018-014/2009 INFRA d.o.o.

Številka: 018-14/2009-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 ter 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter članice Sonje Drozdek-šinko in člana Jožefa Kocuvana kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za sanacijo železniških prepustov na območju akumulacijskega bazena HE Blanca, začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Map-trade d.o.o., špindlerjeva 2c, Slovenska Bistrica, ki ga zastopajo odvetniki Bojan Makovec, Andrej Doles , Katarina Doles-Toš in mag. Franci Kodela, Kolodvorska 6, Domžale (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika INFRA d.o.o., Trg svobode 9, Sevnica (v nadaljevanju: naročnik), dne 30.1.2009

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se delno ugodi in se v razpisni dokumentaciji postopka oddaje javnega naročila "Sanacija železniških prepustov na območju akumulacijskega bazena HE Blanca", objavljenega na Portalu javnih naročil dne 9.12.2008 pod številko objave JN10263/2008, v 8. točki oddelka D. (Tehnična in kadrovska sposobnost) Navodil ponudnikom postavljeni pogoj razveljavi v delu, ki se nanaša na vezanost referenčnih del na javno železniško infrastrukturo in na potrditev vseh referenc s strani upravljavca javne železniške infrastrukture (Slovenske železnice d.o.o.). V preostalem delu se vlagateljev zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 4.434,93 EUR, v roku 15 dni po prejemu tega sklepa, po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema odločitve Državne revizijske komisije do dne plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je 2.12.2008 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za sanacijo železniških prepustov na območju akumulacijskega bazena HE Blanca. Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil dne 9.12.2008 pod številko objave JN10263/2008.

Vlagatelj je z vlogo z dne 17.12.2008, torej še pred rokom za oddajo ponudb, na naročnika naslovil zahtevek za revizijo zoper pogoj razpisne dokumentacije v zvezi z referencami ponudnika. Vlagatelj meni, da je naročnik s tem pogojem, postavljenim v razpisni dokumentaciji, v 8. točki oddelka D. Tehnična in kadrovska sposobnost, zlorabil določbo 45. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2). Naročnik naj bi v nasprotju z navedenim členom ZJN-2 pogoj glede referenčnih poslov nedopustno razdrobil in ga brez utemeljenega razloga vezal na dela, opravljena izključno na javni železniški infrastrukturi, poleg tega pa zahteval tudi potrditev referenc s strani Slovenskih železnic d.o.o. kot upravljalca javne železniške infrastrukture. Vlagatelj zatrjuje, da tako ozko postavljenih pogojev glede referenčnih poslov razen enega ponudnika, ki pri naročniku Slovenske železnice d.o.o. te reference pridobiva preko naročil malih vrednosti, ne izpolnjuje praktično nobeden od ponudnikov, tudi vlagatelj ne. Poleg tega je naročnik znižal vrednost referenc na "smešno" nizke vsote glede na ocenjeno vrednost javnega naročila in predvideni pogodbeni obseg del, s tem pa ni zadostil zakonski zahtevi, da se pogoji postavljajo glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje. Vlagatelj naročniku očita, da je s pogojem, ki na eni strani zahteva predložitev referenc v nedopustno nizki vrednosti, na drugi strani pa z vezanostjo referenčnih del na dela javne železniške infrastrukture in edinega naročnika Slovenske železnice d.o.o. onemogoča sodelovanje vseh ostalih ponudnikov, kršil vsa temeljna načela ZJN-2, predvsem načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, načelo enakopravne obravnave ponudnikov ter načelo sorazmernosti. Vlagatelj še poudarja, da je glede na predmet javnega naročila in razpisano vrsto del vezanost referenc na urejanje prepustov izključno na javni železniški infrastrukturi in sanacije jarkov in brezen v progovnem pasu javne železniške infrastrukture, strokovno neutemeljeno. Pri javnem naročilu gre za gradbena dela, ki tako po načinu izvedbe kot njihovi zahtevnosti sodijo med splošna gradbena dela in se način izvedbe v ničemer ne razlikuje od običajnih tovrstnih gradbenih posegov. Glede na razpisano vrsto del pogoju ustrezajo tudi izvedbe sorodnih del na drugih infrastrukturnih objektih, kot so mostovi, sanacije prepustov in regulacije potokov. Vlagatelj zahteva razveljavitev spornega pogoja razpisne dokumentacije in po potrebi njegovo spremembo na način, da bo skladen določilom ZJN-2 in predmetu javnega naročila, ter povrnitev stroškov.

Po vlagateljevi pravočasni in ustrezni dopolnitvi zahtevka za revizijo s predložitvijo potrdila o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN (vloga z dne 5.1.2009) je naročnik 12.1.2009 sprejel odločitev št. 25-ZJN/08, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik odgovarja, da je v razpisni dokumentaciji pri definiranju vsebine referenc sledil podrobnejšemu opisu del predmeta javnega naročila, kot je razviden iz tehničnega dela razpisne dokumentacije ter popisa del. Naročnik navaja, da je iz tehničnega dela razpisne dokumentacije razvidno, da bodo dela v progovnem pasu potekala brez zapore proge ob rednem odvijanju železniškega prometa po obeh tirih, predmet razpisa pa zajema tudi deset sanacij prepustov in gradnjo dveh novih prepustov. In ker je progovni pas del javne železniške infrastrukture, mora ob upoštevanju določb Zakona o železniškem prometu (Ur.l.RS, št. 44/2007-UPB4; v nadaljevanju: ZZelP) in Zakona o varnosti v železniškem prometu (Ur.l.RS, št. 61/2007; v nadaljevanju: ZVZelP) upravljalec javne železniške infrastrukture, Slovenske železnice, d.o.o., izdati soglasje za posege v progovni pas. Prav tako ZVZelP določa, da morajo osebe, ki opravljajo določena dela na železniškem območju, praviloma za to pridobiti pisno dovoljenje upravljalca, ter da se v progovnem pasu smejo opravljati le dela in graditi le objekti, napeljave in naprave železniške infrastrukture, ki so potrebni za delovanje železniškega sistema. Po mnenju naročnika iz tega izhaja, da ne gre za splošna gradbena dela, ki se po načinu izvedbe in njihovi zahtevnosti ne razlikujejo od splošnih gradbenih del, temveč za zahtevna (specifična) gradbena dela, zato je smiselno in edino pravilno zahtevati potrditev referenc od Slovenskih železnic d.o.o. kot upravljalca javne železniške infrastrukture. Glede vlagateljevih revizijskih navedb o nizkih vrednostih referenc naročnik odgovarja, da so vrednosti referenc določene na podlagi projektantskega predračuna in je takšna določitev povprečnih vrednosti najbolj primerna, poleg tega pa te vrednosti omogočajo dostopnost javnega naročila večjemu številu subjektov in zagotavlja enakopravno obravnavo ponudnikov ter ne posega v načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki.

Vlagatelj je naročnika pravočasno obvestil, da bo postopek revizije oddaje predmetnega javnega naročila nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo, zato je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo 15.1.2009 odstopil Državni revizijski komisiji v odločanje.

Po pregledu dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da je ta pomanjkljiva, zato je naročnika dne 23.1.2009 pozvala na njeno dopolnitev. Naročnik je dokumentacijo dopolnil dne 27.1.2009.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Med strankama v predmetnem revizijskem postopku je spor o tem, ali je naročnikova zahteva v 8. točki oddelka D. (Tehnična in kadrovska sposobnost) razpisne dokumentacije neupravičeno omejujoča in protipravna. Naročnik naj bi z zahtevo po referenčnih delih izključno na javni železniški infrastrukturi in s potrditvijo referenc s strani Slovenskih železnic d.o.o. kot tudi z nizkimi vrednostmi referenčnih del ravnal v neskladju s temeljnimi načeli ZJN-2 in z 2. odst. 45. člena ZJN-2.

Ob vpogledu v drugi del razpisne dokumentacije, Navodila ponudnikom, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v 8. točki oddelka D. (Tehnična in kadrovska sposobnost) postavil pogoj:

"D. Tehnična in kadrovska sposobnost:

8. ponudniki morajo izkazati, da so kvalitetno in pravočasno izvedli:
â"˘ najmanj pet sanacij obstoječih prepustov na javni železniški infrastrukturi, zaključenih v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe, vsako v znesku nad 15.000,00 eur brez DDV. Dokazilo - Obrazec 2.6.13.,
â"˘ gradnjo najmanj enega novega prepusta na javni železniški infrastrukturi, ki je bila zaključena v obdobju zadnjih pet let pred oddajo ponudbe, vsako v znesku nad 50.000,00 eur brez DDV. Dokazilo - Obrazec 2.6.13. in
â"˘ sanacije jarkov in brežin v progovnem pasu javne železniške infrastrukture v znesku nad 10.000,00 eur brez DDV, zaključenih v zadnjih petih letih pred oddajo ponudbe. Dokazilo - Obrazec 2.6.13.

Vse reference morajo biti potrjene s strani naročnikov del ter upravljalca javne železniške infrastrukture (Slovenske železnice, d.o.o.)."
Za izkazovanje tega pogoja je naročnik predvidel izpolnitev Seznama gradbenih del, opravljenih v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu (Obrazec 2.6.14). Slednje so morali potrditi tako naročnik referenčnih del kot tudi Slovenske železnice d.o.o.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sporna referenca v obravnavanem primeru predstavlja pogoj v smislu tehnične sposobnosti po 45. členu ZJN-2 (Tehnična in/ali kadrovska sposobnost). Navedeni člen ZJN-2 taksativno določa načine in dokazila, s katerimi naročnik preveri tehnično in/ali kadrovsko sposobnost gospodarskih subjektov. V skladu z 2. odst. 45. člena ZJN-2 lahko gospodarski subjekti izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti med drugim tudi s seznamom gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembnejše gradnje. (1. alinea točke a).

ZJN-2 načelno prepušča naročnikom, da določijo pogoje po lastni presoji, vendar pa pogoji ne smejo biti nejasni ali neupravičeno diskriminatorni. Tako načelo enakopravne obravnave ponudnikov v 9. členu ZJN-2 zahteva, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo. Načelo sorazmernosti iz 10. člena ZJN-2 pa določa, da se mora javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila. To načelo je izpeljano tudi v 3. odst. 41. člena ZJN-2, kjer je zapisano, da lahko naročnik od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa in tehnične in poklicne sposobnosti, vendar mora biti količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo povezana in sorazmerna s predmetom naročila. Ker naročnik torej z določitvijo pogojev kot izključujočih elementov dejansko omejuje možnost sodelovanja na določenem razpisu, je pomembno, da so pogoji v vsakem posameznem primeru jasno določeni, poleg tega pa ne smejo omejevati konkurence oziroma diskriminirati možnih ponudnikov zaradi okoliščin, ki v danem primeru niso objektivno opravičljive. Vendar že zgolj dejstvo, da naročnik z določeno zahtevo razlikuje ponudnike, še ne pomeni, da bi bila takšna zahteva že sama po sebi diskriminatorna. V naravi samega pogoja oziroma zahteve namreč je, da ponudnike razvršča na tiste, ki določeno zahtevo izpolnjujejo in je zato njihovo ponudbo mogoče obravnavati kot pravilno (ustrezno), ter tiste, ki te zahteve ne izpolnjujejo in zato ne morejo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Takšno razlikovanje oziroma izločanje ponudnikov mora biti objektivno opravičljivo. Dejstvo, da določen ponudnik izpolnjuje pogoje in lahko sodeluje v postopku oddaje javnega naročila, medtem ko drugi ponudnik tega ne more, mora biti posledica objektivnih okoliščin, ki se na eni strani nanašajo na objektivno utemeljene in opravičljive potrebe naročnika, na drugi strani pa na prednosti, ki jih konkurenčno pravo dopušča in do katerih ponudniki pridejo z vlaganjem v razvoj, investicijami, raziskavami, razvijanjem novih produktov, izboljšavami, pridobivanjem referenc itd. Ni pa dopustno razlikovanje ponudnikov glede na kriterije, ki niso objektivno opravičljivi in pomenijo zlasti krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo, s čimer je določen ponudnik bodisi postavljen v bistveno slabši položaj bodisi je privilegiran, ne da bi za to obstajali utemeljeni razlogi. V zvezi s presojo posamezne zahteve gre še opozoriti, da je lahko morebitna njena diskriminatornost vedno le konkretna oziroma povezana s konkretnimi okoliščinami posameznega primera.

Glede očitka vlagatelja, da je naročnik neupravičeno zahteval potrditev referenc s strani Slovenskih železnic d.o.o. kot upravljalca javne železniške infrastrukture, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik z zahtevo, da morajo biti reference potrjene tudi s strani upravljavca javne železniške infrastrukture (Slovenske železnice d.o.o.), omejuje krog potencialnih ponudnikov, ki lahko sodelujejo pri predmetnem javnem naročilu, na tiste, ki so referenčna dela, ki se zahtevajo, izvajali le na slovenski javni železniški infrastrukturi. S tako postavljenim pogojem naročnik hkrati onemogoča sodelovanje vsem ostalim ponudnikom, ki so reference pridobili v tujini, na tuji (javni) železniški infrastrukturi, ki ne spada pod upravljanje Slovenskih železnic d.o.o.

Naročnik ta pogoj utemeljuje s pojasnili (sklep naročnika z dne 12.1.2009), da se mu zdi smiselno in edino pravilno zahtevati potrditev referenc tudi od upravljalca železniške infrastrukture (Slovenske železnice d.o.o.), saj bodo dela pri predmetnem javnem naročilu potekala na javni železniški infrastrukturi in se bo z njimi posegalo v javno železniško infrastrukturo (posegi v progovni pas), za kar je v skladu z ZZelP in ZVZelP potrebno pridobiti soglasje upravljalca javne železniške infrastrukture. Naročnik je še pojasnil, da morajo tudi osebe, ki opravljajo določena dela na železniškem območju, praviloma za to pridobiti pisno dovoljenje upravljalca, ter da se v progovnem pasu smejo opravljati le dela in graditi le objekti, napeljave in naprave železniške infrastrukture, ki so potrebni za delovanje železniškega sistema. Vendar Državna revizijska komisija naročnikovih razlogov ne ocenjuje za zadostne, da bi lahko opravičevali postavitev tako ozkega pogoja za tehnično sposobnost ponudnika. Glede na to, da so Slovenske železnice d.o.o. v skladu z ZZelP upravljavec javne železniške infrastrukture na območju Republike Slovenije, naročnik s tem, ko zahteva potrditev referenčnih del tudi (poleg naročnika referenčnega dela) z njihove strani, daje prednost tistim ponudnikom, ki so referenčna dela, ki se zahtevajo, izvajali le na slovenski javni železniški infrastrukturi, in tako že v izhodišču postavi v slabši položaj ponudnike, ki imajo reference iz tujine. Pri tem pa naročnik ne navede prepričljivih razlogov, ki bi opravičevali tako ozko postavljeno zahtevo. Naročnik navede le, da se mu zaradi posebnih zahtev, določenih v ZZelP in ZVZelP glede pridobitve dovoljenja upravljavca javne železniške infrastrukture pred samo izvedbo del, zdi smiselno, da slednji potrdi tudi reference ponudnikov, kar pa ni mogoče šteti kot objektivno opravičljiv razlog. Naročnik je s to zahtevo ustvaril okoliščino, ki pomeni krajevno diskriminacijo ponudnikov glede na kraj, kjer so že v preteklosti opravljali enakovrstna dela, ki so predmet javnega naročila.
Tako postavljena zahteva tudi ni sorazmerna predmetu javnega naročila, saj po oceni Državne revizijske komisije potrditev, da so bila dela strokovno, kvalitetno in pravočasno izvedena (torej, da je ponudnik tehnično sposoben izvesti dela, ki so predmet javnega naročila), naročnik pridobi že s potrdilom o opravljenem naročilu naročnika, pri katerem je bilo referenčno delo izvedeno. V kolikor ponudnik referenčnega dela ne bi izvedel strokovno, kvalitetno in v skladu z zakonodajo, mu naročnik potrdila o opravljenem naročilu ne bi izdal (to izhaja tudi iz 1. alinee točke a) 2. odst. 45. člena ZJN-2, kjer je jasno zapisano, da mora bili v potrdilu o dobro opravljenem delu navedeno, da so bile gradnje opravljene po predpisih stroke in ustrezno zaključene, kar potrdi naročnik referenčnega dela).
In ob pomanjkanju ostalih naročnikovih argumentov, ki bi opravičevali postavitev tako omejujočega pogoja, je Državna revizijska komisija pritrdila vlagateljevim navedbam v tem delu in ocenila, da je sporni pogoj diskriminatoren in posledično negativno vpliva na konkurenco med ponudniki, prav tako pa nesorazmeren glede na predmet naročila. Zato je Državna revizijska komisija sporno določilo v 8. točki oddelka D. (Tehnična in kadrovska sposobnost) razpisne dokumentacije v delu, kjer naročnik zahteva, da morajo biti vse reference potrjene s strani upravljalca javne železniške infrastrukture (Slovenske železnice, d.o.o.), razveljavila.

Vlagatelj tudi zatrjuje, da je glede na predmet javnega naročila in razpisano vrsto del vezanost referenc na urejanje oziroma gradnjo prepustov izključno na javno železniško infrastrukturo in sanacije jarkov in brezen na progovni pas javne železniške infrastrukture, strokovno neutemeljeno.

V konkretnem postopku gre pri obravnavanem predmetu javnega naročila, kot izhaja iz tehničnega opisa, popisa del in ostalih delov razpisne dokumentacije, za dela, povezana s sanacijo in zaščito prepustov. Res je, da se dela nanašajo na prepuste, ki se nahajajo na javni železniški infrastrukturi, vendar vlagatelj naročniku oporeka, da omejevanje referenčnih del, povezanih z gradnjo oz. sanacijo prepustov na javno železniško infrastrukturo, ni strokovno utemeljeno. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da gre pri javnem naročilu za gradbena dela, ki tako po načinu izvedbe kot njihovi zahtevnosti sodijo med splošna gradbena dela in se način izvedbe kot zahtevnost v ničemer ne razlikuje od običajnih tovrstnih posegov ter da glede na razpisano vrsto del pogoju ustrezajo tudi izvedbe sorodnih del na drugih infrastrukturnih objektih. Vlagatelj naročniku očita, da tehnični pogoj v tem delu neupravičeno omejuje konkurenco in diskriminira ponudnike.

Ugotoviti gre, da je naročnik postavil omejujoč pogoj, ki razlikuje ponudnike, ki so gradbena dela pri sanaciji prepustov izvajali na javni železniški infrastrukturi, od ponudnikov, ki so reference za tovrstna dela pridobili pri drugi infrastrukturi. Vprašanje je, ali je naročnik za tako omejujoč pogoj imel objektivno opravičljive razloge in ali je tak pogoj sorazmeren s predmetom javnega naročila. Državne revizijske komisije ne prepriča naročnikov odgovor, da gre iz določil ZZelP in ZVZelP, v skladu s katerimi mora izvajalec del za posege v progovni pas in za izvajanje del na javni železniški infrastrukturi pridobiti dovoljenje oziroma soglasje upravljavca javne železniške infrastrukture, kakor tudi iz določbe 2. odst. 45. člena ZVZelP, da se v progovnem pasu smejo opravljati le dela in graditi le objekti, napeljave in naprave železniške infrastrukture, ki so potrebni za delovanje železniškega sistema, sklepati, da ne gre za splošna gradbena dela, ki se po načinu izvedbe in njihovi zahtevnosti ne razlikujejo od splošnih gradbenih del, temveč za zahtevna (specifična) dela. Tega sklepa navedene zakonske določbe ne izkazujejo, pač pa se nanašajo zgolj na to, katera soglasja oz. dovoljenja je potrebno pridobiti pred začetkom izvedbe del. Naročnik v svojih navajanjih tudi ne pojasni, v čem so gradbena dela iz predmeta javnega naročila tako specifična, če se izvajajo na železniški infrastrukturi, v primerjavi z izvedbo istovrstnih del na drugi javni infrastrukturi, da bi bil naročnik upravičen izkazovanje referenc vezati na izvedbo del na javni železniški infrastrukturi. Naročnik tudi ne pove, v čem bi bili ponudniki z referencami zgolj na tem področju bolj usposobljeni od drugih, ki so ta dela izvajali na drugih infrastrukturah. S strani naročnika tako ostaja nepojasnjeno ključno vprašanje za rešitev spora, ali (in v čem) se dela, povezana s sanacijo prepustov na javni železniški infrastrukturi, toliko razlikujejo od del, povezanih s sanacijo prepustov na drugih infrastrukturah, da ponudniki svoje tehnične sposobnosti ne bi mogli izkazovati tudi s temi deli.

Državna revizijska komisija je glede na navedeno ocenila, da naročnik v predmetnem revizijskem postopku ni uspel izkazati, da je tehnični pogoj referenčnih del v delu, kjer referenčna dela veže na javno železniško infrastrukturo, objektivno opravičljiv, saj naročnik ni uspel izkazati utemeljenih razlogov za tako diferenciacijo (in diskriminacijo) ponudnikov. Državna revizijska komisija je na podlagi vsega navedenega tehnični pogoj iz 8. točki oddelka D. (Tehnična in kadrovska sposobnost) razpisne dokumentacije v delu, ki se nanaša na vezanost referenčnih del na javno železniško infrastrukturo, razveljavila.

Vlagatelj sporni pogoj razpisne dokumentacije iz 8. točke oddelka D. (Tehnična in kadrovska sposobnost) Navodil ponudnikom napada tudi zaradi domnevno nizke vrednosti zahtevanih referenc glede na vrednost javnega naročila in predviden obseg del. Vlagatelj meni, da naročnik s tako postavljenimi vrednostmi (15.000,00 EUR brez DDV, 50.000,00 EUR brez DDV in 10.000,00 EUR brez DDV) ni sledil zakonski zahtevi, da se pogoji postavljajo glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje.
Državna revizijska komisija v tem delu vlagateljevim navedbam ne more slediti, saj ugotavlja, da vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo ni izkazal, kako naj bi očitana kršitev naročnika posegala v njegov pravni interes oziroma položaj. Poleg tega je (kot že prej rečeno) naročnik tisti, ki oceni, kakšne vrednosti zadostujejo za ugotovitev sposobnosti ponudnika izvesti javno naročilo, pri čemer je zakonska zahteva po postavitvi pogojev glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje namenjena naročnikom, in je izraz težnje, da naročniki v razpisni dokumentaciji ne bi postavljali prekomernih zahtev. V konkretnem primeru postavljene vrednosti vlagatelju ne predstavljajo prekomernih zahtev, ampak glede na prejšnje javno naročilo preblage. Državna revizijska komisija se pridružuje stališču naročnika, da pogoj glede nizkih vrednosti referenc omogoča dostopnost javnega naročila večjemu številu subjektov in zagotavlja enakopravno obravnavo ponudnikov ter ne posega v načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki. še več, postavitev milejših pogoj pomeni kvečjemu le razširjanje konkurence in s tem povečevanje kroga možnih ponudnikov, ki lahko zadostijo tako postavljeni zahtevi.


Ker je Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ocenila, da so revizijske navedbe utemeljene le v določenem delu, je vlagateljevemu zahtevku za revizijo delno ugodila in razveljavila sporno določilo razpisne dokumentacije v delu, ki se nanaša na vezanost referenčnih del na javno železniško infrastrukturo in v delu, kjer je določeno, da morajo biti referenčna dela potrjena s strani upravljavca javne železniške infrastrukture (Slovenske železnice, d.o.o.). V preostalem delu je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v predmetnem postopku zahteval tudi povračilo stroškov, in sicer 3000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo, 1500 odvetniških točk za študij zadeve, vse povečano za 20% DDV ter strošek plačane takse v višini 5.000,00 EUR.

Ker je vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom delno uspel, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN ter 154. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07-ZPP-UPB3 in 45/08; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN odločila, da se vlagatelju v sorazmerju z njegovim doseženim uspehom v postopku povrne 2/3 potrebnih priglašenih stroškov, nastalih z revizijo.
Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške sestave zahtevka za revizijo v višini 3000 točk (Tar. št. 18 OT), povečano za 20% DDV, kar po višini znese 1.652,40 EUR, in strošek plačane takse za revizijo v višini 5.000,00 EUR. Skupna višina vlagatelju priznanih potrebnih stroškov torej znaša 6.652,40 EUR, kar ob 2/3 uspehu vlagatelja v predmetnem revizijskem postopku znese 4.434,93 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala stroška za študij zadeve, saj je ta že vključen v nagrado za sestavo zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija višjo stroškovno zahtevo vlagatelja kot neutemeljeno zavrnila.

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 4.434,93 EUR, v roku 15 dni po prejemu tega sklepa, po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema odločitve Državne revizijske komisije do dne plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 30. 1. 2009

Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije



















Vročiti:
â"˘ Odvetnik Bojan Makovec, Kolodvorska 6, Domžale
â"˘ INFRA d.o.o., Trg svobode 9, Sevnica
â"˘ Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana;
â"˘ Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.