018-150/2008 Dars, d.d.

Številka: 018-150/2008-23

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Sonje Drozdek šinko, kot predsednice senata, ter članice Vide Kostanjevec in člana Jožefa Kocuvana, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izgradnja predora Markovec (gradbeni del) na HC Koper - Izola" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SCT, d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 7.1.2009 soglasno

ODLOČILA

1. Vlagateljev revizijski zahtevek z dne 3.10.2008, vložen dne 6.10.2008, se v presežku nad delom, v katerem mu je naročnik ugodil s svojim Sklepom št. 402-41/08 2008/00499, z dne 14.10.2008, zavrne kot neutemeljen.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 7.001,49 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Pred naročnikom je v teku postopek oddaje javnega naročila Izgradnja predora Markovec (gradbeni del) na HC Koper - Izola". Javni razpis v postopku je naročnik dne 26.9.2008 objavil na Portalu javnih naročil pod številko JN8208/2008 (pojasnilo pod številko objave JN8338/2008 z dne 1.10.2008 in dodatek pod številko objave JN8472/2008 z dne 6.10.2008) ter dne 1.10.2008 v Uradnem listu EU pod številko 2008/S 190-251473 (pojasnilo pod številko objave 2008/S 194-255708 z dne 7.10.2008 in dodatek pod številko objave 2008/S 194-255708 z dne 11.10.2008).

Z vlogo z dne 3.10.2008, vloženo pred potekom roka za oddajo ponudb (dne 6.10.2008), je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo ter predlog za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo v celoti zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila.
V revizijskem zahtevku vlagatelj najprej zatrjuje svoj pravni interes za njegovo vložitev, v nadaljevanju zahtevka pa zatrjuje, da je razpisna dokumentacija predmetnega postopka oddaje javnega naročila v napadenih delih nejasna, nezakonita in zaradi tega tudi neustrezna, s čemer naj bi mu bilo kot ponudniku onemogočeno pripraviti popolno ponudbo.
V zvezi s slednjim vlagatelj najprej napada določbo točke 5.1.i iz prvega poglavja Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, ki se nanaša na zahtevano izkazovanje referenčnega dela. Vlagatelj meni, da je iz omenjene določbe izhajajoč pogoj nejasen in nezakonit, saj naj ne bi omogočal konkretne primerjave ponudnikov, s čemer naj bi bilo kršeno načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki ter načelo enakopravne obravnave ponudnikov, ravno tako naj bi bili s tem pogojem kršeni načeli transparentnosti javnega naročanja ter gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Vlagatelj s tem v zvezi izpostavlja, da je naročnik kot referenčna dela določil istovrstne objekte v zadnjih petih letih, garancijska doba primerljivih objektov pa je 10 let. Tako naj bi bilo po mnenju vlagatelja nemogoče pridobiti zahtevano Potrdilo o referenčnem delu, saj naročnik ne more garantirati, da je izvajalec v teku garancijske dobe odpravil ugotovljene napake v dogovorjenem roku (Priloga 1A) oziroma da v teku garancijske dobe ni bilo ugotovljenih napak (Priloga 1B), saj garancijska doba za referenčne objekte oziroma dela še ni potekla. Dela, pri katerih je garancijska doba že potekla in bi se tako lahko štela kot istovrstna dela, pa glede na pogoj "zadnjih pet let" izpadejo kot referenčna. V primeru, da bi ponudnik od naročnika vseeno uspel dobiti potrjena potrdila o referenčnem delu, pa se vlagatelj boji, da bi naročnik lahko ponudnika izločil iz nadaljnjega postopka, ker je predložil neresnična in zavajajoča dokazila. S tem v zvezi vlagatelj opozarja tudi na določilo razpisne dokumentacije, skladno s katerim naj bi naročnik o izločitvi ponudnika zaradi predložitve neresničnih in zavajajočih dokazil obvestil tudi Ministrstvo za finance, ki vodi evidenco ponudnikov z negativnimi referencami. Tak ponudnik bo izločen iz postopkov javnega naročanja za obdobje pet let. Vlagatelj s tem v zvezi navaja še, da bi v primeru, ko bi naročnik potrdil reference za določen objekt, ki je bil zgrajen pred manj kot petimi leti, na tem objektu pa še ni potekla garancijska doba, dejansko upošteval referenco po listini, ki izpolnjuje vse elemente ponarejanja listine v smislu določb kazenskega zakonika RS. Vendar sankcije zaradi zavajanja naročnika ne trpi tisti, ki je krivo listino izdal, temveč trpi posledice ponudnik, ki je kaznovan za ravnanje drugih oseb.
V naslednji točki svojega revizijskega zahtevka vlagatelj napada določbo razpisne dokumentacije iz prvega poglavja Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, točke 5.1.n, skladno s katero je ponudbi potrebno predložiti tudi izjavo v skladu z določili Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih uporabnikov. Vlagatelj v isti točki revizijskega zahtevka navaja tudi, da zaradi uveljavitve "Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju" obstaja velika verjetnost, da pristojno sodišče (obstoja dejanskih stanov, na katere se nanaša izjava št. 2, ne bi potrdilo. V ta namen vlagatelj predlaga, da naročnik o tem pravnem vprašanju opravi poizvedbo pri pristojnem Okrožnem sodišču.
V točki IV svojega revizijskega zahtevka vlagatelj kot sporno izpostavlja določbo Posebnih pogojev, točka 10.1 - Potrdilo o prevzemu. S tem v zvezi vlagatelj izraža mnenje, da naročnik očitno ne ločuje med Potrdilom o prevzemu in Potrdilom o izvedbi, kot ju določajo Splošni pogoji gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik, FIDIC, prva izdaja 1999. Določba podčlena 11.9 (Potrdilo o izvedbi) predmetnih splošnih pogojev FIDIC namreč obvezuje naročnika potrditi izvajalcu izvedbo del in določa kot izpolnitev pogojev za izdajo Potrdila o izvedbi natančno tiste pogoje, ki jih naročnik zahteva v 17. členu (oziroma 20. členu) Vzorca pogodbe, kjer se njegovo napačno razumevanje FIDIC pogojev iz posebnih pogojev ponavlja. Naročnik opredeljuje s pojmom Potrdilo o prevzemu del dejansko Potrdilo o izvedbi, ker ne upošteva, da je Potrdilo o prevzemu obveza naročnika po določbah podčlenov 10.1 in 10.2. FIDIC splošnih pogojev. Potrdilo o prevzemu mora namreč inženir izdati izvajalcu (primerjaj člene 10.1 in 10.2. FIDIC pogojev) in pri tem navesti datum, ko so bila dela ali odsek dokončani v skladu s pogodbo, razen za morebitna manjša še neopravljena dela in napake, ki ne bodo v veliki meri vplivale na uporabo teh del ali odseka za njihov predviden namen (ali do tedaj ali medtem, ko bo delo dokončano in te napake odpravljene). Z izdajo Potrdila o prevzemu oziroma z dnem, ki je v njem naveden kot datum prevzema del, tako začne teči rok za reklamacijo napak. Potrdilo o izvedbi pa mora inženir v skladu s podčlenom 11.9 FIDIC pogojev izdati v 28 dneh po zadnjem datumu preteka rokov za reklamacije napak ali takoj po tem, ko je izvajalec dostavil vse svoje dokumente, dokončal in preizkusil vsa dela ter odpravil vse napake. Tako se Projekt izvedenih del in vso zahtevano dokumentacijo lahko predloži naročniku šele kot pogoj za izdajo Potrdila o izvedbi in ne kot pogoj za izdajo Potrdila o prevzemu. Že iz samega namena PID-a, ki je pridobitev uporabnega dovoljenja, je očitno, da se izroči naročniku ob zaključku projekta, torej ob izdaji Potrdila o izvedbi, saj se samo na podlagi Potrdila o izvedbi šteje, da so bila dela sprejeta. Vlagatelj ob tem poudarja, da pri njegovem ugovoru ne gre za formalnosti, temveč za izjemno pomembna vsebinska in finančna vprašanja; sporne določbe namreč pomenijo podaljševanje garancijskih rokov, ki so normalno določeni na 10 let, po naročnikovih razpisnih pogojih pa lahko trajajo tudi 12 let ali več. Ponudnik mora v svoji ponudbi vsekakor upoštevati dejansko trajanje garancijskega roka, ker bo le tako lahko ponudil korektno in realno ceno svoje storitve. Če ponudnik, zaveden z razpisno dokumentacijo naročnika, zmotno misli, da je garancijski rok 10 let, dejansko pa traja 12 ali več let, takšen ponudnik ne more pripraviti korektne konkurenčne ponudbe. Vlagatelj pojasnjuje tudi, da naročnik v danem primeru določa FIDIC pogoje kot osnovo za ureditev medsebojnih razmerij. Te pogoje korigira in prilagaja s posebnimi pogoji in navodili ponudnikom, vendar ne more in ne sme pogojev prilagajati tako, da so ti zaradi notranje kontradiktornosti v nasprotju z načelom transparentnosti javnega naročanja. Takšno ravnanje naročnika pomeni tudi kršitev 5., 7. in 8. člena "OZ", sklenitev pogodbe, ki pomeni kršitev osnovnih načel "Obligacijskega zakonika" in Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in 16/2008; v nadaljevanju: ZJN-2) pa pomeni, da bi bila takšna pogodba nična.
V točki V svojega revizijskega zahtevka vlagatelj napada točko 13.3. Posebnih pogojev - Postopek spremembe.
V naslednji točki svojega revizijskega zahtevka vlagatelj napada točko 14.3 Posebnih pogojev in 5. člen Vzorca pogodbe, ki se nanašata na predčasno plačilo.
V točki VII revizijskega zahtevka vlagatelj zatrjuje neskladje določb 6. in 9. člena Vzorca pogodbe. Izpostavlja namreč, da sta omenjeni določbi v medsebojnem nasprotju, saj naj ne bi bilo mogoče izdelati detajlnega plana dinamike del, v koliko bo naročnik izvajalcu zgolj sukcesivno zagotavljal PZI. Tudi v tem primeru naj bi naročnik izvajalca del silil izpolnjevati njegove obveznosti, čeprav naj jih ta pravzaprav ne bi mogel izpolniti, glede na dejstvo, da naročnik s svojim ravnanjem preprečuje izpolnitev zahtevanega pogoja. Takšne določbe po mnenju vlagatelja pomenijo neenakopravnost v obligacijskih razmerjih in posledično kršitev načela zakonitosti, z vidika javnih naročil pa kršitev načela transparentnosti.
V točki VIII svojega revizijskega zahtevka napada določbe 14. člena Vzorca pogodbe, v tej sledeči točki revizijskega zahtevka pa določbe 15. člena Vzorca pogodbe.
V točki X revizijskega zahtevka vlagatelj napada določbe 18. člena Vzorca pogodbe.
V točki XII revizijskega zahtevka (točke XI revizijski zahtevek ne vsebuje) je vlagatelj podal predlog za izdajo sklepa po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN, da vloženi zahtevek za revizijo v celoti zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, vključno z iztekom roka za oddajo ponudb.
Vlagatelj predlaga, da se njegovemu revizijskemu zahtevku ugodi in se napadeni deli razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila črtajo oziroma spremenijo, tako da bo vlagatelj lahko pripravil popolno ponudbo. Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov revizijskega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s Sklepom št. 402-41/08 2008/00499 z dne 14.10.2008, vlagatelja pa o svoji odločitvi obvestil z dopisom z dne 15.10.2008.
Iz izreka zgoraj opredeljenega sklepa izhaja, da je naročnik vlagateljev revizijski predlog, ki se nanaša na pogoj pod točko 5.1.i iz prvega poglavja Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb ter Prilogi 1A in 1B Poglavja 10, zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitev takšne odločitve je naročnik navedel, da se zahteva v podčlenu 5.1.i Navodil sicer res nanaša na ponudnikove uspešne izkušnje v zadnjih petih letih, garancijska doba za istovrstne objekte, na katero se nanašata zahtevi iz Prilog 1A in 1B, pa je 10 let, vendar pa to v ničemer ne more vplivati na izjavo naročnika, ki izdaja potrdilo o referenčnem delu, da je izvajalec v teku garancijske dobe odpravil ugotovljene pomanjkljivosti oziroma da napak ni bilo ugotovljenih. Izjava se namreč nanaša na garancijsko dobo v teku, torej na garancijsko dobo, ki je pričela teči in je v teku, ni pa še zaključena. V kolikor je ponudnik kot izvajalec v teku garancijske dobe odpravil ugotovljene napake v dogovorjenem roku, bo to potrdil tudi naročnik, ki ponudniku izdaja potrdilo o referenčnem delu. V kolikor napak v garancijski dobi v teku ni bilo, bo naročnik potrdil navedeno ugotovitev. Ker se torej zahtevano potrdilo nanaša na garancijsko dobo v teku, ugotovitev vlagatelja, po kateri naj bi bilo nemogoče pridobiti potrdilo o referenčnem delu, ni utemeljena. Tudi vlagateljeve navedbe, po katerih naj bi naročnik ponudnika celo izločil iz nadaljnjega postopka javnega naročanja, ker je predložil neresnična in zavajajoča dokazila, kar bi lahko imelo za posledico negativne reference, niso utemeljene. Predvidevanje vlagatelja, da bi lahko šlo v primeru izdaje potrdil naročnikov ob upoštevanju zahtev iz Prilog 1A in 1B podčlena 5.1.i Navodil celo za situacijo, ki bi imela pravno podlago za sankcije v 77. členu ZJN-2, ne ustreza dejanskemu stanu. Navedena situacija ne more nastati, ker naročniki v svojih potrdilih o referenčnem delu potrdijo le odzivnost ponudnika v garancijski dobi, ki še teče, še ni zaključna (10 let še ni izteklo, saj se nanaša na referenčne objekte, dokončane v zadnjih petih letih, glede katerih je garancijska doba še v teku). Tudi sicer vlagateljeva interpretacija 77. člena ZJN-2, kot jo podaja v svojem revizijskem zahtevku, ne vzdrži.
Vlagateljevemu revizijskemu predlogu v zvezi s točko 5.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, skladno s katero je ponudbi potrebno predložiti tudi izjavo v skladu z določili Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih uporabnikov, je naročnik smiselno ugodil tako, da je črtal naslov izjave 7, kot je naveden v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, podčlen 5.1.n, prva alineja. V ostalem je naročnik na tem mestu obravnavan vlagateljev revizijski predlog zavrnil. V obrazložitvi odločitve naročnik pojasnjuje, da razpisna dokumentacija upošteva določila glede uporabe "ZFPPIPP", saj med razpisnimi pogoji ni več najti zahteve po predložitvi revizorskega mnenja v povezavi s prenehanjem veljavnosti določil "Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih uporabnikov". V nazivu izjave 7, navedenem v prvi alineji podčlena 5.1.n Navodil, pa je pomotoma ostalo besedilo "v skladu z določili Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih uporabnikov", zato se navedeno besedilo črta. Besedilo Izjave 7, kot je predloženo v poglavju sposobnost, pa je s prenehanjem veljavnosti navedene odredbe že usklajeno. Predloga vlagatelja glede preverbe v zvezi z razpisnimi pogoji v povezavi z določili ZFPPIPP ni šteti za revizijski razlog, zato se naročnik do tega ni opredeljeval.
Vlagateljev revizijski predlog v zvezi s točko 10.1 Posebnih pogojev - Potrdilo o prevzemu, je naročnik zavrnil. V obrazložitev takšne odločitve je naročnik navedel, da je razmejitev med izdajo potrdila o prevzemu in potrdila o izvedbi, vključno z vsemi zahtevanimi opravili in njihovimi posledicami, v povezavi z ustreznimi podčleni Splošnih pogojev pogodbe (SPP) razvidna že iz prikaza običajnega zaporedja glavnih dogodkov pri gradbenih pogodbah na strani 9 v uvodu Rdeče knjige. Prevzem s strani naročnika je opredeljen v poglavju 10 SPP, Pri tem pa je naročnik dolžan spoštovati tudi zahteve "zakona o graditvi objektov", zlasti glede zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja, ki ji mora biti, poleg ostalega, priložen tudi PID. Z ugotovitvijo komisije, po kateri ne gre za neskladje med določili pogodbe in njenih splošnih in posebnih pogojev, se je do vložitve zahtevka za revizijo očitno strinjal tudi vlagatelj, saj je takšne razpisne pogoje sprejel v vseh tovrstnih javnih naročilih zadnjih let, vključno s predhodnim postopkom oddaje javnega naročila za gradnjo predora Markovec.
Vlagateljevemu revizijskemu predlogu v zvezi s točko 13.3. Posebnih pogojev - Postopek spremembe je naročnik delno ugodil, in sicer tako, da je iz podčlena 13.3. Posebnih pogojev pogodbe črtal šesti in sedmi odstavek, v ostalem je vlagateljev predlog zavrnil.
Vlagateljevemu revizijskemu predlogu v zvezi s točko 14.3 Posebnih pogojev in 5. člen Vzorca pogodbe, ki se nanašata na predčasno plačilo, je naročnik delno ugodil, in sicer tako, da se sporno besedilo omenjenih določb poslej glasi: "Naročnik lahko v dogovoru z izvajalcem svoje obveznosti plača prej kot v 60 dneh, pri čemer bosta naročnik in izvajalec za vsakokratno predčasno plačilo dogovorila ustrezen popust."
Vlagateljevemu revizijskemu predlogu v zvezi s 6. in 9. členom Vzorca pogodbe je naročnik delno ugodil, in sicer tako, da je iz določila 6. člena Vzorca pogodbe zaradi jasnejše dikcije črtal besedo "detajlni" in dodal nov zadnji stavek: "Plan dinamike napredovanja del bo izvajalec pripravil v skladu s Prilogami "E" Poglavja 5-Ponudba in PZR." V zvezi z vlagateljevo zahtevo po spremembi in uskladitvi omenjeni členov Vzorca pogodbe na način, da bo naročnik v celoti predložil PZI in ne zgolj sukcesivno, naročnik sicer navaja, da ni utemeljena, saj sama narava del pri izkopu predora ne dopušča vnaprejšnje izdelave PZI za izkopna dela v celoti.
Vlagateljevemu revizijskemu predlogu v zvezi s 14. členom Vzorca pogodbe je naročnik ugodil in je iz Vzorca pogodbe črtal drugi odstavek omenjenega člena.
Glede vlagateljevega revizijskega predloga v zvezi s 15. členom Vzorca pogodbe naročnik pojasnjuje, da je bil vlagateljev revizijski zahtevek vložen istega dne (dne 6.10.2008), kot je bil posredovan v objavo in tudi objavljen na Portalu javnih naročil Dodatek št. 1 k razpisni dokumentaciji za predmetno javno naročilo. Ta vsebuje nekatere spremembe razpisne dokumentacije, med drugim tudi spremembe Vzorca pogodbe, ki ga naročnik z Dodatkom št. 1 nadomešča z novim Vzorcem pogodbe. Vlagateljev zahtevek se sicer nanaša zgolj na prvotno razpisno dokumentacijo, objavljeno pred dodatkom št 1, ki ga vlagatelj ne upošteva. Vendar pa se nekatere njegove navedbe nanašajo na pogodbena določila, ki so bila z Dodatkom št. 1 že spremenjena. Tako naročnik ugotavlja, da se vlagateljeve navedbe pod točko IX nanašajo na določila pogodbe, ki jih razpisna dokumentacija, upoštevaje Dodatek št. 1, ne vsebuje več.
Kot slednje je naročnik vlagateljevemu revizijskemu predlogu v zvezi z 18. členom Vzorca pogodbe delno ugodil, in sicer z delno spremembo besedila prvega odstavka 18. člena Vzorca pogodbe, ki se poslej glasi: "Naročnik in izvajalec bosta pred iztekom garancijske dobe opravila pregled in ugotovila stanje izvedenih del. Ob izteku garancijske dobe mora betonsko vozišče ustrezati kriteriju podanem v TSC 06 620 iz leta 2002 (lastnosti voznih površin, torna sposobnost) za predpisano hitrost 100 km/uro (globina hrapavosti in odpor proti drsenju). Na izvedenih delih ob izteku garancijske dobe ne sme biti linijskih in mrežastih razpok ter neravnin in izletavanja posameznih kamnitih zrn zaradi obdelave betonske vozne površine z retardiranjem." V drugem odstavku 18. člena je naročnik besede "v roku 3 (treh) dni" nadomestil z besedami "v roku treh delovnih dni".
Vlagateljev predlog za zadržanje nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila je naročnik zavrnil.
Vlagateljevi zahtevi po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, je naročnik delno ugodil, in sicer tako, da je vlagatelju priznal stroške v višini polovice plačane takse in stroške poštnine, skupaj v višini 5.002,00 EUR.

Z vlogo z dne 14.10.2008 je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo naslovil še ločen predlog za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, in sicer v celoti.

Z vlogo z dne 16.10.2008 je vlagatelj naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

Dne 17.10.2008 je Državna revizijska komisija izdala sklep št. 018-150/2008-4, s katerim je zavrnila vlagateljev predlog za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo v celoti zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Odločitev o vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih s predlogom za izdajo sklepa po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN, je pridržala do odločitve o vlagateljevem zahtevku za revizijo.

V prilogi dopisa z dne 23.10.2008 je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila in v zadevi pred njim vodenem revizijskem postopku. Na poziv Državne revizijske komisije je posredovano dokumentacijo dopolnil dne 30.10.2008.

Ker je Državna revizijska komisija ocenila, da ne razpolaga s strokovnimi znanji, potrebnimi za presojo nekaterih revizijskih navedb vlagatelja, je s sklepom št. 018-150/2008-11 z dne 14.11.2008 v predmetnem postopku revizije postopka oddaje javnega naročila za izdelavo strokovnega mnenja določila strokovnjaka dr. Dejana Žlajpaha, Gorazdova 19, Ljubljana (v nadaljevanju: strokovnjak). Vlagatelju je ob tem naložila plačilo predujma za izvedbo dokaza s strokovnim mnenjem.

Z vlogo, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 21.11.2008, je vlagatelj Državni revizijski komisiji predložil dokazilo o plačilu predujma za izvedbo dokaza s strokovnim mnenjem.

Strokovnjak je svoje strokovno mnenje v zadevi Državni revizijski komisiji dostavil dne 10.12.2008. Mnenje je bilo s strani Državne revizijske komisije istega dne posredovano tudi strankam postopka.

Z vlogo z dne 12.12.2008 je naročnik Državni revizijski komisiji sporočil, da se s strokovnim mnenjem strinja.

Z vlogo z dne 15.12.2008 je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo, v kateri predlaga dopolnitev in preveritev pridobljenega mnenja z drugim izvedencem rudarstva-geotehnološke stroke.

Vlogi vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija dne 16.12.2008 poslala v vednost nasprotnima strankama.

Državna revizijska komisija je z dopisom z dne 18.12.2008 strokovnjaka pozvala k delni dopolnitvi strokovnega mnenja.

Strokovnjak je dopolnitev strokovnega mnenja Državni revizijski komisiji posredoval dne 7.1.2009.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, pridobljenega strokovnega mnenja ter po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v okviru revizijskega postopka najprej obravnavala vlagateljeve revizijske navedbe, ki se nanašajo na zahtevo po predložitvi potrdila o referenčnem delu, s katerim ponudnik izkazuje sposobnost za izvedbo predmetnega javnega naročila. S tem v zvezi je vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zahteval, da se: "črta besedilo "Izjavljamo, da je izvajalec v teku garancijske dobe odpravil ugotovljene napake v dogovorjenem roku" iz PRILOGE št. 1A ter besedilo "Izjavljamo, da v teku garancijske dobe ni bilo ugotovljenih napak" iz PRILOGE št. 1B ter smiselno predmetni pogoj črta tudi iz Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, poglavje 1, točka 5.1.i". Naročnik je vlagateljev revizijski zahtevek v tem delu zavrnil kot neutemeljen.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, v točki 5.1.i, med drugim določil: "Ponudnik mora imeti v zadnjih petih letih uspešne izkušnje kot glavni Izvajalec ali partner v skupnem nastopanju (Joint Venture) za istovrstna dela (izgradnja podzemnih objektov (cestnih predorov, železniških predorov ali podzemnih železnic) minimalnega izkopnega profila 80 m2) pri vsaj enem naročilu v vrednosti ne manjši od 34.000.000,00 EUR ali pri vsaj dveh naročilih v vrednosti ne manjši od 17.000.000,00 EUR v zadnjih petih letih.".

Za dokazovanje izpolnjevanja navedenega pogoja je naročnik določil "obrazec 5.1 (i) v poglavju 10 - Sposobnost - Seznam najpomembnejših opravljenih istovrstnih del, ki mu morata biti priložena potrdila naročnikov Del, ki jih navaja v seznamu". Potrdila naročnikov morajo biti skladno z zahtevami razpisne dokumentacije pripravljena na enem od obrazcev, ki sta podana v Poglavju 10 - Sposobnost kot PRILOGA št. 1A (za primer, ko so bile na referenčnem objektu v času garancijske dobe ugotovljene napake) in PRILOGA št. 1B (za primer, ko na referenčnem objektu v času garancijske dobe ni bilo ugotovljenih napak).

Z vpogledom v obrazec Priloga 1A gre ugotoviti, da ta med drugim vsebuje tudi naslednjo izjavo, ki naj bi jo podal naročnik referenčnega dela: "Izjavljamo, da je izvajalec v teku garancijske dobe odpravil ugotovljene napake v dogovorjenem roku." Z vpogledom v obrazec Priloga 1B pa gre ugotoviti, da ta med drugim vsebuje tudi naslednjo izjavo, ki naj bi jo podal naročnik referenčnega dela: "Izjavljamo, da v teku garancijske dobe ni bilo ugotovljenih napak."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljeve revizijske navedbe o nejasnosti in nezakonitosti na tem mestu obravnavanega pogoja niso utemeljene. Kot v svoji odločitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku izpostavlja tudi naročnik, iz za vlagatelja spornih izjav v Prilogah 1A in 1B ne izhaja potrjevanje neobstoja oziroma odprave napak za celotno garancijsko dobo referenčnih objektov, temveč zgolj potrjevanje teh dejstev za obdobje od pričetka teka garancijske dobe do trenutka podaje izjave. To dejstvo jasno izhaja iz zapisa "v teku garancijske dobe", ki je podan v obeh za vlagatelja spornih izjavah, in iz katerega izhaja, da se potrjevanje dejstev na obrazcih Priloge 1A in 1B nanaša na garancijsko dobo, ki je sicer pričela teči in teče, ni pa se še iztekla. Posledično gre ugotoviti tudi, da si naročnikova zahteva po referenčnem delu "v zadnjih petih letih" in njegova zahteva po predložitvi potrdil o teh delih z vsebovanima izjavama, kot sta bili predstavljeni zgoraj, nista v neskladju oziroma se v nasprotju z drugačnim mnenjem vlagatelja ne izključujeta; okoliščina celotne garancijske dobe, ki je po navedbah vlagatelja za primerljive (referenčne) objekte "normalno" 10 let in tako ob podaji domnevno spornih izjav še ne bo potekla, namreč s časovnim obdobjem in v njem nastalimi dejstvi, kot jih referenčni naročnik dejansko potrjuje v obrazcih Priloge 1A in 1B, nima nikakršne povezave. Upoštevajoč zapisano pa gre kot neutemeljene označiti tudi navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na domnevno možnost obravnavanja predloženih potrdil kot neresnična in zavajajoča dokazila, saj podlage za možnost takšnega obravnavanja ni najti.

Iz zgoraj navedenih razlogov in upoštevajoč pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu (7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04 (10/04- popr.), 52/07, 45/08; v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) Državna revizijska komisija v obravnavanem delu vlagateljevemu revizijskemu zahtevku ne priznava utemeljenosti.


V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve revizijske navedbe, ki se nanašajo na zahtevo po predložitvi izjave v skladu z določili "Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih uporabnikov". S tem v zvezi je vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zahteval, da se: "v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, poglavje 1, točka 5.1.n črta kot pogoj predložitev "IZJAVE 7 â?? izjava v skladu z določili Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih uporabnikov" ter v skladu s tem prilagodi tudi ostalo razpisno dokumentacijo". Naročnik je vlagateljevemu revizijskemu zahtevku v tem delu delno ugodil, in sicer z odločitvijo, da se "črta le naslov Izjave 7, kot je naveden v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, podčlen 5.1.n, prva alineja, v ostalem se predlog vlagatelja zavrne".

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, v točki 5.1.n, med drugim določil:

"Ponudbi je potrebno priložiti tudi naslednje izjave:
- IZJAVO 7 - Izjavo v skladu z določili Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih porabnikovâ??"

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z odpravo spornega poimenovanja Izjave 7 odpravil nezakonitost, ki jo je v obravnavanem delu svojega revizijskega zahtevka izkazal vlagatelj. Slednji je namreč v svojem revizijskem zahtevku zatrjeval zgolj nedopustnost zahteve po podaji izjave v skladu z neveljavnim predpisom, s čemer se je naročnik strinjal, ni pa napadal same vsebine Izjave 7, ki (brez spornega sklicevanja na določila "Odredbe o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov") predstavlja tudi eno od prilog (obrazcev) razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Prav tako vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju predmetnega revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo ni pojasnil, zakaj naročnikove odločitve o obravnavanem delu revizijskega zahtevka ne šteje za ustrezno, temveč je zgolj pavšalno navedel, da zahteva nadaljevanje postopka glede zavrnilnega dela revizijskega zahtevka.

Iz zgoraj navedenih razlogov in upoštevajoč pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu (7. in 212. člen ZPP; v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) Državna revizijska komisija v obravnavanem delu vlagateljevemu revizijskemu zahtevku, kolikor ni temu že ugodil naročnik, ne priznava utemeljenosti.


Kot naslednje je Državna revizijska komisija v okviru revizijskega postopka obravnavala revizijske navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na določbo Posebnih pogojev, točka 10.1 - Potrdilo o prevzemu. S tem v zvezi je vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zahteval, da se: "v podčlenu 10.1 posebnih pogojev (Potrdilo o prevzemu) ter v 17. (oziroma 20.) členu Vzorca pogodbe besedilo "Potrdilo o prevzemu" v celotnem besedilu zamenja oziroma spremeni v "Potrdilo o izvedbi"". Naročnik je vlagateljev revizijski zahtevek v tem delu zavrnil kot neutemeljen.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v tej določil Splošne in Posebne pogoje, pri čemer je kot Splošne pogoje v zadevi določil "Pogoje Pogodb za gradnje, Prva izdaja 1999, izdane od Federation Internationale des Ingenieurs-Conseils (FIDIC)", kot Posebne pogoje pa nekatere spremembe Splošnih pogojev. Tako je v zvezi s točko 10.1 FIDIC pogojev določil:

"Na koncu podčlena se doda odstavek:

"Kot predpogoj za izdajo Potrdila o prevzemu mora Izvajalec predložiti Inženirju štiri (4) izvode Načrtov izvedenih del (PID) in Navodila za vzdrževanje in obratovanje, projekta za vpis v uradne evidence (PVE) v tiskani in elektronski obliki, vključno s popisi, končnimi količinami in drugimi dokumenti, ki jih je Izvajalec pripravljal hkrati z izvajanjem Del, z ustrezno kvalificiranim tehničnim osebjem, na lastne stroške, da bi prikazal stanje izvedenih Del. Navedeno projektno tehnično dokumentacijo mora predložiti Naročniku v 4 (štirih) tiskanih izvodih in 1 (enem) izvodu v elektronski obliki.

Projektna dokumentacija v elektronski obliki mora biti pripravljena v naslednjih formatih:
- grafični del v vektorskem formatu .dwg in .dxf,
- tekstualni del v formatu .doc,
- tabelarični del v formatu .xls.""

Kot že pojasnjeno, vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku izraža mnenje, da naročnik ne ločuje med Potrdilom o prevzemu ter Potrdilom o izvedbi, kot ju določa FIDIC, da so pogoji, ki jih postavlja naročnik, dejansko pogoji za izdajo Potrdila o izvedbi, da s pojmom Potrdilo o prevzemu naročnik dejansko opredeljuje Potrdilo o prevzemu, da se Projekt izvedenih del in vso zgoraj navedeno dokumentacijo lahko naročniku predloži šele kot pogoj za izdajo Potrdila o izvedbi in ne kot pogoj za izdajo Potrdila o prevzemu; že iz samega namena PID, ki naj bi bil v pridobitvi uporabnega dovoljenja, naj bi bilo namreč očitno, da se izroči naročniku ob zaključku projekta, torej ob izdaji Potrdila o izvedbi, saj naj bi se samo na podlagi slednjega štelo, da so bila dela prevzeta. Vlagatelj opozarja tudi, da ima navedeno razlikovanje pomen za garancijske roke, saj naj bi garancijska doba začela teči po izdaji Potrdila o prevzemu, torej še pred izdajo Potrdila o izvedbi, v nasprotnem naj bi se trajanje garancijskih rokov podaljševalo.

Ker je Državna revizijska komisija ocenila, da ne razpolaga s strokovnimi znanji, potrebnimi za presojo zgoraj povzetih revizijskih navedb vlagatelja, je z že omenjenim sklepom št. 018-150/2008-11 z dne 14.11.2008 za izdelavo strokovnega mnenja določila strokovnjaka.

Vezano na del vlagateljevega revizijskega zahtevka, ki se obravnava na tem mestu, je bil strokovnjak zaprošen, da po pregledu predložene dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila ter ob upoštevanju navedb vlagatelja in naročnika pripravi strokovno mnenje, ki naj poda predvsem odgovor na naslednje vprašanje: "Ali je predložitev zgoraj opredeljene s strani naročnika zahtevane dokumentacije možna že kot predpogoj za izdajo "Potrdila o prevzemu", ali pa šele kot predpogoj za izdajo "Potrdila o izvedbi"""

V svojem strokovnem mnenju z dne 8.12.2008 je strokovnjak v odgovor na zgornje vprašanje navedel: "Predložitev s strani naročnika zahtevane dokumentacije (opredeljene v Posebnih pogojih v zvezi s točko 10.1 Splošnih (FIDIC) pogojev) je možna že kot predpogoj za izdajo "Potrdila o prevzemu" in ne šele kot predpogoj za izdajo "Potrdila o izvedbi"". V utemeljitev takšnega odgovora je strokovnjak pojasnil, da Potrdilo o prevzemu pomeni dokument, ki je izdan v okviru 10. člena Splošnih (FIDIC) pogojev. Izvajalec lahko z obvestilom zaprosi inženirja za Potrdilo o prevzemu najprej 14 dni pred tem, ko bodo dela po mnenju izvajalca dokončana in pripravljena za prevzem. Dokument izda inženir v roku 28 dni po prejemu prošnje izvajalca in pri tem navede datum, ko so bila dela dokončana v skladu s pogodbo (izjema so le morebitna manjša še neopravljena dela in napake, ki pa ne vlivajo v veliki meri na uporabo teh del). Dalje je pojasnil, da Potrdilo o izvedbi pomeni dokument, ki je izdan v okviru 11.9 podčlena Splošnih (FIDIC) pogojev. Inženir z izdajo Potrdila o izvedbi potrdi, da se obveznosti izvajalca štejejo kot dokončana, in navaja datum, ko je izvajalec izvršil svoje obveznosti po pogodbi. Obdobje med obema dogodkoma je namenjeno roku za reklamacijo napak. Rok za reklamacijo napak pomeni (citirano po točki 1.1.3.7): čas za ugotovitev napak na delih od datuma izdaje potrdila o prevzemu del do končnega datuma, ki je naveden v dodatku k ponudbi, po katerem se zadržani znesek vrne izvajalcu. Na tem mestu strokovnjak prikazuje običajno zaporedje glavnih dogodkov pri gradbenih pogodbah, kot je predstavljeno v shemi na 9. strani Pogojev gradbenih pogodb, FIDIC (Federation Internationale des Ingenieurs-Conseils), prva izdaja 1999 (slovenski prevod, GZS-ZISP, 2001). V nadaljevanju utemeljitve strokovnega mnenja je strokovnjak navedel: "Ker se v praksi ne dajo s splošnimi pogoji zajeti vse specifičnosti predmeta pogodbe in pogodbenih strank, se lahko pri pogodbenih pogojih dodatno določijo še posebni pogoji. Vse dokumente, ki tvorijo pogodbo pa je potrebno razumeti tako, da se dokumenti vzajemno razlago. Pri tem je določena tudi prioriteta dokumentov, ki je določena v posebnih pogojih (podčlen 1.5) z novim (glede na splošne pogoje) zaporedjem dokumentov:
(1) Pogodba
(2) Pismo o sprejemu Ponudbe
(3) Ponudba in Priloga A k ponudbi
(4) Posebni pogoji Pogodbe
(5) Splošni pogoji gradbene Pogodbe
(6) Splošni in posebni tehnični pogoji z dodatki
(7) Načrti
(8) Predračun s količinami
(9) Terminski in finančni plan
(10) Drugi dokumenti, ki predstavljajo del Pogodbe
Po tej prioritetni listi ima pogodba najvišji prioriteto, posebni pogoji pa višjo prioriteto kot splošni pogoji.

S podčlenom 1.4 posebnih pogojev sta določena tudi veljavno pravo (zakonodaja Republike Slovenije) in za tolmačenje merodajni jezik (slovenski). Zato je potrebno upoštevati tudi določila zakonodaje. Skladno z zakonodajo Republike Slovenije (89. člen Zakona o graditvi objektov - ZGO-1 Ur. 1. RS 110/2002 in spremembe) je potrebno, da: Investitor pri upravnem organu za gradbene zadeve, ki je izdal gradbeno dovoljenje, vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja, ko skupaj z nadzornikom ugotovi, da je objekt ali njegov del zgrajen oziroma rekonstruiran v skladu z gradbenim dovoljenjem tako, da ga je možno uporabljati in da je izdelan projekt izvedenih del.
Temu sledi tudi 11. člen pogodbe, ki navaja, da se s to pogodbo izvajalec zavezuje med drugim tudi:
â"˘ izdelati načrte izvedenih del (PID), projekta za vpis v uradne evidence (PVE) in jih izročiti naročniku vsaj 7 dni pred tehničnim pregledom;
â"˘ izdelati navodila za obratovanja in vzdrževanja vsaj 7 dni pred tehničnim pregledom."

Na podlagi navedenega strokovnjak zaključuje, da je "razumeti podčlen 10.1 v posebnih pogojih le kot dopolnilo, ki natančneje opredeljuje, pod katerimi pogoji so dela izvajalca dokončana in pripravljena za prevzem s strani naročnika. Ti dodatni pogoji pa niso v neskladju s splošnimi pogoji in tudi ne z dosedanjo prakso v Republiki Sloveniji, saj so bili med drugim tudi že uporabljeni v predhodnih poslih med naročnikom in vlagateljem."

V podanih pripombah na izdelano strokovno mnenje v zgornji vsebini (vloga "018-150/2008- Predlog za dopolnitev in preveritev izvedeniškega mnenja izvedenca dr. Dejana Žlajpaha z drugim izvedencem rudarstva-geotehnološke stroke" z dne 15.12.2008) je vlagatelj med drugim izrazil mnenje, da je strokovnjak preverjal pravna vprašanja interpretacije FIDIC pogojev, kar je neupoštevno. Strokovnjak bi po mnenju vlagatelja moral pojasniti, kateri tehnični pogoji morajo biti izpolnjeni za izdajo potrdila o prevzemu in kateri za izdajo Potrdila o izvedbi.

Državna revizijska komisija je z dopisom z dne 18.12.2008 strokovnjaka pozvala k delni dopolnitvi strokovnega mnenja. Strokovnjak je dopolnitev strokovnega mnenja Državni revizijski komisiji posredoval dne 7.1.2009.

V dopolnitvi strokovnega mnenja strokovnjak pojasnjuje, da Potrdilo o prevzemu del izda izvajalcu na njegovo zahtevo inženir, kot pooblaščeni strokovni predstavnik naročnika. Vsebinsko potrdilo o prevzemu del pomeni, da naročnik izvajalcu potrjuje, da je izvajalec na določen dan dokončal vsa dela določena v skladu s pogodbo ter da so dela s strani naročnika prevzeta. To pa pomeni, da izvajalec od dneva izdaje potrdila ni več odgovoren za skrb nad izvedenimi deli in da ta odgovornost preide na naročnika. Za izdajo potrdila o prevzemu morajo biti izpolnjeni vsaj minimalni tehnični pogoji, da je izvajalec izvedel dela skladno z zakonodajo, s projektno in tehnično dokumentacijo, s pravili stroke ter v obsegu in kakovosti v skladu s pogodbo. Ker pa naročnik z izdajo potrdila o prevzemu prevzame skrb nad izvedenimi deli in je v njegovem interesu, da čimprej pridobi tudi uporabno dovoljenje, je možno, da se naročnik odloči za dodatne pogoje (na primer projekt izvedenih del, navodila za vzdrževanje in obratovanje ...) ob izdaji potrdila o prevzemu. Glede Potrdila o izvedbi strokovnjak pojasnjuje, da ga izda izvajalcu inženir v 28 dneh po zadnjem datumu preteka rokov za reklamacijo napak. Potrdilo o izvedbi del vsebuje navedbo datuma, ko je izvajalec izvršil svoje obveznosti po pogodbi. To pa načeloma pomeni, da je izvajalec izpolnil vse pogodbene obveznosti (razen tistih, ki so ostale dogovorjeno še neizpolnjene) ter da se izvajalec odstrani z gradbišča. Potrdilo o izvedbi je pogoj, da se lahko šteje, da so bila dela sprejeta. Prav tako pa se z izdajo potrdila o izvedbi sprostijo sredstva za garancijo za dobro izvedbo del. Za izdajo potrdila o izvedbi mora izvajalec dokončati in preizkusiti vsa dela (skupaj z odpravo morebitnih napak) ter dostaviti vso dokumentacijo.

Državna revizijska komisija na podlagi argumentov vlagatelja in naročnika ter na podlagi pridobljenega strokovnega mnenja, vključno z njegovo dopolnitvijo, ugotavlja, da je vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom uspel izkazati, da je naročnik Splošne pogoje, ki jih za predmetno javno naročilo skladno z razpisno dokumentacijo predstavljajo Pogoji gradbenih pogodb, FIDIC (Federation Internationale des Ingenieurs-Conseils), prva izdaja 1999 slovenski prevod, GZS-ZISP, 2001, v delu, kjer se ti nanašajo na izdajo Potrdila o prevzemu in Potrdila o izvedbi, s Posebnimi pogoji predmetnega javnega naročila spremenil tako, da je nekatere obveznosti, ki jih Splošni pogoji sicer predvidevajo v zvezi z izdajo Potrdila o izvedbi, določil kot predpogoj za izdajo Potrdila o prevzemu (t.j. dostava nekaterih izvajalčevih dokumentov).

Za ugotovitev o utemeljenosti obravnavanega dela vlagateljevega revizijskega zahtevka pa zgornja ugotovitev ne zadostuje. Državna revizijska komisija s tem v zvezi pojasnjuje, da pozitivna zakonodaja ne določa, da bi morali biti pri oddaji predmetnega ali temu istovrstnih javnih naročil upoštevani pogoji FIDIC (Pogoji gradbenih pogodb), ki jih je naročnik v konkretnem primeru določil kot Splošne pogoje za izvedbo predmetnega javnega naročila. Ti pogoji namreč ne predstavljajo kogentnih norm in je njihova uporaba prepuščena avtonomiji strank (da FIDIC pogoji predstavljajo zgolj priporočilo, izhaja npr. tudi iz Predgovora k Rdeči knjigi teh pogojev v zgoraj opredeljeni izdaji). Posledično ravno tako ni mogoče kot nedopustnega samega po sebi označiti ravnanja naročnika, ki je uporabljene FIDIC Pogoje gradbenih pogodb v nekaterih delih s svojimi Posebnimi pogoji prilagodil (ali pa tudi postrožil) tako, kot je to ocenil za primerno glede na predmet konkretnega javnega naročila - ta možnost je namreč v FIDIC pogojih celo izrecno predvidena (glej npr. stran 7 Rdeče knjige FIDIC pogojev v zgoraj opredeljeni izdaji), enak učinek pa bi imelo tudi ravnanje naročnika, ki kot izhodišča za pogoje predmetnega javnega naročila ne bi uporabil FIDIC pogojev, temveč bi pogoje izvedbe javnega naročila v celoti določil sam, pri tem pa bi upošteval tudi prilagoditve, ki jih je v konkretnem primeru umestil v Posebne pogoje. Za presojo utemeljenosti obravnavanega dela vlagateljevega revizijskega zahtevka je torej potrebno ugotoviti, ali je vlagatelj v tem uspel izkazati, da je naročnik z zgoraj opisano spremembo FIDIC pogojev, ki jih je uporabil za Splošne pogoje, oziroma na splošno z določitvijo pogojev predmetnega javnega naročila, kot so predstavljeni zgoraj, ravnal v neskladju s predpisi s področja oddaje javnih naročil. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj tega ni uspel izkazati.

Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku navaja, da naročnik z opisanim ravnanjem podaljšuje garancijske roke, ki so "normalno določeni na 10 let", po po naročnikovih razpisnih pogojih pa lahko trajajo tudi 12 let ali več. Ponudnik mora v svoji ponudbi vsekakor upoštevati dejansko trajanje garancijskega roka, ker bo le tako lahko ponudil korektno in realno ceno svoje storitve. Če ponudnik, zaveden z razpisno dokumentacijo naročnika, zmotno misli, da je garancijski rok 10 let, dejansko pa traja 12 ali več let, takšen ponudnik ne more pripraviti korektne konkurenčne ponudbe.

Državna revizijska komisija v zvezi z zgornjim najprej pojasnjuje, da prisilni predpisi ne določajo maksimalne garancijske dobe za solidnost gradnje, temveč le minimalno garancijsko dobo (tako npr. 662. člen Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/2007- UPB1; v nadaljevanju: OZ)). Navedeno pomeni, da tudi v primeru, če bi naročnikova določitev pogojev izvedbe predmetnega javnega naročila povzročila zahtevo po daljši garancijski dobi, kot je minimalno določena (česar Državna revizijska komisija ni preverjala), tega dejstva samega po sebi ni mogoče označiti za nedopustnega. Ob tem pa gre kot neutemeljene označiti edine preostale s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja, da bo ponudnik z razpisno dokumentacijo zaveden in bo v zmoti glede dejanskega trajanja garancijske dobe - vlagatelj, ki lahko v revizijskem postopku pravno varstvo uveljavlja zgolj v svojem interesu, je z morebitnim dejstvom daljše garancijske dobe od minimalne namreč očitno seznanjen in tako glede tega ne more biti niti zaveden niti v zmoti, tako pa to dejstvo, tudi če je podano, ne more vplivati na njegovo zmožnost priprave konkurenčne ponudbe.

Vlagatelj v preostanku obravnavanega dela svojega revizijskega zahtevka zgolj pavšalno navaja, da so zgoraj predstavljene določbe razpisne dokumentacije nezakonite, pri čemer navaja načela OZ in ZJN-2, pojasnjuje njihovo vsebino ter posledice njihovih kršitev, ob tem pa ne navaja, s čem naj bi bila v konkretnem primeru pravzaprav kršena.

Izhajajoč iz zgornjega in upoštevajoč pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu (7. in 212. člen ZPP; v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) Državna revizijska komisija v obravnavanem delu vlagateljevemu revizijskemu zahtevku ne priznava utemeljenosti.


V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala revizijske navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na določbo Posebnih pogojev, točka 13.3 - Postopek spremembe. S tem v zvezi je vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zahteval, da se: "črta 6. odstavek podčlena 13.3 posebnih pogojev (Postopek spremembe) oziroma celoten podčlen spremeni tako, da je predvidena sklenitev aneksa k pogodbi za vsa dodatna, presežna oziroma več dela ter manjkajoča oziroma manj dela ter nepredvidena dela". Naročnik je vlagateljevemu revizijskemu zahtevku v tem delu delno ugodil, in sicer z odločitvijo, da se "se iz podčlena 13.3. Posebnih pogojev pogodbe črtata šesti in sedmi odstavek, v ostalem se predlog zavrne."

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v šestem in sedmem odstavku podčlena 13.3 Posebnih pogojev določil:

"Ne glede na določilo, da se sklene aneks k osnovni Pogodbi z Izvajalcem nemudoma, v rokih, ki so potrebni za njegovo sestavo, potrditev in podpis, se sklene aneks za izvedbo dodatnih del, presežnih oziroma več del ter manjkajočih oziroma manj del ter nepredvidenih del, ko njihova vrednost brez DDV doseže ali preseže 15 odstotkov osnovne pogodbene vrednosti.

V primeru, ko vrednost dodatnih del, presežnih oziroma več del ter manjkajočih oziroma manj del ter nepredvidenih del ne doseže prej določene višine 15 odstotkov osnovne pogodbene vrednosti, se sklene aneks k osnovni pogodbi najkasneje v treh mesecih po njihovem dokončanju ali s končnim aneksom k osnovni Pogodbi v primeru, da se ta sklepa pred prej določenim tri mesečnim rokom."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s črtanjem zgoraj citiranega šestega in sedmega odstavka podčlena 13.3 Posebnih pogojev vlagateljevemu revizijskemu v obravnavanem delu v celoti ugodil (kljub drugačnemu izreku v njegovi odločitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku), zato med strankama glede tega dela revizijskega zahtevka oziroma dela razpisne dokumentacije, na katero se ta nanaša, ni več spora.


V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija obravnavala revizijske navedbe vlagatelja, ki se nanašajo določbe razpisne dokumentacije v zvezi z naročnikovim predčasnim plačevanjem obveznosti do izvajalca. S tem v zvezi je vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zahteval, da se: "v podčlenu 14.3 posebnih pogojev (prošnja za potrdilo o vmesnem plačilu) in v 5. členu vzorca pogodbe črta oziroma ustrezno spremeni besedilo "Naročnik si pridržuje pravico obveznost plačati prej kot v 60 dneh, pri čemer bosta naročnik in izvajalec za vsakokratno predčasno plačilo dogovorila ustrezen popust". Naročnik je vlagateljevemu revizijskemu zahtevku v tem delu delno ugodil, in sicer z odločitvijo, da se "navedeno besedilo glasi: "Naročnik lahko v dogovoru z izvajalcem svoje obveznosti plača prej kot v 60 dneh, pri čemer bosta naročnik in izvajalec za vsakokratno predčasno plačilno dogovorila ustrezen popust.""

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z zgoraj predstavljeno spremembo razpisne dokumentacije vlagateljevemu revizijskemu v obravnavanem delu v celoti ugodil (kljub drugačnemu izreku v njegovi odločitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku), zato med strankama glede tega dela revizijskega zahtevka oziroma dela razpisne dokumentacije, na katero se ta nanaša, ni več spora.


Kot naslednje je v okviru revizijskega postopka Državna revizijska komisija obravnavala revizijske navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na zmožnost izdelave plana dinamike del in plana črpanja finančnih sredstev ob sukcesivnem zagotavljanju projekta za izvedbo (PZI). S tem v zvezi je vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zahteval, da se: "spremeni in uskladi 6. in 9. člen Vzorca pogodbe, tako da bo glede na obveznost izvajalca po predložitvi detajlnega plana dinamike del tudi naročnik predložil v celoti PZI in ne zgolj sukcesivno". Naročnik je vlagateljevemu revizijskemu zahtevku v tem delu delno ugodil, in sicer z odločitvijo, da se "v 6. členu vzorca pogodbe črta beseda "detajlni" in doda nov zadnji stavek, ki glasi: "Plan dinamike napredovanja del bo izvajalec pripravil v skladu s Prilogami E Poglavja 5-Ponudba in PZR.", v ostalem se predlog zavrne."

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v 6. in 9. členu Vzorca pogodbe določil:

"6. člen
Izvajalec se zavezuje, da bo najkasneje v roku 28 dni po veljavnosti pogodbe izdelal detajlni plan dinamike napredovanja del in plan črpanja finančnih sredstev po mesecih, katerega bo potrdil Inženir."

"9. člen
Naročnik je dolžan izročiti Izvajalcu Načrte (PZI), po katerih se bodo dela izvajala, razen PZI za izvedbo ukrepov za statično utrditev objektov nad predorom. Naročnik bo zagotavljal PZI Izvajalcu sukcesivno glede na faznost del najkasneje 30 dni pred pričetkom posamezne faze Del. Naročnik bo glede na dejanske geološko geotehnične razmere, ugotovljene na podlagi geotehničnih meritev, zagotovil sprotno korigiranje in dopolnitve PZI, pri čemer to ne bo razlog za podaljšanje rokov, pod pogojem, da Naročnik takšne korekcije Izvajalcu dostavi pravočasno in pred pričetkom posameznih del."
Ob obravnavi vlagateljevega revizijskega zahtevka je naročnik besedilo 6. člena Vzorca pogodbe spremenil tako, da se glasi:

"Izvajalec se zavezuje, da bo najkasneje v roku 28 dni po veljavnosti pogodbe izdelal plan dinamike napredovanja del in plan črpanja finančnih sredstev po mesecih, katerega bo potrdil Inženir. Plan dinamike napredovanja del bo izvajalec pripravil v skladu s Prilogami "E" Poglavja 5-Ponudba in PZR."

Ker je Državna revizijska komisija ocenila, da ne razpolaga s strokovnimi znanji, potrebnimi za presojo revizijskih navedb vlagatelja, ki se nanašajo na zgoraj citirana določila razpisne dokumentacije, je z že omenjenim sklepom št. 018-150/2008-11 z dne 14.11.2008 za izdelavo strokovnega mnenja določila strokovnjaka.

Vezano na del vlagateljevega revizijskega zahtevka, ki se obravnava na tem mestu, je bil strokovnjak zaprošen, da po pregledu predložene dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila ter ob upoštevanju navedb vlagatelja in naročnika pripravi strokovno mnenje, ki naj poda predvsem odgovor na naslednje vprašanje: "Ali je možno v roku 28 dni po veljavnosti pogodbe izdelati plan dinamike napredovanja del (v skladu v skladu s Prilogami "E" Poglavja 5-Ponudba in PZR) in plan črpanja finančnih sredstev po mesecih, če naročnik PZI zagotavlja sukcesivno, v skladu z zgoraj citirano določbo 9. člena Vzorca pogodbe""

V svojem strokovnem mnenju z dne 8.12.2008 je strokovnjak v odgovor na zgornje vprašanje navedel: "V roku 28 dni po veljavnosti pogodbe je možno izdelati plan dinamike napredovanja del (v skladu v skladu s Prilogami "E" Poglavja 5-Ponudba in PZR) in plan črpanja finančnih sredstev po mesecih, če naročnik PZI zagotavlja sukecisvno, v skladu z določbo 9. člena Vzorca pogodbe." V utemeljitev takšnega odgovora je strokovnjak navedel, da je izvajalcu v razpisni dokumentaciji med drugim na voljo tudi tehnična dokumentacija (projekt za razpis (PZR) in popis del s količinami), na podlagi katere mora za potrebe oddaje ponudbe natančno vrednostno opredeliti dela iz razpisa in jih tudi časovno opredeliti. Dalje je navedel tudi, da se predpostavlja izbira izvajalca, ki odda vestno in strokovno izdelano ponudbo. Tak izvajalec mora pred oddajo ponudbe natančno preučiti razpisno dokumentacijo, jo analizirati in si izdelati organizacijski, terminski in finančni plan izvajanja del. Zato mora biti po mnenju strokovnjaka tak izvajalec tudi sposoben v roku 28 dni po veljavnosti pogodbe izdelati plan dinamike napredovanja del (v skladu v skladu s Prilogami "E" Poglavja 5- Ponudba in PZR) in plan črpanja finančnih sredstev po mesecih, tudi če naročnik projekte za izvedbo (PZI) zagotavlja sukcesivno. Ob tem strokovnjak opozarja tudi, da so v primerih večjih odstopanj (15 %) pri izvedbi del tudi pogodbeno dopustna odstopanja in s tem tudi korekcije predhodno izdelanega plana dinamike napredovanja del in plana črpanja finančnih sredstev po mesecih.

V podanih pripombah na izdelano strokovno mnenje v zgornji vsebini (vloga "018-150/2008- Predlog za dopolnitev in preveritev izvedeniškega mnenja izvedenca dr. Dejana Žlajpaha z drugim izvedencem rudarstva-geotehnološke stroke" z dne 15.12.2008) je vlagatelj navedel, da PZI projekti za izvedbo zahtevnega predora pogojujejo predhodno pridobitev rudarskega dovoljenja, kar je izrecna zahteva "Zakona o rudarstvu". Vlagatelj s tem v zvezi pojasnjuje pomen pridobljenega rudarskega dovoljenja in predlaga imenovanje izvedenca rudarstva-geotehnološke stroke, ki naj preveri strokovnost mnenja strokovnjaka.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj z zgoraj predstavljenimi pripombami na pridobljeno strokovno mnenje razširil svoj revizijski zahtevek z dodatnimi dejstvi in dokazi, ki jih v svojem revizijskem zahtevku ni navajal in predlagal in ki tako tudi niso mogla biti predmet odločanja pred naročnikom ter obenem tudi ne zajeta v pridobljenem strokovnem mnenju. Ker bi dopustitev takšne širitve revizijskega zahtevka pomenila obid določbe 16. člena ZRPJN, skladno s katero mora biti naročniku dana možnost meritornega obravnavanja vseh kršitev, ki jih vlagatelj uveljavlja v revizijskem postopku, na temelju vseh navedenih dejstev in predloženih dokazov, Državna revizijska komisija na tem mestu obravnavanih navedb vlagatelja iz dokumenta "018-150/2008- Predlog za dopolnitev in preveritev izvedeniškega mnenja izvedenca dr. Dejana Žlajpaha z drugim izvedencem rudarstva-geotehnološke stroke" z dne 15.12.2008 ni upoštevala, njegov predlog za imenovanje izvedenca rudarstva-geotehnološke stroke pa je zavrnila.

Upoštevajoč argumente naročnika in vlagatelja ter pridobljeno strokovno mnenje Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati, da bi si bile določbe razpisne dokumentacije, ki opredeljujejo izvajalčevo obveznost izdelave plana dinamike napredovanje del, v nasprotju z določbami te dokumentacije, ki opredeljujejo naročnikovo obveznost zagotavljanja PZI, kot tudi ne, da teh zahtev ni mogoče izpolniti oziroma da so nezakonite. Državna revizijska komisija s tem v zvezi kot prepričljive ocenjuje navedbe naročnika, da sama narava del pri izkopu predora ne dopušča vnaprejšnje izdelave PDI za izkopna dela v celoti, kot tudi ugotovitev strokovnjaka, da mora biti izvajalec sposoben v roku 28 dni po veljavnosti pogodbe izdelati plan dinamike napredovanja del (v skladu v skladu s Prilogami "E" Poglavja 5- Ponudba in PZR) in plan črpanja finančnih sredstev po mesecih, tudi če naročnik projekte za izvedbo (PZI) zagotavlja sukcesivno.

Izhajajoč iz zgornjega in upoštevajoč pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu (7. in 212. člen ZPP; v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN) Državna revizijska komisija v obravnavanem delu vlagateljevemu revizijskemu zahtevku ne priznava utemeljenosti.


Državna revizijska komisija je v okviru revizijskega postopka dalje obravnavala revizijske navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na 14. člen Vzorca pogodbe, ki določa sankcije za nekvalitetno izvajanje del. S tem v zvezi je vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zahteval, da se: "v 14. členu Vzorca pogodbe črta zadnji odstavek ter smiselno temu tudi popravi ostalo razpisno dokumentacijo". Naročnik je vlagateljevemu revizijskemu zahtevku v tem delu ugodil, in sicer z odločitvijo, da se "da se črta zadnji odstavek 14. člena v Vzorcu pogodbe".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s črtanjem zadnjega odstavka 14. člena v Vzorcu pogodbe vlagateljevemu revizijskemu v obravnavanem delu v celoti ugodil, zato med strankama glede tega dela revizijskega zahtevka oziroma dela razpisne dokumentacije, na katero se ta nanaša, ni več spora.


Kot naslednje je Državna revizijska komisija v okviru revizijskega postopka obravnavala revizijske navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na 15. člen Vzorca pogodbe, ki opredeljuje podaljšanje roka za dokončanje del. S tem v zvezi je vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zahteval, da se: "v 15. členu Vzorca pogodbe črta predzadnji odstavek ter smiselno temu tudi popravi ostalo razpisno dokumentacijo". V odločitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku naročnik v zvezi s tem delom zahtevka ugotavlja, da se nanaša na določila pogodbe, ki jih razpisna dokumentacija, upoštevaje Dodatek št. 1, ne vsebuje več.

V predmetni zadevi je vlagatelj svoj revizijski zahtevek, datiran z datumom 3.10.2008, naročniku posredoval po pošti, in sicer s priporočeno pošiljko, oddano na pošto dne 6.10.2008. Naročnik je vlagateljevo vlogo, sledeč sprejemni štampiljki, prejel dne 7.10.2008.

Z vpogledom v predloženo dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je na dan vložitve vlagateljevega zahtevka za revizijo, t.j. dne 6.10.2008, in tako še preden je tega prejel, naročnik posredoval v objavo Dodatek št. 1 k razpisni dokumentaciji. Navedeni dokument je bil pod oznako JN8472/2008 dne 6.10.2008 tudi že objavljen na Portalu javnih naročil (v Uradnem listu EU je bil dokument objavljen dne 11.10.2008 pod oznako 2008/S 198-260791).

Z vpogledom v Dodatek št. 1, kot del razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, gre ugotoviti, da je naročnik v njem predvidel nov Vzorec pogodbe, ki za vlagatelja spornega določila predzadnjega odstavka 15. člena prejšnjega Vzorca pogodbe ne vsebuje več.

Državna revizijska komisija posledično ugotavlja, da je med strankama glede zgoraj opredeljenega dela razpisne dokumentacije podlaga spora že pred naročnikovim prejemom vlagateljevega revizijskega zahtevka odpadla.


Kot slednje je v okviru revizijskega postopka Državna revizijska komisija obravnavala revizijske navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na 18. člen (oziroma glede na pravilno številčenje 21. člen) Vzorca pogodbe. S tem v zvezi je vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zahteval, da se: "v skladu z navedbami v X. členu revizijskega zahtevka (18. oziroma 21. člen Vzorca pogodbe) določi referenčne kriterije za betonska vozišča ter spremeni odzivni rok 3 dni na razumen rok, ki je vsaj 3 delovne dni oziroma 5 koledarskih dni". Naročnik je vlagateljevemu revizijskemu zahtevku v tem delu delno ugodil, in sicer z odločitvijo, da se: "delno spremeni besedilo prvega odstavka 18. člena Vzorca pogodbe tako, da glasi: "Naročnik in izvajalec bosta pred iztekom garancijske dobe opravila pregled in ugotovila stanje izvedenih del. Ob izteku garancijske dobe mora betonsko vozišče ustrezati kriteriju podanem v TSC 06 620 iz leta 2002 (lastnosti voznih površin, torna sposobnost) za predpisano hitrost 100 km/uro (globina hrapavosti in odpor proti drsenju). Na izvedenih delih
ob izteku garancijske dobe ne sme biti linijskih in mrežastih razpok ter neravnin in izletavanja posameznih kamnitih zrn zaradi obdelave betonske vozne površine z retardiranjem." V drugem odstavku 18. člena se besede "v roku 3 (treh) dni" nadomestijo z besedami "v roku treh delovnih dni"."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z zgoraj predstavljeno spremembo razpisne dokumentacije vlagateljevemu revizijskemu zahtevku v obravnavanem delu v celoti ugodil (kljub drugačnemu izreku v njegovi odločitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku), zato med strankama glede tega dela revizijskega zahtevka oziroma dela razpisne dokumentacije, na katero se ta nanaša, ni več spora.


V povzetku zgornjih ugotovitev Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljev revizijski zahtevek z dne 3.10.2008, vložen dne 6.10.2008, v presežku nad delom, v katerem mu je naročnik že ugodil s svojim Sklepom št. 402-41/08 2008/00499, z dne 14.10.2008, ni utemeljen, zato ga je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, v tem delu zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v predmetni revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo, v višini 10.000,00 EUR, kolikor je znašala taksa za revizijski postopek, ter v višini 10,00 EUR, kot stroške tiskanja in poštnine. Naknadno je vlagatelj v postopek priglasil še stroške nastale s podajo predloga za izdajo sklepa po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN, in sicer v višini 10,00 EUR, kot stroške tiskanja in poštnine. Odločitev o slednjih stroških je Državna revizijska komisija s svojim sklepom št. 018-150/2008-4 z dne 17.10.2008 pridržala do odločitve o vlagateljevem zahtevku za revizijo.

Naročnik je vlagateljevi zahtevi po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, delno ugodil, in sicer tako, da je vlagatelju priznal stroške v višini polovice plačane takse in stroške poštnine, skupaj v višini 5.002,00 EUR. Vlagatelj je v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo zahteval nadaljevanje postopka pred tem organom glede zavrnilnega dela odločitve o njegovem revizijskem zahtevku, zato je Državna revizijska komisija s predmetnim sklepom odločala tudi o utemeljenosti vlagateljeve zahteve po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, v presežku nad stroški, kot jih je vlagatelju že priznal naročnik.

Državna revizijska komisija v zadevi kot potrebne ocenjuje stroške plačane takse, v višini 10.000,00 EUR, in stroške poštnine za vložen zahtevek za revizijo, v izkazani višini 2,13 EUR. Državna revizijska komisija pa kot potrebnih ne ocenjuje priglašenih stroškov podaje vloge po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN, s katero vlagatelj ni uspel, ter stroškov v presežku nad priznanimi stroški poštnine za vložen revizijski zahtevek (stroškov tiskanja vlagatelj namreč ni uspel opredeljeno izkazati, stroški dodatne poštnine v višini 2,13 EUR, ki jih je vlagatelj sicer izkazal, pa so nastali z vlagateljevim pošiljanjem dodatnega izvoda zahtevka za revizijo na naročnikovo izpostavo izven njegovega sedeža, česar ne gre oceniti za potrebno).

Državna revizijska komisija glede na uspeh vlagatelja v predmetnem revizijskem postopku ugotavlja, da je slednji upravičen do povrnitve stroškov v višini 70% od zgoraj navedenih vrednosti, skupaj tako v višini 7.001,49 EUR. Naročnik je vlagatelju, kot pojasnjeno, že priznal stroške revizijskega postopka v višini 5.002,00 EUR, zato je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila, da je naročnik vlagatelju dolžan povrniti še stroške v višini 1.999,49 EUR.

Ker odločitev Državne revizijske komisije o stroških predstavlja izvršilni naslov, je Državna revizijska komisija obe sprejeti odločitvi o stroških revizijskega postopka združila, in tako odločila, da je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 7.001,49 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.





POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 7.1.2009


Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.,
Članica Državne revizijske komisije











Vročiti:
- DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje,
- SCT, d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.