo v višini 50 točk (Tar. št. 19/4 OT), kar znaša v višini 22,95 EUR ter materialne stroške v višini 2% od skupne vrednosti storitev (13. člen OT), kar znaša 5,27 EUR (13. člen OT), vse skupaj povečano za 20% DDV v znesku 115,80 EUR. Skupaj znašajo stroški v višini 3.194,82 EUR. Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju ni priznala stroškov za konferenco s stranko in pregleda zadeve, ker so ti stroški vključeni že v nagrado za sestavo zahtevka za revizijo. Dalje ni priznala stroškov prejema in pregleda sklepa naročnika o odločitvi zahtevka za revizijo prvega vlagatelja ter dodatne konference s stranko, ker je ocenila, da ti stroški niso bili potrebni.

Državna revizijska komisija je zahtevi prvega vlagatelja za povrnitev stroškov delno ugodila in odločila, da je naročnik dolžan povrniti prvemu vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 3.194,82 EUR, v 15-ih dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku tega roka. Višjo stroškovno zahtevo prvega vlagatelja pa je kot neutemeljeno zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa

Odločitev o stroških drugega vlagatelja temelji na 3. odstavku 22. člena ZRPJN. Ker je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja utemeljen, mu mora naročnik povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija je drugemu vlagatelju priznala kot potrebne stroške za plačano takso za revizijo v višini 2.500,00 EUR, stroške za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1200 točk (Tar. št. 18/1 OT), kar znaša v višini 550,80 EUR, za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo v višini 50 točk (Tar. št. 19/4 OT), kar znaša v višini 22,95 EUR ter materialne stroške v višini 2% od skupne vrednosti storitev (13. člen OT), kar znaša 5,27 EUR (13. člen OT), vse skupaj povečano za 20% DDV v znesku 115,80 EUR. Skupaj znašajo stroški v višini 3.194,82 EUR. Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju ni priznala stroškov za konferenco s stranko, ker so ti stroški vključeni že v nagrado za sestavo zahtevka za revizijo in sestavo obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. Dalje ni priznala stroškov končnega poročila stranki, ker je ocenila, da ti stroški niso bili potrebni.

Državna revizijska komisija je zahtevi drugega vlagatelja za povrnitev stroškov delno ugodila in odločila, da je naročnik dolžan povrniti drugemu vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 3.194,82 EUR, v 15-ih dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku tega roka. Višjo stroškovno zahtevo drugega vlagatelja pa je kot neutemeljeno zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 9. 2. 2009



Predsednica senata:
Vesna Cukrov, univ. dipl. prav.
Predsednica Državne revizijske komisije












Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana
- Odvetnica Edita Živec, Gregorčičeva ulica 24, Maribor
- Odvetniška družba Tratnik, Sočan in Bogataj, o.p. d.n.o., Miklošičeva 30, Ljubljana
- Sokol Group, d.o.o., Koprska 72, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja,
Beethovnova 11, Ljubljana