018-018/2009 DARS, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana, kot predsednika senata, ter članic mag. Nataše Jeršič in Vide Kostanjevec, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dobava in montaža varnostnih elementov ter vzpostavitev funkcionalnosti regionalnega nadzornega centra Dragomer za neprekinjeno poslovanje" v sklopu 2 (računalniška in telekomunikacijska oprema) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila skupna ponudnika PROMPT, d.o.o., Pot na lisce 4, Bled, in IBE, d.d., Hajdrihova 4, Ljubljana, ki ju zastopa odvetnik doc. dr. Aleksij Mužina, Dunajska cesta 160, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS, d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 6.2.2009

odločila:

1. Vlagateljevemu primarnemu revizijskemu zahtevku z dne 19.12.2008 se ugodi, in sicer tako, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila "Dobava in montaža varnostnih elementov ter vzpostavitev funkcionalnosti regionalnega nadzornega centra Dragomer za neprekinjeno poslovanje" v sklopu 2 (računalniška in telekomunikacijska oprema), kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Sklep o oddaji javnega naročila" št. 402-25/08-RPP/DG-303 z dne 8.12.2008.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 6.702,25 EUR, in sicer v roku 15 od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 26.8.2008 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila "Dobava in montaža varnostnih elementov ter vzpostavitev funkcionalnosti regionalnega nadzornega centra Dragomer za neprekinjeno poslovanje". Javni razpis je naročnik dne 2.9.2008 objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod oznako JN7468/2008 (dodatek št. 1 dne 12.9.2008 pod oznako JN7762/2008, dodatek št. 2 dne 6.10.2008 pod oznako JN8422/2008, dodatek št. 3 dne 8.10.2008 pod oznako JN8557/2008), ter dne 5.9.2008 v Uradnem listu EU, in sicer pod oznako 2008/S 172-229729.
Dne 8.12.2008 je naročnik izdal Sklep o oddaji javnega naročila št. 402-25/08-RPP/DG-303, iz katerega med drugim izhaja, da se predmetno javno naročilo v sklopu 2 (računalniška in telekomunikacijska oprema) odda ponudnikom v skupni ponudbi NTR inženiring, d.o.o., Činžat 29, Fala, ATR Computers, d.o.o., špruha 44, Trzin, in Optimal Sistemi, d.o.o., Ulica grada Vukovara 237b, Zagreb, Hrvaška (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz sklepa dalje izhaja, da je naročnik v ponudbi izbranega ponudnika ugotovil formalno pomanjkljivost, in sicer naj bi bila v tej predložena bančna garancija za resnost ponudbe z veljavnostjo do 4.3.2008, kar naj ne bi bilo v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije. Navedeno pomanjkljivost naj bi izbrani ponudnik pravočasno odpravil. Iz sklepa izhaja še, da je naročnik v sklopu 2 prejel tudi vlagateljevo ponudbo, ki jo (po odpravi formalne pomanjkljivosti) ravno tako označuje za popolno.

Na zahtevo vlagatelja je naročnik temu dne 15.12.2008 izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, dne 17.12.2008 pa mu je omogočil vpogled v del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika.

Z vlogo z dne 19.12.2008 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo.
V njem najprej zatrjuje svojo aktivno legitimacijo za vodenje revizijskega postopka in pravočasnost revizijskega zahtevka. V nadaljevanju revizijskega zahtevka vlagatelj izpostavlja, da je morala biti, skladno z razpisno dokumentacijo, v ponudbah predložena tudi bančna garancija za resnost ponudbe, in sicer z veljavnostjo do 5.3.2009. Vlagatelj dalje navaja, da je bila v ponudbi izbranega ponudnika predložena garancija za resnost ponudbe z veljavnostjo do 4.3.2009. Vlagatelj izraža prepričanje, da bi moral naročnik iz navedenega razloga ponudbo izbranega ponudnika označiti kor neprimerno in jo posledično izločiti kot nepopolno. Namesto tega je naročnik ponudbo izbranega ponudnika obravnaval kot formalno nepopolno in je temu ponudniku omogočil njeno dopolnitev, kar je ta storil s predložitvijo bančne garancije z veljavnostjo do 5.3.2009. Vlagatelj zatrjuje, da omenjene pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika naročnik ne bi smel obravnavati kot formalno nepopolnost. Vlagatelj dodaja še, da je prvotno garancijo v ponudbi izbranega ponudnika predložil partner NTR inženiring, d.o.o., "novo" garancijo pa partner ATR Computers, d.o.o., česar pa naj ta ne bi smel storiti, ker naj v času oddaje ponudbe sam ne bi izpolnjeval s tem povezane zahteve razpisne dokumentacije. Vlagatelj dalje zatrjuje še, da mu s strani naročnika ni bil omogočen vpogled v Obrazce 5.1 (i), (j) in (k), ki jih je izbrani ponudnik označil kot poslovno skrivnost. Vlagatelj je na vpogledu pojasnil, da ima razloge za sum, da izbrani ponudnik v razpisni dokumentaciji navedenih pogojev iz omenjenih obrazcev ne izpolnjuje. Vlagatelj naj bi tako lahko šele z vpogledom v celotno ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika poleg kršitev, navedenih v revizijskem zahtevku, uveljavljal pravno varstvo tudi glede drugih kršitev, glede katerih pri vlagatelju obstoji resen sum o konkretnih kršitvah naročnika.
V povzetku svojih revizijskih navedb vlagatelj primarno predlaga, da se razveljavi Sklep o oddaji predmetnega javnega naročila z dne 8.12.2008 ter vse kasnejše odločitve naročnika, sprejete na podlagi te odločitve, vse za sklop 2, ponudba vlagatelja pa se za ta sklop izbere kot najugodnejša. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Podredno vlagatelj predlaga, da se mu omogoči vpogled v obrazce 5.1 (i), (j) ter (k) iz ponudbe izbranega ponudnika, na podlagi česar bo vložil nov revizijski zahtevek oziroma pripravljalno vlogo. Tudi v tem primeru vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Na poziv naročnika je vlagatelj svoj revizijski zahtevek z vlogo z dne 24.12.2008 dopolnil s predložitvijo potrdila o plačilu takse za revizijski postopek.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil dne 13.1.2009, v obliki sklepa pa je svojo odločitev izdal dne 15.1.2008. Ob tem je vlagateljev revizijski zahtevek z dne 19.12.2008 zavrnil kot neutemeljen.
V obrazložitev odločitve naročnik kot nesporno potrjuje navedbo, da je bila v ponudbi izbranega ponudnika predložena bančna garancija za resnost ponudbe z veljavnostjo do 4.3.2008, namesto z veljavnostjo do 5.3.2009. Nesporno je tudi, da je naročnik izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi svoje ponudbe. Naročnik pa zavrača navedbe vlagatelja, da takšna dopolnitev ni bila dopustna. Naročnik s tem v zvezi pojasnjuje, da je zahtevo po predložitvi bančne garancije izbrani ponudnik izpolnil, saj je to predložil v svoji ponudbi. Navedeno zahtevo je izbrani ponudnik torej izpolnjeval že v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe. Ker pa je bil rok njene veljavnosti za en dan prekratek, je bil izbrani ponudnik pozvan k dopolnitvi svoje ponudbe. Navedenega dejanskega stanja ni mogoče tolmačiti na način, kot navaja vlagatelj, saj ni šlo za situacijo, ko ponudnik bančne garancije sploh ne bi predložil oziroma je niti ne bi mogel pridobiti ali pa za situacijo, ko bi bančno garancijo izdala banka, ki ne ustreza razpisnim pogojem. V zadevi torej ni bilo podano dejansko stanje, po katerem bi se ponudba dopolnjevala s kasneje nastalimi dejstvi, saj je bančna garancija, ki je bila predložena na poziv naročnika, izdana celo pod isto opravilno številko. Naročnik dalje izpostavlja, da gre razlog za en dan prekratko veljavnost v ponudbi predložene bančne garancije nedvomno pripisati zgolj očitni pomoti banke pri navedbi datuma, saj je edina razlika med obema garancijama le številka 5 namesto prejšnje 4. številka garancije je ista, obe garanciji sta stopili v veljavo 14.10.2008, izdani sta bili tudi istemu naročniku garancije, to je ATR, računalniški inženiring, d.o.o. Naročnik je sicer k dopolnitvi pozval vodilnega partnerja NTR inženiring, d.o.o., Fala, ki pa ni posredoval nove bančne garancije, temveč jo je posredoval prvotni naročnik garancije, to je ATR, računalniški inženiring, d.o.o., ki je pri predložitvi ponudbe nastopal kot partner. Glede na solidarno odgovornost partnerjev pri skupni ponudbi, upoštevaje določilo točke 5.2 in 17.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, kakor tudi določila sporazuma o skupnem nastopu na razpisu z dne 14.10.2008, ni bilo s predložitvijo bančne garancije s strani partnerja kršeno nobeno izmed določil zakonodaje oziroma razpisne dokumentacije. Naročnik ponovno poudarja, da je pri predložitvi bančne garancije za resnost ponudbe, ki nosi pravilni datum 5.3.2009, namesto prvotnega 4.3.2009, šlo zgolj za odpravo lapsusa, to je očitne napake, ki je nastala pri pripravi garancije, ko je bil namesto 5.3. 2009 vpisan datum veljavnosti 4.3.2009. Ker je šlo torej za očitno pomoto ustrezne bančne garancije, predložene v fazi ocenjevanja ponudb, po naročnikovem mnenju dopolnjevanja ponudbe ni mogoče šteti kot nedopustnega. Naročnik v nadaljevanju obravnava revizijske navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, pri čemer te označuje kot prepozne, pa tudi kot neutemeljene.

Z vlogo z dne 19.1.2009 je vlagatelj naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi se odziva na naročnikove argumente iz sklepa, s katerim je ta zavrnil njegov revizijski zahtevek, ob tem pa ponovno pojasnjuje svoja stališča v zadevi. V revizijski postopek priglaša tudi nadaljnje stroške, nastale z revizijo.

V prilogi dopisa z dne 22.1.2009 je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je odstopljena dokumentacija nepopolna, je z dopisom z dne 23.1.2009 naročnika pozvala k predložitvi manjkajoče dokumentacije. Naročnik je dodatno dokumentacijo Državni revizijski komisiji odstopil dne 30.1.2009.

Po pregledu dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila ter proučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V okviru revizijskega postopka je Državna revizijska komisija najprej obravnavala revizijske navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na zatrjevano nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika.

Med strankama v zadevi je nesporno, da je bila v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila med drugim postavljena zahteva po predložitvi bančne garancije za resnost ponudbe, ki mora biti v veljavi 142 dni po skrajnem roku za predložitev ponudb, ter da je bil kot rok za predložitev ponudb v razpisni dokumentaciji določen datum 14.10.2008, do 10.00 ure. Predložene bančne garancije za resnost ponudbe bi tako morale izkazovati veljavnost do 5.3.2009. Vse navedeno potrjuje tudi vpogled v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila (točki 17.2 ter 22.1 Navodil ponudnikom).

Med strankama je dalje nesporno, da je bila v ponudbi izbranega ponudnika predložena Garancija za resnost ponudbe št. 364006222, izdana s strani NLB, d.d., ki je stopila v veljavo dne 14.10.2008 in velja do vključno 4.3.2009. Navedeno potrjuje tudi vpogled v omenjeno bančno garancijo.

Med strankama je nesporno tudi, da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila ugotovil formalno nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika iz razloga neustreznosti predložene bančne garancije za resnost ponudbe, zato je z dopisom z dne 22.10.2008 izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe s predložitvijo "ustrezne bančne garancije za resnost ponudbe". Navedeno potrjuje tudi vpogled v dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila.

Kot slednje je med strankama nesporno, da je izbrani ponudnik pravočasno dopolnil svojo ponudbo s predložitvijo Bančne garancije za resnost ponudbe št. 364006222, izdane s strani NLB, d.d., ki je stopila v veljavo dne 14.10.2008 in velja do vključno 5.3.2009. Navedeno potrjuje tudi vpogled v dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in v omenjeno bančno garancijo.

Med vlagateljem in naročnikom pa je spor glede vprašanja, ali je slednji ponudbo izbranega ponudnika upravičeno označil kot formalno nepopolno v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 34/08; v nadaljevanju: ZJN-2) in posledično ali je naročnik ravnal pravilno, ko je izbranemu ponudniku na podlagi prvega odstavka 78. člena ZJN-2 omogočil dopolnitev ponudbe.

ZJN-2 v 17. točki prvega odstavka 2. člena določa, da je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila; če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Postopek dopustne dopolnitve formalno nepopolne ponudbe je določen v 78. členu ZJN-2; ta določa, da mora naročnik v primeru, če sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Ob tem ZJN-2 določa, da ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, je treba pojem formalno nepopolne ponudbe iz 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 razumeti na način, da se lahko odpravljajo le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. O formalni nepopolnosti lahko zato govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oz. ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz v ponudbi predloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna, nejasna ali manjkajoča. Ponudnik oz. ponudba morata vsebinsko izpolnjevati pogoje, in sicer po naravi stvari ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila že v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb popolnoma brezpredmetna. Naknadno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe se lahko zato ob omejitvah, ki jih ZJN-2 določa v 17. točki 2. člena ter 78. členu, nanaša le na formalne (in ne vsebinske!) nepopolnosti in le na tiste primere, ko ponudnik določeno zahtevo sicer v trenutku predložitve ponudbe vsebinsko izpolnjuje, vendar pa iz ponudbenih dokumentov, ki naj bi izpolnjevanje te zahteve dokazovali in katerih predložitev je v razpisni dokumentaciji zahteval tudi naročnik, to ni jasno razvidno. Če je nasprotno iz ponudbenih dokumentov jasno razvidno, da ponudnik določene zahteve v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe ni izpolnjeval, naknadno dopolnjevanje ponudbe s kasneje nastalimi dejstvi ni dopustno. Drugačna razlaga pojma formalne nepopolnosti bi lahko pripeljala do položaja, da bi lahko vsak ponudnik, za katerega bi se ugotovilo, da ne izpolnjuje določenega pogoja oz. zahteve, v tem delu spremenil ponudbo in naročniku naknadno (po preteku roka za predložitev ponudb) predložil dokumentacijo, ki bi se nanašala na ustrezno spremenjeni način izpolnjevanja pogoja, skladen z določili razpisne dokumentacije. Na ta način bi lahko ponudnik kadarkoli po preteku roka za predložitev ponudbe spremenil svojo ponudbo iz neprimerne v primerno, iz nepravilno v pravilno ali iz nesprejemljive v sprejemljivo. To pa bi bilo v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti z načelom enakopravne obravnave ponudnikov, ter bi, kot je bilo že zapisano, popolnoma razvrednotilo stroge določbe v zvezi s pravočasno predložitvijo ponudb.

V konkretnem primeru je nesporno, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil bančno garancijo za resnost ponudbe z veljavnostjo do vključno 4.3.2009. Iz tako predloženega dokumenta je jasno razvidno, da izbrani ponudnik v trenutku poteka roka za oddajo ponudb zahteve razpisne dokumentacije, ki se nanaša na veljavnost omenjene garancije, ni izpolnjeval.

Na poziv naročnika je izbrani ponudnik omenjeno bančno garancijo nadomestil z novo bančno garancijo (izdano pod isto številko) z veljavnostjo do 5.3.2009.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v zadevi prišlo do naknadnega spreminjanja (in ne pojasnjevanja ali dopolnjevanja) predložene ponudbe izbranega ponudnika, in sicer z nadomestitvijo predhodno predloženega, zahtevam razpisne dokumentacije neustreznega dokumenta, z novim dokumentom. Takšnega spreminjanja ponudbe, upoštevajoč zgoraj predstavljene argumente, ni mogoče opredeliti kot dopustno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena in 78. člena ZJN-2.

Ker je bila ponudba izbranega ponudnika ob predložitvi nepopolna, izvedenega dopolnjevanja te pa ni mogoče šteti za dopustno, Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da je naročnik z oddajo predmetnega javnega naročila (v obravnavanem sklopu) izbranemu ponudniku ravnal v neskladju z določili prvega odstavka 80. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevemu primarnemu revizijskemu zahtevku z dne 19.12.2008 ugodila, in sicer tako, da je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila "Dobava in montaža varnostnih elementov ter vzpostavitev funkcionalnosti regionalnega nadzornega centra Dragomer za neprekinjeno poslovanje" v sklopu 2 (računalniška in telekomunikacijska oprema), kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Sklep o oddaji javnega naročila" št. 402-25/08-RPP/DG-303 z dne 8.12.2008.

V zvezi z vlagateljevo zahtevo, da se mu odda predmetno javno naročilo, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da ima v revizijskem postopku pri odločanju o revizijskem zahtevku zgolj kasatorična in ne reformatoričnih pooblastil. Navedeno pomeni, da lahko Državna revizijska komisija, na podlagi 23. člena ZRPJN, o zahtevku za revizijo odloči bodisi tako, da zahtevek za revizijo zavrže oziroma ga zavrne ali pa tako, da zahtevku za revizijo ugodi in postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi. Državna revizijska komisija pa s svojim sklepom ne more nadomestiti naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika ali druge odločitev v postopku oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija pojasnjuje tudi, da iz razloga, ker je že ugotovitev o utemeljenosti zgoraj obravnavanih revizijskih navedb narekovala ugoditev vlagateljevemu primarnemu pravovarstvenemu predlogu in razveljavitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, v okviru revizijskega postopka ni obravnavala preostalih revizijskih navedb iz vlagateljevega revizijskega zahtevka, ki se nanašajo na vprašanje, kateri izmed partnerjev v ponudbi izbranega ponudnika je predložil "prvo" in kateri "novo" bančno garancijo ter na delno neomogočitev vlagateljevega vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika; za obravnavo teh revizijskih navedb vlagatelj namreč ne izkazuje več pravnega interesa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijskem zahtevku zahteval tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Te v revizijskem zahtevku priglaša, kakor sledi: v višini 5.000,00 EUR, za takso za postopek revizije, v protivrednosti 3.300 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003- popr.), 67/2008; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), za stroške revizijskega zahtevka, v protivrednosti 200 točk po Odvetniški tarifi, za stroške konference z vlagateljem, ter v protivrednosti 50 točk po Odvetniški tarifi, za stroške pregleda zadeve. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev materialnih stroškov v višini 2% od navedenih protivrednosti, na odvetniške storitve pa priglaša 20% DDV. V svoji vlogi z dne 19.1.2009 je vlagatelj v revizijski postopek priglasil nadaljnje stroške, nastale z revizijo, in sicer v protivrednosti 1.650 točk po Odvetniški tarifi, za zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisiji, v protivrednosti 100 točk po Odvetniški tarifi, za konferenco z vlagateljem, ter v protivrednosti 50 točk, za pregled zadeve. Vlagatelj ponovno zahteva tudi povrnitev materialnih stroškov v višini 2% od navedenih protivrednosti, na odvetniške storitve pa priglaša 20% DDV.
Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom uspel, zato mu je naročnik dolžan povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, vlagatelju kot potrebne priznava naslednje stroške, nastale z revizijo:
- stroške v višini 5.000,00 EUR, za takso za revizijski postopek,
- stroške v protivrednost 3000 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 1.652,40 EUR, za vložitev zahtevka za revizijo,
- stroške v protivrednost 50 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 27,54 EUR, za vložitev obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo,
- stroške v višini 2% od protivrednosti 1.000 točk po Odvetniški tarifi ter v višini 1% od presežka (2.050 točk), povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 22,31 EUR, za materialne stroške.

Državna revizijska komisija pa vlagatelju ne priznava:
- presežka nad priznanimi stroški za vložitev zahtevka za revizijo, ker za priznanje tega podlage v Odvetniški tarifi ni najti; v konkretni zadevi kot vlagatelj nastopata ponudnika v skupni ponudbi, ki ju (tudi upoštevajoč tretji odstavek 9. člena ZRPJN) ni mogoče šteti za dve ločeni stranki, kar bi bila podlaga za uporabo 9. člena Odvetniške tarife, na katero se sklicuje vlagatelj,
- presežka nad priznanimi stroški za vložitev obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, ker za priznanje tega podlage v Odvetniški tarifi ni najti (Tarifna številka 39, točka 3),
- presežka nad priznanimi materialnimi stroški, ker za priznanje tega podlage v Odvetniški tarifi ni najti (13. člen Odvetniške tarife),
- stroškov konferenc z vlagateljem in pregledov zadeve, ker teh stroškov ne ocenjuje za potrebne.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 6.702,25 EUR, in sicer v roku 15 od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.











POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 6.2.2009


Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.,
Član Državne revizijske komisije















Vročiti:
- DARS, d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje,
- Odvetnik doc. dr. Aleksij Mužina, Dunajska cesta 160, Ljubljana,
- NTR inženiring, d.o.o., Činžat 29, Fala,
- ATR Computers, d.o.o., špruha 44, Trzin,
- Optimal Sistemi, d.o.o., Ulica grada Vukovara 237b, Zagreb, Hrvaška,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana;
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran