018-204/2008 Občina Vojnik

Številka: 018-204/2008-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članu Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku revizije oddaje javnega naročila za sanacijo plazu na cesti Frankolovo - Črešnjice, lokacija 3, začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja NIVO, gradnje in ekologija, d.d., Lava 11, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Občina Vojnik, Keršova ulica 8, Vojnik (v nadaljevanju: naročnik) dne 31.12.2008

ODLOČILA

Vlagateljeva pritožba z dne 19.12.2008, kot izhaja iz njegove vloge "pritožba zoper sklep št. 844-0002-2008/32(28) o zavrnitvi zahtevka za revizijo", se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 23.10.2008 objavil predmetno javno naročilo na portalu javnih naročil pod številko JN9088/2008. Dne 25.11.2008 je izdal obvestilo št. 844-0002-2008/14(28), iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika CESTE MOSTOVI CELJE, Lava 42, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Po prejemu obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika je vlagatelj z vlogo z dne 2.12.2008 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da bi moral naročnik kot najugodnejšo izbrati njegovo ponudbo, ponudbo izbranega ponudnika pa bi moral izločiti kot nepopolno. Vlagatelj izbranemu ponudniku očita, da ni predložil ustreznih referenc, s katerimi bi izpolnil pogoj, določen v podtočki e) točke 1.8 razpisne dokumentacije, na podlagi česar predlaga, da se odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika razveljavi, zahteva pa tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 16.12.2008 izdal sklep št. 844-0002-2008/32(28), s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da je na podlagi zahtevka za revizijo ponovno pregledal ponudbo izbranega ponudnika ter zahteval obrazložitev priloženih referenc in strokovno mnenje sodnega izvedenca za gradbeništvo. Pri tem je ugotovil, da so reference pravilne. V pravnem pouku je naročnik vlagatelja poučil, da lahko v roku treh dni od prejema sklepa zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, ter ga pozval, naj mu najkasneje v treh dneh od prejema sklepa sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika.

Vlagatelj je z dopisom z dne 19.12.2008 na Državno revizijsko komisijo vložil vlogo "pritožba zoper sklep št. 844-0002-2008/32(28) o zavrnitvi zahtevka za revizijo", v kateri navaja, da je dne 2.12.2008 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, v katerem je izpodbijal obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, saj naj bi ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da predložene reference ne ustrezajo pogojem, določenim v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj navaja, da je dne 18.12.2008 prejel sklep, s katerim je naročnik zavrgel zahtevek za revizijo z obrazložitvijo, da le neutemeljen, kar je naredil na podlagi prejete dodatne obrazložitve izbranega ponudnika, ki jo je pridobil tekom vložitve revizijskega zahtevka. Vlagatelj tudi navaja, da naj bi naročnik pridobil strokovno mnenje, da so reference primerne, vendar po mnenju vlagatelja z ničemer ni konkretno argumentiral in izpodbijal njegovih navedb v zahtevku za revizijo. Zato vlagatelj meni, da je njegov zahtevek za revizijo utemeljen, ter navaja, da na podlagi 17. člena ZRPJN nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo in predlaga, da se razveljavi sklep o zavrnitvi zahtevka.

Po preučitvi pritožbe in pregledu dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da predmetna pritožba ni dovoljena, in sicer zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

ZRPJN v prvem odstavku 12. člena določa, da se lahko zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil, in ZRPJN, ne določata drugače. Varstvo ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil je zagotovljeno v revizijskem postopku, ki se začne z vložitvijo zahtevka za revizijo pri naročniku, pred Državno revizijsko komisijo pa se nadaljuje po tem, ko naročnik odloči o njem. V primeru, ko naročnik o zahtevku za revizijo odloči vsebinsko (prvi odstavek 16. člena ZRPJN) in ga zavrne kot neutemeljenega, se revizijski postopek nadaljuje pred Državno revizijsko komisijo na podlagi pravočasnega posredovanja obvestila o nadaljevanju postopka (prvi odstavek 17. člena ZRPJN). Vloga, na podlagi katere se v tem primeru nadaljuje revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo, je torej v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN obvestilo o nadaljevanju postopka, ki ga mora vlagatelj pravočasno posredovati naročniku, ta pa je nato dolžan na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo posredovati Državni revizijski komisiji.

Pritožba je v skladu z določili ZRPJN pravno sredstvo, ki ga lahko vlagatelj vloži le v zakonu navedenih primerih, ko naročnik o zahtevku za revizijo ne odloči vsebinsko, temveč procesno, ko ga torej zaradi različnih procesnih pomanjkljivosti zavrže, ne pa zavrne. Pritožba je tako v skladu z določbami ZRPJN dopustna le v primerih, ko naročnik zahtevek za revizijo zavrže zaradi nedopolnitve ali nepravočasne dopolnitve nepopolne vloge (peti odstavek 12. člena ZRPJN), zaradi njegove nepravočasne vložitve (drugi odstavek 13. člena ZRPJN), zaradi neobstoja aktivne legitimacije (drugi odstavek 13. člena ZRPJN) in v primeru, če naročnik zaradi nepravočasnega posredovanja obvestila o nadaljevanju postopka ali molka vlagatelja izda sklep o ustavitvi postopka revizije (prvi odstavek 17. člena ZRPJN).

Čeprav vlagatelj navaja, da je naročnik njegov zahtevek za revizijo zavrgel, je iz dokumentacije predmetnega revizijskega postopka razvidno, da je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo obravnaval vsebinsko ter ga zavrnil kot neutemeljenega. To je razvidno tako iz izreka sklepa št. 844-0002-2008/32(28) z dne 16.12.2008 in njegove obrazložitve kot tudi iz pravnega pouka, v katerem je naročnik vlagatelja pravilno (glede na izrek sklepa) poučil, da lahko zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, in sicer tako, da mu posreduje obvestilo o nadaljevanju postopka v roku treh dni od prejema sklepa. Ker je naročnik zahtevek za revizijo obravnaval vsebinsko ter ga zavrnil na podlagi 16. člena ZRPJN, je imel vlagatelj pravico naročniku posredovati obvestilo o tem, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, o čemer ga je naročnik tudi jasno poučil.

Kljub zavrnitvi zahtevka za revizijo in kljub pravilnemu pravnemu pouku pa je vlagatelj z dopisom z dne 19.12.2008 na Državno revizijsko komisijo vložil vlogo "pritožba zoper sklep št. 844-0002-2008/32(28) o zavrnitvi zahtevka za revizijo", ki jo gre tako zaradi izrecnega poimenovanja same vloge kot tudi zaradi njene vsebine in načina vložitve v postopku pred Državno revizijsko komisijo obravnavati kot pritožbo. Vlogo je namreč vlagatelj poimenoval kot pritožbo, vložil jo je neposredno na Državno revizijsko komisijo (naročniku jo je posredoval le v vednost), vsebuje pa tudi pritožbeni predlog, naj se razveljavi odločitev naročnika o zahtevku za revizijo. Ker naročnik zahtevka za revizijo ni zavrgel zaradi morebitne ugotovitve formalnih pomanjkljivosti, nepravočasnosti, neobstoja aktivne legitimacije ali neposredovanja obvestila o nadaljevanju oz. molka vlagatelja, v ZRPJN tudi ni najti podlage za dopustnost obravnavane vlagateljeve pritožbe. Zato je treba le-to v skladu z določbo 343. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 58/2003, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.), 69/2005, 90/2005, 43/2006, 52/2007, 45/2008; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN zavreči kot nedovoljeno. Pritožba je namreč v skladu s četrtim odstavkom 343. člena ZPP nedovoljena v primeru, če jo vloži oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila, ter v primeru, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo predsednik senata zavrže s sklepom (prvi odstavek 343. člena ZPP).

Ob tem Državna revizijska komisija pripominja, da vlagatelj v vlogi "pritožba zoper sklep št. 844-0002-2008/32(28) o zavrnitvi zahtevka za revizijo" tudi navaja, da na podlagi 17. člena ZRPJN nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. V tem delu je torej vlagateljevo vlogo v postopku pred naročnikom mogoče obravnavati tudi kot obvestilo o nadaljevanju postopka iz prvega odstavka 17. člena ZRPJN. Ker je, kot je razvidno iz same vloge, vlagatelj le-to v vednost posredoval tudi naročniku, bi moral naročnik z njo ravnati v skladu s prvim in drugim odstavkom 17. člena ZRPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 31.12.2008

Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Občina Vojnik, Keršova ulica 8, 3212 Vojnik
- NIVO, gradnje in ekologija, d.d., Lava 11, 3001 Celje
- CESTE MOSTOVI CELJE, Lava 42, 3000 Celje
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana