018-203/2008 Aerodrom Ljubljana, d. d.

Številka: 018-203/2008-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata, člana Jožefa Kocuvana kot člana senata in članice Sonje Drozdek šinko kot članice senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo revizije postopka javnega naročanja za razširitev in tehnološko preureditev glavne letališke ploščadi na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana po pritožbi, ki jo je vložil vlagatelj GH Holding, d. d., Tivolska cesta 30, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Dušan Golovrški, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Aerodrom Ljubljana, d. d., Zgornji Brnik 130a, Brnik - aerodrom (v nadaljevanju: naročnik), 14. 1. 2009 soglasno

ODLOČILA

1. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

2. Zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje naročila za razširitev in tehnološko preureditev glavne letališke ploščadi na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana sprejel odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz obvestila o oddaji javnega naročila št. OBV-JN-2008-G3-A/2/DČ z dne 7. 10. 2008, da kot najugodnejšo izbere ponudbo ponudnika SCT, d. d., Slovenska cesta 56, Ljubljana.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 13. 10. 2008, ki ga je naročnik s sklepom št. 179-ZR-JN-2008-G3-A/4/DČ z dne 23. 10. 2008 zavrgel. Pritožbi z dne 27. 10. 2008 je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-162/2008-7 z dne 18. 11. 2008 ugodila in razveljavila to naročnikovo odločitev.

Naročnik je po razveljavitvi odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo s pozivom z dne 28. 11. 2008 zahteval dopolnitev zahtevka za revizijo in 3. 12. 2008 prejel vlogo "Zadeva: Poziv na dopolnitev zahtevka za revizijo" z dne 2. 12. 2008, ki jo je sestavil in podpisal odvetnik, skupaj s pooblastilom z dne 24. 11. 2008.

Naročnik je s sklepom št. 199-ZR-JN-2008-G3-A/4/DČ z dne 15. 12. 2008 zavrgel zahtevek za revizijo, ker ga ni vložila upravičena oseba iz 9. člena ZRPJN.

Državna revizijska komisija je 18. 12. 2008 prejela pritožbo z dne 17. 12. 2008, s katero predlaga ugoditev pritožbi in določitev, da mora naročnik odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN, podredno pa sprejem zahtevka za revizijo v obravnavo, razveljavitev sklepa o zavrženju in odločitve o oddaji naročila ter sprejem odločitve, kot vlagatelj predlaga v zahtevku za revizijo. Vlagatelj navaja, da iz predloženega pooblastila z dne 24. 11. 2008 jasno izhaja skupna, usklajena in soglasna volja tudi ob vložitvi zahtevka za revizijo, da se vloži zahtevek za revizijo, taka volja pa obstaja tudi že od skupnega pooblastila za vodenje postopkov, zato se vlagatelj sklicuje tudi na argumentacijo iz pritožbe zoper prvi sklep o zavrženju. Vlagatelj navaja, da je naročnik znova tolmačil Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 - ZPP-UPB3, 101/2007 âˆ" odl. US: Up-679/06-66, U-I-20/07, 102/2007 âˆ" odl. US: Up-2089/06-31, U-I-106/07, 45/2008, 62/2008 - skl. US: U-I-275/06-7, Up-811/07-7) v nasprotju z ZRPJN, kot neumestno pa označuje naročnikovo sklicevanje na sodbo Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi št. C-129/04.

Na poziv Državne revizijske komisije je naročnik slednji odstopil dokumentacijo kot prilogo dopisu z dne 19. 12. 2008.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika Državna revizijska komisija pritožbi ni ugodila, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v sporu med strankama že odločala, in sicer je s sklepom št. 018-162/2008-7 z dne 18. 11. 2008 vlagateljevi pritožbi ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo. Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, je med strankama še vedno sporno, ali je vlagatelj uspel izkazati aktivno legitimacijo, kot jo določa tretji odstavek 9. člena ZRPJN.

Tretji odstavek 9. člena ZRPJN, ki določa, da "[v] primeru, da vložijo zahtevek za revizijo osebe, ki so ali nameravajo predložiti skupno ponudbo, lahko zahtevek za revizijo vložijo le vse osebe skupaj", želi preprečiti položaj, ko bi lahko en gospodarski subjekt ali (le) nekateri izmed gospodarskih subjektov, ki je oziroma so skupaj z drugimi gospodarskimi subjekti predložil(i) ponudbo, uvedel oziroma uvedli postopek revizije, čeprav bi bilo to v nasprotju z voljo drugih gospodarskih subjektov, članov skupine ponudnikov. Določba tretjega odstavka 9. člena ZRPJN je torej namenjena doseganju konsenza skupnih ponudnikov glede uvedbe postopka pravnega varstva. Ker ZRPJN ne določa izrecno, na kakšen način morajo (skupni) ponudniki izkazati, da zahtevek za revizijo vlagajo "vse osebe skupaj" (da je torej njihovo ravnanje usklajeno in da gre pri tem za njihovo skupno voljo), je treba šteti, da mora v tem smislu zadoščati vsako dejanje (vseh) skupnih ponudnikov, iz katerega je mogoče razbrati njihovo (skupno) voljo: npr. če zahtevek za revizijo podpišejo vsi gospodarski subjekti, ki so predložili skupno ponudbo; če zakoniti zastopnik enega izmed gospodarskih subjektov iz skupine ponudnikov skladno z upravičenji iz pogodbe o skupnem nastopu podpiše zahtevek za revizijo v imenu vseh gospodarskih subjektov, ki so predložili skupno ponudbo; če v imenu vseh gospodarskih subjektov, ki so predložili skupno ponudbo, po njihovem pooblastilu zahtevek za revizijo vloži odvetnik. To tudi pomeni, da le en gospodarski subjekt ali (le) nekateri izmed gospodarskih subjektov, ki je oziroma so skupaj z drugimi gospodarskimi subjekti predložil(i) ponudbo, ne more(jo) pridobiti lastnosti vlagatelja v smislu ZRPJN, in zato ne more(jo) biti stranka v postopku revizije.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je bil zahtevek za revizijo z dne 13. 10. 2008 vložen po odvetniku. Kot izhaja iz spisa in ponudbe, odvetnik v postopku oddaje naročila ni nastopal kot eden izmed izmed članov skupine ponudnikov. V obravnavanem primeru tudi ni sporno, da zahtevka za revizijo ni vložil GH Holding, d. d., Ljubljana sam v imenu vseh ponudnikov.

Ne glede na morebitni obstoj pravnorelevantnega soglasja, pa ni mogoče spregledati, da tudi po dopolnitvi zahtevka za revizijo zahtevek za revizijo še vedno kot vlagatelja (ki je obvezna sestavina zahtevka za revizijo; prva alinea četrtega odstavka 12. člena ZRPJN) določa le enega izmed članov skupine ponudnikov in to dejstvo podpira tudi naročnikovo ugotovitev iz izpodbijanega sklepa, da "[e]nako izhaja iz pooblastila za zastopanje odvetniški pisarni Dušan Golovrški iz Ljubljane, na katerem je kot pooblastitelj naveden in podpisan zgolj GH HOLDING d.d., Ljubljana". Iz predloženega pooblastila z dne 24. 11. 2008 izhaja, da je GH Holding, d. d., Ljubljana lahko vložil "zahtevo za revizijo v postopku za javno naročilo, sam ali preko odvetnika, in sicer v imenu vseh partnerjev â??", iz česar je mogoče razumeti, da bi lahko GH Holding, d. d., Ljubljana vložil zahtevek za revizijo ne le za zaščito svojih interesov, ampak tudi za zaščito interesov drugih članov skupine ponudnikov. Vendar Državna revizijska komisija ocenjuje, da naročnik ni neupravičeno razumel, da je zahtevek za revizijo vložil le eden izmed članov skupine ponudnikov in tako stanje tudi upošteval pri ponovnem odločanju o zahtevku za revizijo. Čeprav drugi člani skupine ponudnikov v pooblastilu z dne 24. 11. 2008 navajajo, da priznavajo pravna dejanja GH Holding, d. d., Ljubljana v tem postopku, pa je mogoče razumeti, da potrjujejo le dejanja GH Holding, d. d., Ljubljana. Ob tem je mogoče tudi razumeti, da je pooblastilo odvetniku z dne 14. 10. 2008 podelil le GH Holding, d. d., Ljubljana v svojem imenu in ne tudi v imenu drugih članov skupine ponudnikov, saj se v pooblastilu odvetniku GH Holding, d. d., Ljubljana niti ne sklicuje, da prenaša voljo članov skupine ponudnikov (tj. da bi bilo razvidno, da GH Holding, d. d., Ljubljana nastopa tudi v imenu članov skupine ponudnikov), iz zahtevka za revizijo pa ni razvidno, da odvetnik zastopa tudi druge člane skupine ponudnikov. Da bi pa drugi člani skupine ponudnikov sami pooblastili odvetnika, da bi v njihovem imenu vložil zahtevek za revizijo, iz spisa ni razvidno, tega pa vlagatelj niti ne zatrjuje. Ob takem dejanskem stanju pa Državna revizijska komisija ocenjuje, da naročniku ni mogoče več očitati, da je neupravičeno štel, da je zahtevek za revizijo vložil zgolj GH Holding, d. d., Ljubljana sam.

Ker je Državna revizijska komisija ocenila, da pritožba v delu, ki se nanaša na razveljavitev odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo, ni utemeljena, jo je na podlagi druge alinee drugega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila.

Državna revizijska komisija ob tem tudi pojasnjuje, da je skladno z ZRPJN treba najprej doseči razveljavitev odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo, sprejete na podlagi 13. člena ZRPJN, da bi bilo mogoče obravnavati zahtevek za revizijo, ki je usmerjen v razveljavitev ravnanj v postopku oddaje naročila. Pred tem mora o zahtevku za revizijo odločati naročnik (arg. tretja alinea drugega odstavka 23. člena ZRPJN). Ker s pritožbo vlagatelj ni uspel, tudi ni podlage v ZRPJN za nadaljnja predlagana vlagateljeva ravnanja.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Ker vlagatelj ni uspel, je Državna revizijska komisija zavrnila zahtevo za povrnitev stroškov (22. člen ZRPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 14. 1. 2009

Predsednica senata
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Aerodrom Ljubljana, d. d., Zgornji Brnik 130a, 4210 Brnik - aerodrom,
- Odvetniška pisarna Dušan Golovrški, Miklošičeva cesta 18, 1000 Ljubljana,
- SCT, d. d., Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.