018-196/2008 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana, kot predsednika senata, ter članic Sonje Drozdek šinko in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Svetovanje, priprava tehničnih in/ali strokovnih podlag ter razpisne dokumentacije za projekt "Uvedba digitalnega radijskega sistema (GSM-R) na slovenskem železniškem omrežju"" in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložila vlagatelja J.V. Slovenske železnice, d.o.o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana, in Systra S.A., 5. avneue du Coq, Pariz, Francija (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), ter Quattron Management Consulting GmbH, Im Bauernfeld 30a, Bamberg, Nemčija, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Ivan Gorjup, Ulica Vita Kraigherja 1, Maribor (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Kopitarjeva ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.1.2009 soglasno

odločila:

1. Obravnavanje revizijskega zahtevka prvega vlagatelja z dne 6.11.2008 in drugega vlagatelja z dne 17.11.2008 se združi v en revizijski postopek.

2. Revizijskemu zahtevku prvega vlagatelja z dne 6.11.2008 se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila "Svetovanje, priprava tehničnih in/ali strokovnih podlag ter razpisne dokumentacije za projekt "Uvedba digitalnega radijskega sistema (GSM-R) na slovenskem železniškem omrežju"", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 4305-1/2008-304 z dne 15.10.2008.

3. Obvestilo drugega vlagatelja z dne 15.12.2008 o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo na podlagi drugega odstavka 16. člena ZRPJN se zavrže kot nedopustno.

4. Revizijski zahtevek drugega vlagatelja z dne 17.11.2008 se zavrne kot neutemeljen.

5. Naročnik je prvemu vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.

6. Zahteva drugega vlagatelja po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

7. Drugi vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 10.7.2008 sprejel sklep o pričetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Javni razpis je naročnik dne 15.7.2008 objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod oznako JN5941/2008, dne 18.7.2008 pa v Uradnem listu EU, in sicer pod oznako 2008/S 138-184822.

Dne 15.10.2008 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila", št. 4305-1/2008-304, iz katerega izhaja, da ni izbral ponudbe nobenega ponudnika. Iz obrazložitve odločitve izhaja, da je naročnik ponudbo prvega vlagatelja označil za nepravilno, in sicer iz razloga, ker naj bi omenjeni ponudnik spremenil (dopolnil) predračun iz razpisne dokumentacije, in sicer tako, da je podal novo postavko "3.11 Svetovanje in tehnično strokovna ter pravna podlaga", s čemer naj bi kršil določila razpisne dokumentacije, ki prepovedujejo spreminjanje (dopolnjevanje) postavk predračuna. Ponudbo prvega vlagatelja je naročnik v nekaterih delih sicer označil tudi za formalno nepopolno. Ponudbo drugega vlagatelja je naročnik izločil kot neprimerno, in sicer iz razloga, ker naj bi ta ponudnik podal pojasnila k terminskemu načrtu (ponudba na straneh 42-44; premisa 1-26), ki naj ne bi bila v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, ponudnik pa naj tako ne bi izpolnjeval pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila.

Z vlogama z dne 22.10.2008 je prvi vlagatelj od naročnika zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila in vpogled v ponudbo drugega vlagatelja.

Naročnik je prvemu vlagatelju dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila podal dne 28.10.2008.

Z vlogo z dne 31.10.2008 je drugi vlagatelj od naročnika zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila.

Naročnik je drugemu vlagatelju obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila podal dne 7.11.2008.

Z vlogo z dne 6.11.2008 je prvi vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo.
V njem glede naročnikove ugotovitve o formalni nepopolnosti ponudbe zaradi predložitve neustrezne izjave banke o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti navaja, da v svojo ponudbo pomotoma ni vložil ustrezne izjave banke, čeprav jo je od banke pridobil dne 8.9.2008. V skladu z navedenim prvi vlagatelj dopolnjuje svojo ponudbo z izjavo NLB, d.d., št. 35640 z dne 8.9.2008, ki jo prilaga zahtevku.
Glede ugotovitve o podaji neprimernih referenc prvi vlagatelj izpostavlja, da naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila navaja, da je pri ponovnem pregledu vlagateljeve ponudbe ugotovil, da vlagatelj izpolnjuje pogoj glede tehnične sposobnosti za izvedbo predmeta javnega naročila in je predložil za to potrebna dokazila. S tem je naročnik potrdil, da so reference prvega vlagatelja primerne.
Glede naročnikovih ugotovitev o nepravilnosti ponudbe prvega vlagatelja zaradi dopolnjevanja obrazca Predračun prvi vlagatelj navaja, da ne zanika, da je bila dne 12.8.2008 na Portalu JN objavljena sprememba razpisne dokumentacije v 4. členu vzorca pogodbe in v predračunu, vendar pa iz celotne razpisne dokumentacije izhaja, da je predmet naročila tudi Svetovanje in tehnično strokovna ter pravna podpora. Po prepričanju prvega vlagatelja navedeno izhaja že iz samega naslova javnega naročila, dalje pa tudi iz določb razpisne dokumentacije, in sicer v poglavju IV, točka 2, 14. alineja, v poglavju IV, točka 3.11, ter v 14. alineji 2. člena vzorca pogodbe. Poleg tega prvi vlagatelj izpostavlja še zahtevo točke 2 na 3. strani razpisne dokumentacije, skladno s katero lahko ponudnik poda ponudbo samo za celoten obseg del, kot tudi na zahteve 2. točke 18. strani razpisne dokumentacije. Vsa navedena določila razpisne dokumentacije veljajo, saj jih naročnik ni spremenil in jih je bil vsak ponudnik dolžan upoštevati pri pripravi svoje ponudbe. Sledeč tem določilom pa je bil prvi vlagatelj dolžan ponuditi tudi Svetovanje in tehnično strokovno ter pravno podporo, saj bi njegovo ponudbo v nasprotnem primeru naročnik moral izločiti kot neprimerno in posledično nepopolno. Ponudba prvega vlagatelja bi po mnenju tega tako morala biti spoznana za pravilno in popolno ter tudi izbrana kot najugodnejša. Prvi vlagatelj ob tem navaja še, da na podlagi odločitve naročnika, da je ponudba drugega vlagatelja neprimerna, sklepa, da je drugi vlagatelj določila razpisne dokumentacije očitno razumel drugače in v svojem predračunu očitno ni ponudil vsaj Svetovanja in tehnično strokovne ter pravne podpore. Iz navedenega razloga naj bi bila ponudba drugega vlagatelja avtomatično konkurenčnejša od vlagateljeve, s čemer pa naj bi bila onemogočena enakopravna obravnava obeh ponudnikov in kršeno eno od temeljnih načel javnega naročanja.
V nadaljevanju svojega revizijskega zahtevka prvi vlagatelj napada še zapis, ki ga je naročnik podal v odločitvi o oddaji predmetnega javnega naročila, skladno s katerim naj bi naročnik predmetno javno naročilo oddal po postopku s pogajanji. Ker naj bi naročnik, skladno z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2), v postopek s pogajanji smel vključiti le drugega vlagatelja, ne pa tudi prvega vlagatelja, slednji na tem mestu revizijskega zahtevka zatrjuje, da je tudi ponudba drugega vlagatelja nepravilna. S tem v zvezi opozarja tudi, da mu ni bil omogočen vpogled v ponudbo tega ponudnika.
Upoštevajoč zgornje prvi vlagatelj predlaga, da se njegovemu revizijskemu ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila z dne 15.10.2008. Vlagatelj prav tako zahteva povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, ki jih priglaša v višini 5.000,00 EUR za takso za revizijski postopek ter v višini 20,00 EUR za materialne stroške in poštnino.

Z vlogo z dne 7.11.2008 je prvi vlagatelj svoj revizijski zahtevek dopolnil s predložitvijo potrdila o plačilu takse za revizijski postopek.

Naročnik je o revizijskem zahtevku prvega vlagatelja odločil s sklepom z dne 24.11.2008, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega.
V obrazložitvi sklepa naročnik najprej navaja, da nasprotuje dopolnitvi ponudbene dokumentacije prvega vlagatelja v revizijskem postopku, saj naj za to v ZRPJN ne bi bilo podlage.
Glede revizijskih navedb, ki se nanašajo na predračun, kot je bil predložen v ponudbi prvega vlagatelja, naročnik navaja, da je dne 12.8.2008 na Portalu javnih naročil objavil spremembe razpisne dokumentacije, s katerimi tabelo Pogodbene vrednosti iz 4. člena Vzorca pogodbe nadomestil z novo tabelo. Prav tako se je s podatki te tabele popravil tudi razpisni obrazec št. 15- Predračun. Naročnik dalje navaja, da je prvi vlagatelj v zadnji postavki predračuna dodal postavko in tako kršil 25. člen ZJN-2, ki določa, da je odprti postopek oddaje javnega naročila postopek, pri katerem lahko vsi, ki imajo interes pridobiti javno naročilo, predložijo svoje ponudbe, skladno z zahtevami naročnika iz razpisne dokumentacije. Naročnik posledično ugotavlja, da je ponudba prvega vlagatelja nepravilna, saj ne izpolnjuje pogojev iz razpisne dokumentacije.

Z vlogo z dne 26.11.2008 je prvi vlagatelj naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

Z vlogo z dne 17.11.2008, ki jo je naročnik prejel dne 25.11.2008, je zahtevek za revizijo na naročnika naslovil tudi drugi vlagatelj.
V njem pojasnjuje, da je bil v postopku oddaje javnega naročila s strani naročnika pozvan k dopolnitvi ponudbene dokumentacije, in sicer s predložitvijo overjenih izjav o nekaznovanosti in o izpolnjevanju pogojev za priznanje sposobnosti, s predložitvijo popolno izpolnjenega in žigosanega vzorca pogodbe ter s podajo podrobnejših pojasnil in razlag za odstopanje od razpisne dokumentacije, kot ga je naročnik ugotovil v pojasnilih k terminskem načrtu (ponudba strani 42-44, premise 1-26). Drugi vlagatelj ob tem pojasnjuje, da je glede na večletne izkušnje v svoji ponudbi, poleg predstavitve družbe, dodal tudi vodila - premise, kot informacijsko prilogo k ponudbi. Drugi vlagatelj je v postavljenem roku dopolnil ponudbeno dokumentacijo s predložitvijo overjenih izjav in izpolnjenega in žigosanega obrazca vzorca pogodbe, ob tem pa je pojasnil tudi, da premis, ki jih je sam pripravil, ne razume kot spremembo ali celo omejevanje objavljenih razpisnih pogojev. Kot primer je navedel eno od točk premis in na konkretnem primeru pokazal, da pomenijo premise samo pomoč pri pripravi projekta (ki ga pripravi ponudnik- projekt je namreč predmet javnega naročila) ter dodal, da bi morale biti na enak način razumljene celotne premise. Drugi vlagatelj dalje zatrjuje, da njegova ponudba po dopolnitvi vsebuje vse zahtevane dokumente in priloge in je tako v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije popolna. Glede dokumenta Premise- Vodila, ki ga je priložil svoji ponudbi, drugi vlagatelj pojasnjuje, da dejansko pomeni predstavitev poteka aktivnosti za pripravo Projektne dokumentacije. Ob tem izpostavlja, da je v svoji dopolnitvi ponudbe posebej poudaril, da razpisni pogoji veljajo neomejeno, neomejeno pa velja tudi osnutek pogodbe. Drugi vlagatelj je prepričan, da premise ne predstavljajo prav nobenih odstopanj od razpisnih pogojev oziroma vsebine; če pa je naročnik ocenil, da ta obstojijo, bi jih moral vlagatelju našteti in opisati. Drugi vlagatelj ob tem pojasnjuje, da je bil šele s prejemom dodatne obrazložitve odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila seznanjen s stališčem naročnika, da premise razume kot prejemanje nalog s strani ponudnika. Če bi bil drugi vlagatelj s tem seznanjen že prej, bi na poziv k dopolnitvi ponudbe seveda odgovoril drugače. Tako bi pojasnil, da premise v ničemer ne nalagajo nalog naročniku ampak le povzemajo, kar je naročnik sam zapisal v 3. poglavju razpisne dokumentacije - planirane aktivnosti. Tako ugotavlja tudi sodni cenilec in izvedenec Aleš Tavčar, v pridobljenem izvedenskem mnenju, ki ga drugi vlagatelj prilaga zahtevku. Drugi vlagatelj naročniku očita, da je kršil načelo konkurence med ponudniki (7. člen ZJN-2), in sicer zaradi diskriminiranja med ponudniki, saj naj bi s tem, ko je drugega vlagatelja pozval na podlagi 78. člena ZJN-2, brez da bi za to navedel razloge (glede točke 3 poziva), slednjega spravil v slabši položaj napram konkurenčnemu ponudniku. Dalje drugi vlagatelj navaja, da predmet javnega naročila v svojem obsegu zahteva tudi usklajenost s prejetimi evropskimi direktivami in standardi (TSI), pri čemer čas za implementacijo direktiv še ni potekel, standardi pa se na ravni Evropske unije sprejemajo postopno. Iz navedenih razlogov je drugi vlagatelj Portalu javnih naročil postavil več vprašanj, s strani naročnika pa prejel nepravilen oziroma pomanjkljiv ter splošen odgovor. Drugi vlagatelj s tem v zvezi naročniku tako očita tudi kršitev načela konkurence in enakega obravnavanja ponudnikov. Zatrjevano kršitev načela enakopravnosti ponudnikov drugi vlagatelj argumentira tudi navajajoč, da je vlagateljeva ponudba dejansko popolna, naročnik pa jo je kljub temu označil za neprimerno. Ponudba konkurenčnega ponudnika pa glede izjave o predložitvi bančne garancije in glede referenc po mnenju drugega vlagatelja ni formalno nepopolna temveč nepravilna, zaradi česar bi jo naročnik moral izločiti. Drugi vlagatelj dalje zatrjuje, da je naročnik kršil tudi načelo transparentnosti. Tudi s tem v zvezi drugi vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba popolna, ponudba konkurenčnega ponudnika pa bi morala biti izločena. Kot naslednje drugi vlagatelj zatrjuje, da je naročnik kršil načelo sorazmernosti, in s sicer s svojo ugotovitvijo glede predloženi vodil, ki je v neskladju tudi z ugotovitvami izvedenca. Ta je namreč ugotovil, da vsebina premis v ničemer ne nasprotuje razpisnim pogojem, da so te le informacijskega značaja in potrjujejo, kar je v opisu navedel že naročnik. Drugi vlagatelj kot slednje navaja, da ga je naročnik pozval k odpravi formalnih pomanjkljivosti v ponudbi, te je odpravil, njegova ponudba pa je tako postala formalno popolna. Neprimernosti pa ni mogoče odpraviti, zato je drugi vlagatelj prepričan, da je z izpolnitvijo 1. in 2. točke naročnikovega poziva svojo obveznost izpolnil in je tako podal popolno ponudbo.
Drugi vlagatelj predlaga, da se njegovemu revizijskemu zahtevku ugodi in se v celoti razveljavi predmetni postopek oddaje javnega naročila. V revizijski postopek priglaša tudi stroške, nastale z revizijo.

Z vlogo z dne 1.12.2008 je drugi vlagatelj svoj revizijski zahtevek dopolnil s predložitvijo potrdila o plačilu takse za revizijski postopek.

Naročnik je o revizijskem zahtevku drugega vlagatelja odločil s sklepom z dne 15.12.2008, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega.
V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je v postopku ocenjevanja ponudb na drugega vlagatelja naslovil zahtevo za natančnejšo obrazložitev vseh premis v razpisni dokumentaciji na straneh 42 do 44. Odgovor drugega vlagatelja je vseboval samo splošno obrazložitev, s katero se izjavlja, da z njegove strani ni odstopanj od razpisne dokumentacije. Konkretno obrazložena je le premisa oziroma skupina premis, s katerimi se od naročnika zahteva predajo določenih informacij in podatkov. Naročnik s tem javnim naročilom išče inženiring za celovito pripravo na izvedbo projekta uvedbe sistema GSM-R na slovenskem železniškem omrežju. Premise v ponudbi drugega vlagatelja pa naročnik razume ravno nasprotno od zahtev razpisne dokumentacije - in sicer kot prejemanje nalog s strani ponudnika. Tega naročnik nikakor ne more sprejeti, četudi je bilo z dopisom drugega vlagatelja potrjeno, da ne odstopa od razpisnih pogojev. Glede navedb drugega vlagatelja, ki se nanašajo na zatrjevano kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov, naročnik izpostavlja, da je v svoji odločitvi ugotovil, da je ponudba konkurenčnega ponudnika nepravilna. Strokovna komisija je konkurenčno ponudbo najprej obravnavala kot formalno nepopolno predvsem zaradi priloženega seznama neprimernih referenc in izjave banke o izdaji bančne garancije. Ponudnik je v dogovorjenem roku ponudbo dopolnil. Strokovna komisija je v nadaljevanju pregleda konkurenčne ponudbe ugotovila, da je ta nepravilna, saj je konkurenčni ponudnik podal posebno postavko v predračun in s tem spremenil samo vsebino predračuna, kar se nikakor ne more obravnavati po 78. členu ZJN-2 kot formalno nepopolna ponudba. S tem je jasno ugotovljeno, da naročnik v tem delu pregleda prispelih ponudb ni kršil načela neenakopravnega položaja ponudnikov. Kar se tiče navedb drugega vlagatelja zahtevka glede nepravilnega oziroma pomanjkljivega odgovora naročnika na vprašanje o implementaciji TSI standardov v nacionalni sistem, naročnik sledi odgovoru, ki ga je podal na portalu za javna naročila glede implementacije direktiv EU in TSI standardov na slovenskem železniškem območju. Vsi TSI standardi, ki jih je sprejela na evropski ravni Evropska železniška agencija (ERA) na podlagi podeljenega mandata, so preko sprejetih pravilnikov že vsebovani v nacionalni zakonodaji, tako da se na slovenskem železniškem omrežju pravno veljavno uporabljajo.

Drugi vlagatelj je dne 15.12.2008 na Državno revizijsko komisijo naslovil zahtevo za nadaljevanje revizijskega postopka pred tem organom, in sicer zaradi molka naročnika. V vlogi navaja, da je dne 25.11.2008 pri naročniku vložil popoln zahtevek za revizijo, vse do 15.12.2008 pa naj naročnik ne bi sprejel svoje odločitve o tem.

Po prejemu naročnikove odločitve o njegovem revizijskem zahtevku je drugi vlagatelj z vlogo z dne 17.12.2008 na naročnika naslovil še obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo na podlagi 17. člena ZRPJN.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb strank je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. in 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V skladu z določilom prvega odstavka 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.), 52/2007, 45/2008), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

V obravnavanem primeru sta prvi in drugi vlagatelj v istem postopku oddaje javnega naročila vložila zahtevka za revizijo zoper ravnanje istega naročnika, zato je zaradi pospešitve postopka Državna revizijska komisija obravnavanje zahtevkov za revizijo obeh vlagateljev združila v en revizijski postopek, v katerem je odločila z enim, to je tem sklepom.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija obravnavala revizijski zahtevek prvega vlagatelja.

Med prvim vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o izločitvi ponudbe prvega vlagatelja zaradi njene domnevne nepravilnosti, ki naj bi jo povzročila po naročnikovem mnenju nedopustna dopolnitev predračuna v ponudbi prvega vlagatelja s postavko "Svetovanje in tehnično strokovna ter pravna podlaga".

Državna revizijska komisija z vpogledom v prvotno razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila (pred izvedbo dopolnitev in sprememb te) ugotavlja, da je naročnik v tej med drugim podal tudi Vzorec pogodbe, v 4. členu katerega je zapisal tabelo, v katero naj bi se vnesle pogodbene vrednosti za posamezne aktivnosti, ki so predmet javnega naročila. Z vpogledom v omenjeno tabelo gre ugotoviti, da je naročnik v petnajsti vrstici te predvidel tudi aktivnost pod naslednjim opisom: "Svetovanje, ekonomska, pravna in tehnično strokovna podpora za potrebe naročnika pri vseh, v zgornjih vrsticah navedenih nalogah ter tedensko poročanje o napredovanju del."

Z vpogledom v prvotno razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti tudi, da je naročnik v okviru te predvidel tudi Razpisni obrazec št. 15 (Predračun), v katerem zgoraj opisane aktivnosti ni najti.

Naročnik je na Portalu javnih naročil dne 12.8.2008 podal odgovore na nekatera zastavljena vprašanja potencialnih ponudnikov v zvezi z razpisno dokumentacijo. Ob tem je objavil tudi spremembe razpisne dokumentacije, in sicer med drugim tudi spremembo tabele v 4. členu Vzorca pogodbe, ki po novem zgoraj citirane postavke ne vsebuje več. Naročnik je ob tem določil tudi, da se s podatki iz spremenjene tabele dopolni oziroma popravi razpisni obrazec št. 15 - predračun.

Državna revizijska komisija pa ob zgoraj zapisanem ugotavlja, da naročnik, kot v svojem revizijskem zahtevku pravilno izpostavlja prvi vlagatelj, zahteve po tem, da ponudnik v okviru javnega naročila zagotovi tudi aktivnosti "Svetovanje in tehnično strokovna ter pravna podlaga", ni umaknil iz celotne razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da so tudi po naročnikovi spremembi razpisne dokumentacije dne 12.8.2008 v njej med drugim ostale zapisane naslednje zahteve:

- v poglavju IV. Specifikacija naročila, razdelek 2. Obseg naročila, naročnik "v grobem" opredeljuje aktivnosti ponudnika v zvezi z izvedbo javnega naročila, pri čemer v 14. alineji navaja tudi aktivnost:

"Svetovanje, ekonomska, pravna in tehnično strokovna podpora za potrebe naročnika pri vseh, v zgornjih vrsticah navedenih nalogah ter tedensko poročanje o napredovanju del, razpisanih s tem razpisom."

- v poglavju IV. Specifikacija naročila, razdelek 3. Planirane aktivnosti, naročnik pod točko 3.11 navaja tudi aktivnost "Svetovanje in tehnično strokovna ter pravna podpora", v zvezi s katero določa:

"Cilj: Skozi ves čas trajanja pogodbenega razmerja in pri vseh nalogah mora izvajalec naročniku nuditi ekonomsko, pravno, strokovno in tehnično pomoč pri izvedbi tega projekta. Ponudnikom in izvajalcem del, ki so potrebna za izvedbo tega javnega naročila mora nuditi potrebno pomoč ter potrebno razpoložljivo dokumentacijo. Naročnika mora redno (tedensko in ob zaključku posameznih aktivnosti) obveščati o napredovanju projekta in na zahtevo naročnika izdelati tudi druga poročila, tabele in ostalo potrebno dokumentacijo za izvedbo del (npr. izdelava dokumentov za obveščanje javnosti)."

- v 2. členu Vzorca pogodbe (razpisni obrazec št. 12) naročnik navaja dejavnosti, ki so predmet pogodbe o izvedbi predmetnega javnega naročila, pri čemer v 14. alineji navaja tudi dejavnost:

"Svetovanje, ekonomska, pravna in tehnično strokovna podpora za potrebe naročnika pri vseh, v zgornjih vrsticah navedenih nalogah ter tedensko poročanje o napredovanju del".

Državna revizijska komisija upoštevajoč zgornje določbe razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila ugotavlja, da ta ponudnike (tudi po spremembi z dne 12.8.2008) nedvomno zavezuje, da v okviru predmetnega javnega naročila zagotovijo tudi izvajanje aktivnosti svetovanja, ekonomske, pravne in tehnično strokovne podpore za potrebe naročnika (ekonomsko, pravno, strokovno in tehnično pomoč naročniku pri izvedbi projekta).

Z vpogledom v ponudbo prvega vlagatelja gre ugotoviti, da je ta v okviru ponudbe predložil tudi predračun, ki ga je podal kot prilogo sicer neizpolnjenega (a datiranega, podpisanega in žigosanega) Razpisnega obrazca št. 15. Z vpogledom v predračun gre ugotoviti, da je prvi vlagatelj v predračunu zapisal tudi aktivnost "Svetovanje in tehnično strokovna ter pravna podpora", ki jo je tudi finančno ovrednotil in katere vrednost je prištel vrednostim ostalih aktivnosti po predračunu.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da zgoraj navedeno dejstvo v nasprotju z drugačno ugotovitvijo naročnika ne predstavlja razloga za nepravilnost ponudbe prvega vlagatelja.

Kot je bilo zgoraj že pojasnjeno, razpisna dokumentacija predmetnega postopka oddaje javnega naročila tudi po naročnikovi spremembi te (dne 12.8.2008) nedvomno vsebuje ponudnikovo obveznost, da v okviru javnega naročila zagotavlja aktivnosti svetovanja, ekonomske, pravne in tehnično strokovne podpore za potrebe naročnika. Ob upoštevanju navedenega dejstva ponudbe prvega vlagatelja, ki je omenjene aktivnosti v svoji ponudbi (predračunu) tudi izrecno ponudil (čeprav bi jih tudi sicer moral zagotavljati), ni mogoče šteti za neskladnega z razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila ali v njej vsebovanimi zahtevami naročnika.

Upoštevajoč zgornje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pri izločitvi ponudbe prvega vlagatelja ravnal v neskladju z določili prvega odstavka 80. člena ZJN-2; ponudbe prvega vlagatelja iz razloga, ki ga navaja naročnik, namreč ni mogoče označiti za nepravilno (in posledično nepopolno).

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, Revizijskemu zahtevku prvega vlagatelja z dne 6.11.2008 ugodila in je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila "Svetovanje, priprava tehničnih in/ali strokovnih podlag ter razpisne dokumentacije za projekt "Uvedba digitalnega radijskega sistema (GSM-R) na slovenskem železniškem omrežju"", kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 4305-1/2008-304 z dne 15.10.2008.

Ker so že zgoraj obravnavane revizijske navedbe prvega vlagatelja narekovale razveljavitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, Državna revizijska komisija v okviru revizijskega postopka ni obravnavala revizijskih navedb tega vlagatelja, ki se nanašajo na zatrjevano nepravilnost (sicer zaradi neprimernosti že izločene) ponudbe drugega vlagatelja in na naročnikovo namero oddati predmetno javno naročilo po postopku s pogajanji. Prvi vlagatelj za obravnavo tega dela revizijskega zahtevka namreč ne izkazuje več pravnega interesa.

Državna revizijska komisija v okviru revizijskega postopka ravno tako ni obravnavala revizijskih navedb, ki se nanašajo na odpravo formalnih pomanjkljivosti v ponudbi prvega vlagatelja; postopek odprave teh je v skladu z določili ZJN-2 namreč del postopka oddaje javnega naročila in v okviru revizijskega postopka ne more biti izveden. V posledici zgoraj sprejete odločitve Državne revizijske komisije o razveljavitvi odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila bo v konkretnem primeru naročnik postopek odprave morebitnih formalnih pomanjkljivosti ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 tako moral izvesti pred sprejemom morebitne nove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Kot je bilo v tem sklepu že navedeno, je drugi vlagatelj dne 15.12.2008 na Državno revizijsko komisijo naslovil zahtevo za nadaljevanje revizijskega postopka pred tem organom, in sicer zaradi molka naročnika. V vlogi navaja, da je dne 25.11.2008 pri naročniku vložil popoln zahtevek za revizijo, vse do 15.12.2008 pa naj naročnik ne bi sprejel svoje odločitve o tem.

Iz določil prvega odstavka 16. člena ZRPJN izhaja, da mora naročnik svojo odločitev o zahtevku za revizijo sprejeti v roku 15 dni od prejema zahtevka za revizijo in jo posredovati v pisni obliki vlagatelju zahtevka za revizijo. Če naročnik ne odloči v navedenem roku, se šteje, da je zahtevek za revizijo zavrnil. Iz določil drugega odstavka 16. člena ZRPJN pa izhaja, da lahko v primeru, če vlagatelj zahtevka za revizijo v 20 dneh od dne, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika iz prejšnjega odstavka, nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Z vpogledom v dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila in v zadevi pred naročnikom vodenih revizijskih postopkih Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek z dne 17.11.2008 prejel dne 25.11.2008. Navedeno dejstvo izhaja iz naročnikove sprejemne štampiljke na vlagateljevem revizijskem zahtevku, v svoji vlogi z dne 15.12.2008 pa ga potrjuje tudi drugi vlagatelj. Iz spisovne dokumentacije ravno tako izhaja, da je drugi vlagatelj z vlogo z dne 1.12.2008, ki jo je istega dne prejel tudi naročnik, svoj revizijski zahtevek dopolnil s predložitvijo potrdila o plačilu takse za revizijski postopek.

Upoštevajoč zgornje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zakonsko določen rok za naročnikov sprejem odločitve o revizijskem zahtevku drugega vlagatelja pričel teči dne 1.12.2008, ko je bil vlagateljev revizijski zahtevek, kot je bil vložen pri naročniku, popoln, iztekel pa se je dne 16.12.2008.

Državna revizijska komisija posledično ugotavlja tudi, da dne 15.12.2008, ko je drugi vlagatelj na Državno revizijsko komisijo naslovil zahtevo na podlagi drugega odstavka 16. člena ZRPJN za nadaljevanje revizijskega postopka neposredno pred tem organom, domneva molka naročnika v zvezi z revizijskim zahtevkom drugega vlagatelja še ni mogla nastopiti, tako pa tudi zahteve drugega vlagatelja po nadaljevanju revizijskega postopka neposredno pred Državno revizijski komisijo ni mogoče šteti za dopustno.

Državna revizijska komisija je zato Obvestilo drugega vlagatelja z dne 15.12.2008 o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo na podlagi drugega odstavka 16. člena ZRPJN zavrgla kot nedopustno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija obravnavala revizijski zahtevek drugega vlagatelja (drugi vlagatelj je nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo namreč zahteval tudi na podlagi 17. člena ZRPJN, po prejemu naročnikove odločitve o njegovem revizijskem zahtevku).

Med drugim vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o izločitvi ponudbe drugega vlagatelja zaradi njene domnevne neprimernosti; ponudba drugega vlagatelja naj namreč, vezano na pojasnila k terminskemu načrtu, ki jih je ta vlagatelj priložil v svoji ponudbi, ne bi izpolnjevala pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, in naj zato ne bi izpolnjevala v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbo drugega vlagatelja ugotavlja, da je ta v njej predložil tudi terminski plan (načrt) izvedbe ponudbenih del, kateremu je priložil dokument "Pojasnila k terminskemu načrtu". Omenjeni dokument je drugi vlagatelj označil kot poslovno skrivnost, zato njegove podrobne vsebine Državna revizijska komisija v tem sklepu ne predstavlja. Državna revizijska komisija z vpogledom v omenjeni dokument ugotavlja, da je drugi vlagatelj v njem za vsak posamezen "modul", ki ga gre razumeti kot določeno aktivnost v okviru predmetnega javnega naročila, podal "premise". Vpogled v te pokaže, da v njih drugi vlagatelj podaja predpostavke oziroma zahteve, pod katerimi je izvedba določene aktivnosti mogoča oziroma je to aktivnost sam pripravljen izvesti. V nekaterih premisah drugi vlagatelj tako postavlja zahteve glede podatkov, dokumentacije in kadrov, ki mu jih mora naročnik dati na voljo, da bi izvedel določeno aktivnost, drugje pojasnjuje stanje predpisov, ki urejajo javno naročilo, in v posledici tega ponekod navaja svojo nezmožnost obdelave določene aktivnosti v okviru projekta, spet drugje predpostavlja možnost "popravka" pogodbenih kazni zaradi zamude pri posameznem projektu.

Državna revizijska komisija v zvezi z zgornjim ugotavlja, da v nasprotju z drugačnimi argumenti drugega vlagatelja z njegove strani podane premise ne predstavljajo zgolj povzetka razpisne dokumentacije v poglavju 3. Planirane aktivnosti; četudi na tem poglavju razpisne dokumentacije nedvomno temeljijo, drugi vlagatelj v njih namreč postavlja bistveno podrobnejše in obsežnejše zahteve oziroma predpostavke za izvedbo posameznih aktivnosti v okviru predmeta javnega naročila, kot jih je v razpisni dokumentaciji predpostavil naročnik. Tako pa vlagateljevih premis tudi ni mogoče šteti zgolj za informacijo ali vodilo, temveč dejansko za postavljanje nasprotnih zahtev naročniku v zvezi z izvedbo javnega naročila.

Državna revizijska komisija na tem mestu pojasnjuje, da je imel drugi vlagatelj, v kolikor je menil, da razpisna dokumentacija predmetnega postopka oddaje javnega naročila ne omogoča priprave popolne ponudbe, možnost od naročnika zahtevati pojasnila oziroma spremembe te. V primeru, če bi pojasnila oziroma spremembe ocenil za neustrezne, pa je imel drugi vlagatelj možnost najkasneje pred potekom roka za oddajo ponudb (drugi odstavek 12. člena ZRPJN) tudi vložiti zahtevek za revizijo v zvezi z razpisno dokumentacijo. Po poteku tega roka vlagatelj morebitnih kršitev v zvezi z razpisno dokumentacijo ne more navajati, saj so mu bile te, tudi če je do njih prišlo, znane že pred potekom roka za oddajo ponudb (razen če bi dokazal, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom - šesti odstavek 12. člena ZRPJN). Posledično v tej fazi postopka oddaje javnega naročila ni možna obravnava revizijskih navedb vlagatelja, ki se nanašajo na domnevno neustreznost naročnikovih pojasnil razpisne dokumentacije, kot tudi ne sprejem kakršnihkoli zahtev, ki jih v zvezi z razpisno dokumentacijo oziroma izvedbo predmetnega javnega naročila postavlja drugi vlagatelj. V tej fazi postopka je predmet presoje namreč lahko zgolj, ali ponudba drugega vlagatelja v celoti izpolnjuje zahteve razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Upoštevajoč zgornje Državna revizijska komisija ugotavlja, da "premise", ki jih je v svojo ponudbo vključil drugi vlagatelj, kljub Izjavi o soglašanju z razpisno dokumentacijo in sprejemanju pogojev razpisa, ki jo je drugi vlagatelj ravno tako podal kot prilogo svoje ponudbe, nedvomno pomenijo njegovo postavljanje zahtev v zvezi z izvedbo javnega naročila naročniku in tako dejansko podajo pogojne ponudbe, posledično pa izkazujejo tudi neizpolnjevanje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila. šteti gre namreč, da ponudnik, ki izpolnitev nekega pogoja sam pogojuje z naročnikovo izpolnitvijo obveznosti, ki v razpisni dokumentaciji niso bile predvidene, izpolnjevanja takega pogoja ni izkazal. Posledično gre ugotoviti tudi, da je bil naročnik v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 ponudbo drugega vlagatelja upravičen in tudi dolžan izločiti kot neprimerno.

Na zgoraj navedeno ugotovitev ne more v ničemer vplivati s strani drugega vlagatelja zatrjevano dejstvo, da ga je naročnik v pozivu k odpravi formalnih pomanjkljivosti med drugim pozval tudi k pojasnitvi "premis", kot so bile podane v njegovi ponudbi, kot tudi ne oblika in vsebina naročnikovega poziva. Pojasniti gre namreč, da je imel drugi vlagatelj v primeru morebitnih nepravilnosti v postopku odprave formalnih pomanjkljivosti v njegovi ponudbi možnost uveljavljati ustrezno pravno varstvo, in sicer z vložitvijo revizijskega zahtevka, v katerem bi lahko pojasnil tudi svoje razumevanje dokumenta, na podlagi katerega je naročnik njegovo ponudbo izločil kot neprimerno. To pa je drugi vlagatelj tudi storil, zaradi česar gre ugotoviti, da mu v zvezi z domnevno spornimi ravnanji naročnika pri odpravljanju formalnih pomanjkljivosti v njegovi ponudbi ni mogla nastati nikakršna škoda.

Nikakršna škoda pa drugemu vlagatelju ni nastala in mu ne bi mogla nastati tudi v zvezi z revizijskimi navedbami, ki se nanašajo na domnevne pomanjkljivosti v ponudbi prvega vlagatelja. Kot je bilo zgoraj že pojasnjeno, je bila ponudba drugega vlagatelja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila upravičeno izločena kot neprimerna, zato tudi v primeru, če bi se revizijske navedbe drugega vlagatelja, ki se nanašajo na ponudbo prvega vlagatelja, izkazale za utemeljene, to na položaj drugega vlagatelja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne bi moglo vplivati. Državna revizijska komisija s tem povezanih revizijskih navedb zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije na strani drugega vlagatelja posledično ni obravnavala.

V povzetku zgornjega Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi vlagatelj ni uspel izkazati razlogov za predlagano razveljavitev predmetnega postopka oddaje javnega naročila, zato je, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, revizijski zahtevek z dne 17.11.2008 zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


Prvi vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo, in sicer v višini 5.000,00 EUR za takso za zahtevek za revizijo ter v višini 20,00 EUR za materialne stroške in poštnino.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Prvi vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom uspel, zato mu je naročnik dolžan povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, prvemu vlagatelju kot potrebne priznava stroške takse za revizijski postopek, in sicer višini 5.000,00 EUR, ne priznava pa mu priglašenih stroškov po postavki "materialni stroški in poštnina", saj prvi vlagatelj te postavke stroškov ni pojasnil oziroma ustrezno opredelil (peti odstavek 22. člena ZRPJN).

Naročnik je prvemu vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.


Stroške je v revizijski postopek priglasil tudi drugi vlagatelj.

Ker s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi zahtevo drugega vlagatelja po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 6. točke izreka tega sklepa.


Iz določil četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka 22. člena ZRPJN vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen, tega pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN je Državna revizijska komisija posledično odločila, da mora drugi vlagatelj v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 7. točke izreka tega sklepa.





POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 16.1.2009


Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.,
Član Državne revizijske komisije












Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Kopitarjeva ulica 5, Maribor,
- Slovenske železnice, d.o.o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana,
- Systra S.A., 5. avneue du Coq, 75009 Pariz, Francija,
- Odvetniška pisarna Ivan Gorjup, Ulica Vita Kraigherja 1, Maribor,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran