018-189/2008 DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d.

Številka: 018-189/2008-2

SKLEP

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN-UPB5 (Uradni list RS, št. 49/07) v senatu članice mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata in članic Sonje Drozdek šinko in Vide Kostanjevec, kot članic senata, ob sodelovanju višje svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izvedba javne razsvetljave razcepa Zadobrova", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika JAVNA RAZSVETLJAVA d.d., Litijska cesta 263, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 19. 12. 2008 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja z dne 7. 11. 2008 se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji naročila, vsebovana v Sklepu o oddaji javnega naročila Izvedba javne razsvetljave razcepa Zadobrova, št. 402-25/08-RPP/SS-165 z dne 21. 10. 2008.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se ugodi. Naročnik mora povrniti vlagatelju stroške, nastale z revizijo, v višini 5.000,00 EUR, v 15-ih dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku paricijskega roka.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu po odprtem postopku za "Izvedbo javne razsvetljave razcepa Zadobrova" objavil na Portalu javnih naročil dne 10. 6. 2008 pod št. objave JN4686/2008.

Naročnik je dne 21. 10. 2008 sprejel Sklep o oddaji javnega naročila Izvedba javne razsvetljave razcepa Zadobrova, št. 402-25/08-RPP/SS-165, s katerim je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika ELSA GORNJA RADGONA d.o.o., šlebingerjev trg 15, Gornja Radgona, (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je po prejemu naročnikove dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila z dne 29. 10. 2008 v predpisanem roku z vlogo z dne 7. 11. 2008 vložil zahtevek za revizijo. Zahteval je, da se ugotovi, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje zahtev iz razpisne dokumentacije, zaradi česar je nepravilna in se jo izloči iz nadaljnje obravnave, ter razveljavitev sklepa o oddaji naročila in naložitev naročniku, da ponovno oceni ponudbe in izda nov sklep o oddaji naročila. Vložitev zahtevka za revizijo je vlagatelj utemeljil z dejstvom, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna. Tako je izbrani ponudnik predložil le eno ustrezno referenco za istovrstna dela v znesku nad 500.000 EUR v smislu zahteve naročnika iz tč. III.2.3 - tehnična sposobnost, naročnik pa je zahteval najmanj dve. Izbrani ponudnik je pri vrednosti sporne reference napačno vnesel vrednost izvedenih del skupaj z DDV in je zato vrednost referenčnih del brez DDV manjša od zahtevanih 500.000 EUR. Dalje je vlagatelj zatrjeval neobičajno nizko ceno nekaterih postavk ponudbe izbranega ponudnika in je podvomil v korektnost vseh postavk kalkulativnega predračuna izbranega ponudnika, saj cena iz tega predračuna znaša 84% cene vlagatelja in le 79% cene najdražje ponudbe. Ker pa vlagatelju ni bil omogočen vpogled v dele ponudbe izbranega ponudnika, ki bi lahko ob ponovitvi javnega naročila vlagatelju prinesel neupravičeno prednost, je bilo vlagatelju onemogočeno nadaljnje sklepanje in ukrepanje v zvezi z neobičajno nizko ceno. Zato je vlagatelj zahteval, da naročnik sam preveri vse postavke v ponudbeni ceni izbranega ponudnika. Vlagatelj je kot zadnje navedel, da upravičeno dvomi v verodostojnost izjave izbranega ponudnika, da ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v prehodnih postopkih javnega naročanja. Po javno dostopnih podatkih zbirke GVIN je izbrani ponudnik tožena stranka v kar 15-ih zadevah s strani preteklih podizvajalcev; večinoma gre za IPg zadeve, kar pomeni, da je bila proti izbranemu ponudniku predlagana izvršba, izdan sklep o dovolitvi izvršbe, zaradi ugovora izbranega ponudnika pa se zadeve nadaljujejo v pravdi. Oboje je po mnenju vlagatelja podlaga za utemeljen sum, da izbrani ponudnik ne posluje z zahtevo naročnika, zaradi česar naj naročnik skrbno preizkusi ponudbe v tem delu. Ker je bil vlagatelju onemogočen vpogled v revizorjevo poročilo izbranega ponudnika, je vlagatelj zahteval, da naročnik sam ponovno preuči in preizkusi revizijsko poročilo in ponovno odloča o sprejemljivosti in primernosti ponudbe izbranega ponudnika.

Izbrani ponudnik je z vlogo z dne 19. 11. 2008 podal odgovor na navedbe vlagatelja v zahtevku za revizijo. Poudaril je, da ZJN-2 v določbah o tehnični in kadrovski sposobnosti na nobenem mestu ne določa načina oblikovanja vrednosti referenčnih zneskov v ponudbah, pač pa to v celoti prepušča naročnikom. V predmetni razpisni dokumentaciji pa naročnik nikjer ni določil, da bo upošteval referenčne vrednosti brez DDV. Dalje je izbrani ponudnik v zvezi z institutom neobičajno nizke cene opozoril, da je slednji institut po 49. členu ZJN-2 uporaben pri tistih procesnih položajih, kjer želi naročnik ponudbo, ki vsebuje najnižjo ceno, zavrniti, varstvo takšnih ponudnikov pa je uveljavljeno z vnaprejšnjim zagotovilom, da lahko dokažejo, da njihova ponudba kljub nizki ceni zagotavlja uspešno izvedbo javnega naročila. Naročnik v konkretnem primeru očitno ni ocenil, da bi bila ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka. Izbrani ponudnik pa tudi ne ve, katere postavke v njegovi ponudbi naj bi bile ovrednotene pod normalno tržno ceno, zato takšnih navedb ne more ustrezno vsebinsko izpodbijati. Tudi sicer vlagatelj ni ponudil nobenih dokazov za svoje pavšalne navedbe. Glede izjave o plačanih zapadlih obveznosti do podizvajalcev pa je izbrani ponudnik predložil dopis družbe Bisnode d.o.o. z dne 14. 11. 2008, ki upravlja s portalom GVIN in iz katerega izhaja, da gre le za podatke o razpisanih narokih, v katerih so udeležene številne pravne in fizične osebe; nekatere so vabljene kot priče, druge kot izvedenci, lahko tudi kot tožeče ali tožene stranke. Sama informacija o razpisu naroka ne inkriminira položaja nobene stranke, tako tudi ne izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik je še dodal, da vlagatelj v tem delu niti ni zatrjeval kršitve naročnika, pač pa je podal zgolj dvom v verodostojnost izbranega ponudnika.

Naročnik je dne 2. 12. 2008 sprejel odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V obrazložitvi, ki je razvidna iz priloženega zapisnika seje strokovne komisije z dne 19. 11. 2008, je v zvezi z vrednostjo referenčnih del navedel, da ZJN-2 v vseh tistih določbah, ki se nanašajo na neto vrednosti, striktno določa, da gre za vrednost brez DDV. Kolikor bi bile vlagateljeve domneve utemeljene, ZJN-2 tako ne bi v svojih določbah, npr. v 12., 13. in 14. členu izrecno določal, da gre za vrednost brez davka na dodano vrednost. ZJN-2 pa npr. v 19. členu, ki se nanaša na ponudbeno ceno, ne vsebuje določila o vrednosti brez DDV, kar pomeni, da se vsebina člena nanaša na ponudbeno vrednost vključno z DDV. Ponudbena cena pa je tista, ki je merodajna za presojo predloženih referenčnih potrdil. Če bi se navedeno določilo razpisnih pogojev, ki se nanaša na vrednost referenčnih del, nanašalo na vrednost referenčnih del brez DDV, bi naročnik to tako tudi zapisal. Kolikor bi naročnik v obravnavanem primeru od ponudnikov zahteval, da v stolpec "Vrednost pogodbe" vpišejo vrednost pogodbe brez DDV, bi to v razpisne pogoje zapisal. Vrednost pogodbe vedno vključuje DDV, katerega stopnja se pri gradbenih pogodbah ne razlikuje. Pri istovrstnih delih, ki jih ponudniki navedejo kot referenčna, tudi ne gre za storitve in dobave, za katere bi bila določena oprostitev plačila DDV. Razpisni pogoji se nanašajo na vrednost pogodbe in ne na vrednost pogodbe brez DDV. Sicer pa je vlagatelj že nastopal kot ponudnik pri podobnih javnih naročilih istega naročnika in mu je razpisni pogoj v zvezi z vrednostjo referenčnih del poznan. V dosedanjih postopkih je enak razpisni pogoj vlagatelj pravilno razumel, da se pri vrednosti referenčnih del upošteva vrednost pogodbe in ne vrednost brez DDV. Vlagatelj je v konkretnem naročilu predložil referenco Dars d.d. po pogodbi, št. 1159/06 z dne 28. 11. 2006, v kateri je navedel pogodbeno vrednost vključno z DDV, iz česar izhaja, da je vlagatelj pogodbeno vrednost v tem delu razumel kot vrednost vključno z DDV. Zato ne gre za pogoj, ki bi bil vlagatelju nejasen. Glede domnevno neobičajno nizke cene je naročnik pojasnil, da se določba 49. člena ZJN-2 nanaša na situacijo, kadar obstaja v zvezi s ponudbeno ceno pri naročniku dvom o možnosti izpolnitve naročila. Kadar je takšen dvom podan, mora naročnik, preden takšno ponudbo zavrne, pisno zahtevati podrobne podatke o elementih ponudbe, za katere meni, da so merodajni za izpolnitev naročila. Pri ponudbeni ceni izbranega ponudnika ni obstajal dvom o možnosti izpolnitve naročila, saj je bila v fazi ocenjevanja ponudb izdelana primerjava ponudbenih cen s cenami vsebinsko enakih postavk iz drugih postopkov oddaje javnega naročila, ki ni pokazala odstopanj, ki bi narekovala uporabo 49. člena ZJN-2. Naročnik je v zvezi z izjavo izbranega ponudnika o neporavnanih zapadlih obveznosti navedel, da se kopija izpisa iz GVIN nanaša na obveznosti, ki še niso zapadle, ker so med strankami sporne in so zato predmet pravdnega postopka. Sodni postopki v teku pa tudi niso predmet poročila revizorja.

Vlagatelj je z vlogo z dne 5. 12. 2008 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z vlogo z dne 8. 12. 2008 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila in pred njim vodenem revizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v dokumentacijo o izvedbi postopka konkretnega javnega naročila, ponudbo izbranega ponudnika in dokumentacijo o revizijskem postopku, vodenem pri naročniku. Prav tako je Državna revizijska komisija ob upoštevanju 2. odstavka 21. člena ZRPJN pri odločitvi upoštevala pojasnila izbranega ponudnika, podana v vlogi z dne 19. 11. 2008.

Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je Državna revizijska komisija kot nesporno med strankama ugotovila, da je naročnik izvedel odprti postopek za oddajo obravnavanega javnega naročila in kot najugodnejšo izbral ponudbo izbranega ponudnika po merilu najnižje cene, medtem ko je vlagatelj podal drugo najugodnejšo ponudbo. Naročnik je obe ponudbi ocenil kot popolni. Med naročnikom in vlagateljem pa je sporno dejstvo, ali je naročnik pravilno ocenil popolnost ponudbe izbranega ponudnika v delu izpolnjevanja referenčnih pogojev, višine ponudbene cene in izpolnjevanju zapadlih obveznosti do podizvajalcev. Slednje je bilo tudi predmet presoje Državne revizijske komisije v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala revizijsko navedbo, povezano s sporno referenco izbranega ponudnika.

Naročnik je v objavi obvestila o naročilu (točka III.2.3.) in Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe (točka 5.1.i.) za izkazovanje tehnične sposobnosti ponudnikov med drugim zahteval:

"Seznam najpomembnejših opravljenih istovrstnih del, v katerega navede naziv naročnika, vrsto del, leto dokončanja in vrednost pogodbe, iz katerih je razvidno, da ima v zadnjih petih letih izkušnje kot glavni izvajalec ali partner v skupnem nastopanju (Joint Venture) ali podizvajalec za istovrstna dela (izvedba javne razsvetljave), pri vsaj enem naročilu v vrednosti vsaj 1.000.000,00 EUR ali pri vsaj dveh naročilih, vsako v vrednosti vsaj 500.000,00 EUR. Ponudnik mora seznamu priložiti potrdila naročnikov del, ki jih navaja v seznamu, da je dela po pogodbi opravil pravilno in pravočasno."

Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je le-ta na obrazcu 5.1.i (seznam najpomembnejših opravljenih istovrstnih del) navedel deset referenčnih projektov ter predložil tri referenčna potrdila naročnikov del. Kot je med strankama nesporno, sta zgolj dva referenčna projekta v ustrezni vrednosti pogodbe nad 500.000,00 EUR. Od slednjih je po zatrjevanju vlagatelja neustrezni referenčni projekt naročnika CPM d.d., Maribor (Javna razsvetljava z vsemi gradbenimi deli, zahodna obvoznica Maribor), in sicer iz razloga, ker je pogodbena vrednost zapisana z vključenim davkom na dodano vrednost v znesku 524.954,00 EUR (brez DDV pa bi znašala manj od zahtevanih 500.000,00 EUR). Da zapisana pogodbena vrednost vključuje DDV, izhaja tako iz odločitve naročnika o zahtevku za revizijo z dne 2. 12. 2008, slednjemu pa ne nasprotuje tudi izbrani ponudnik v vlogi z dne 19. 11. 2008. Med naročnikom in vlagateljem je tako nastal spor glede vprašanja, ali je potrebno zahtevo naročnika v tem delu razumeti kot zahtevano vrednost referenčnih del z ali brez DDV. Vlagatelj je zatrjeval, da se vsi zneski v Zakonu o javnem naročanju - ZJN-2 (Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08) v smislu objave in izvedbe javnega naročila štejejo kot vrednost brez DDV, Zakon o davku na dodano vrednost - ZDDV-1 pa za različne storitve in dobave določa različne stopnje DDV, obenem pa za nekatere storitve in dobave določa oprostitve plačila DDV, kar posledično onemogoča ugotovitve pravilne vrednosti del. Z drugačno razlago določb ZJN-2 bi bilo kršeno temeljno načelo enakopravne obravnave ponudnikov v 9. členu ZJN-2 in načelo transparentnosti iz 8. člena ZJN-2, dokazila različnih ponudnikov pa bi bila med seboj neprimerljiva. Naročnik in izbrani ponudnik pa sta bila na stališču, da so določbe ZJN-2 glede določanja zneskov v vrednosti brez DDV brezpredmetna, saj se ne nanašajo na tehnično sposobnost ponudnika. Kolikor bi naročnik želel pogodbeno vrednost brez DDV, pa bi tako tudi zapisal v razpisni dokumentaciji.

Skladno s 1. odstavkom 41. člena ZJN-2 mora naročnik oddati javno naročilo na podlagi meril, opredeljenih v 48. členu tega zakona, ob upoštevanju določb 49. člena tega zakona, upoštevaje možnost ponujanja variant, potem ko naročnik preveri sposobnost gospodarskih subjektov za izvedbo javnega naročila, ki izpolnjujejo pogoje, vezane na osnovno sposobnost kandidata ali ponudnika in sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti. Preverjanje se nanaša na izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje sposobnosti iz 44. do 47. člena tega zakona in na nediskriminacijske pogoje in merila iz 3. odst. tega člena. Skladno s 3. odstavkom 41. člena ZJN-2 lahko naročnik od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa in tehnične in poklicne sposobnosti. Tehnično sposobnost ureja zakon v 45. členu, ki določa, da naročnik oceni in preveri tehnično sposobnost gospodarskih subjektov v skladu z 2. in 3. odstavkom tega člena. Gospodarski subjekti lahko skladno z določbo prve alineje a) točke 2. odstavka 45. člena ZJN-2 izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti s seznamom gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembnejše gradnje. V potrdilih mora biti navedena vrednost, datum in kraj opravljenih gradenj, z navedbo, da so bile opravljene po predpisih stroke in ustrezno zaključene in z navedbo podatkov naročnika.

Iz citirane določbe 45. člena ZJN-2 ob gramatikalni razlagi zakonskega besedila ni mogoče z gotovostjo podati ugotovitve, ali je zakonodajalec imel v mislih vrednost z/brez DDV. Pri tem dejstvo, na katerega se sklicuje vlagatelj, da ZJN-2 v določbah, ki se nanašajo na objavo in ocenjeno vrednost javnega naročila, vedno določa zneske, ki se štejejo kot vrednost brez DDV, v konkretnem primeru ni relevantno, saj ZJN-2 v 45. členu ne določa nobenega konkretnega zneska ali vrednosti, ampak zgolj uporabi besedo "vrednost". Državna revizijska komisija tudi po vpogledu v razpisno dokumentacijo obravnavanega javnega naročila ni ugotovila, da bi naročnik kjerkoli navedel, da se upošteva vrednost referenčnih del z/brez DDV in pri razlagi definicije "vrednosti" ni mogla upoštevati določb razpisne dokumentacije. Za presojo spornega vprašanja je zato uporabila namensko razlago zakonskih določb o ugotavljanju tehnične sposobnosti, ob upoštevanju temeljnih načel javnega naročanja. Namen ugotavljanja tehnične sposobnosti ponudnika je, da naročnik preveri, ali so ponudniki tehnično sposobni izvesti konkretno javno naročilo. Naročnik določi in zahteva od ponudnikov, da predložijo tista dokazila, ki ga bodo kot naročnika prepričala o njihovi tovrstni sposobnosti (Predlog Zakona o javnem naročanju, EVA: 2005-1611-0077, 11. 8. 2006). Njegove zahteve so torej vezane na predmet naročila, poznavanje potencialnih ponudnikov in delovanje relevantnega trga. Tehnična sposobnost se veže na predstavitev referenc, iz katerih so razvidne pretekle dobave blaga in izvedbe storitev v zadnjih treh letih ali gradenj v zadnjih petih letih. Načelo enakopravne obravnave ponudnikov iz 9. člena ZJN-2 nalaga naročniku, da zagotovi, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Načelo transparentnosti iz 8. člena ZJN-2 pa določa, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. Iz slednjega je mogoče zaključiti, da lahko naročnik izbere ustrezno tehnično usposobljenega ponudnika z upoštevanjem določbe 45. člena ZJN-2 le na podlagi takšne primerjave med dokazilom ponudnika in zahtevo naročnika, ki bo zagotavljala objektivnost in transparentnost. Povedano drugače, izkazane reference in njihove vrednosti je potrebno vrednotiti tako, da bo vrednost predstavljala določeno (enakovredno in enakovrstno) osnovo, ki je za vse ponudnike enaka, ne glede na različne osebne okoliščine (sedež, zavezanost plačila različnih davkov, ipd.). Naročnik bo le tako lahko preveril, kakšna je bila dejanska vrednost opravljenega posla ob uporabi enakih kriterijev, in kolikšen posel je ponudnik že opravil in ga je sposoben opraviti. V nasprotnem primeru ne bi bilo mogoče zagotoviti ustrezne objektivne primerjave med samimi ponudniki. Primerjati je mogoče le primerljive podatke, torej osnovne (neto) vrednosti z osnovnimi (neto) vrednostmi. Ne gre tudi spregledati, da se sposobnost ponudnikov ocenjuje v sorazmerju konkretnemu predmetu javnega naročanja (načelo sorazmernosti iz 10. člena ZJN-2), pri tem pa se kot sorazmerna vrednost vedno tehta ocenjena vrednost javnega naročila (ki je določena brez DDV). Dodaten argument takšnemu stališču pa nenazadnje izhaja tudi iz drugih kazalnikov sposobnosti, tako npr. za izkaz finančnega poslovanja podatki o boniteti poslovanja iz obrazca BON-1 vsebujejo podatke in kazalnike (računovodske izkaze), ki so predstavljeni v NETO vrednosti in ne vsebujejo davka na dodano vrednost.

Ob upoštevanju ugotovljenega je Državna revizijska komisija ocenila in zaključila, da referenčna vrednost z DDV ne more biti merilo za izkaz tehnične sposobnosti ponudnikov. Zato je potrebno naročnikovo zahtevo iz obvestila o naročilu (točka III.2.3.) in Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (točka 5.1.i.) za izkazovanje tehnične sposobnosti ponudnikov razumeti tako, da je bil naročnik dolžan upoštevati pogodbene vrednosti opravljenih istovrstnih del, brez vključenega DDV. Naročnik bi tako moral pri sporni referenci izbranega ponudnika (CPM d.d., Maribor; Javna razsvetljava z vsemi gradbenimi deli, zahodna obvoznica Maribor), kot primerjavo za ugotovitev ustreznosti zahtevane višine 500.000,00 EUR uporabiti referenčno vrednost brez DDV, torej od zneska 524.954,00 EUR odšteti ustrezno vrednost DDV. Ker med strankama ni bilo spora o tem, kolikšna je vrednost sporne reference brez DDV, torej v višini 437.461,67 EUR, kot jo navaja vlagatelj v zahtevku za revizijo, je Državna revizijska komisija ugotovila, da izbrani ponudnik z referenco CPM d.d., Maribor ni izpolnil zahteve naročnika, da je v zadnjih petih letih imel izkušnje kot glavni izvajalec ali partner v skupnem nastopanju (Joint Venture) ali podizvajalec za istovrstna dela (izvedba javne razsvetljave), pri naročilu v vrednosti vsaj 500.000,00 EUR. Posledično je bilo ugotoviti, da je izbrani ponudnik predložil zgolj eno (med strankama nesporno) referenco v vrednosti nad 500.000,00 EUR in tako ni zadostil naročnikovemu pogoju po predložitvi najmanj dveh takšnih referenc.

Državna revizijska komisija je ob navedenem zaključila, da je naročnik ravnal v nasprotju z 41. in 45. členom ZJN-2, s tem, ko je naročilo oddal izbranemu ponudniku, ki s predloženo ponudbo ni izpolnil pogojev za tehnično sposobnost. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je skladno z 19. točko 1. odstavka 2. člena ZJN-2 nepravilna in posledično po 16. točki istega člena nepopolna. Naročnik je zato kršil tudi določbo 1. odstavka 80. člena ZJN-2, s tem, ko ni izločil nepopolne ponudbe izbranega ponudnika. Zato je Državna revizijska komisija že iz slednjih razlogov ugodila zahtevku za revizijo vlagatelja in razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila, vsebovano v Sklepu o oddaji javnega naročila Izvedba javne razsvetljave razcepa Zadobrova, št. 402-25/08-RPP/SS-165 z dne 21. 10. 2008. Ostalih revizijskih navedb Državna revizijska komisija ni presojala, saj takšna presoja ne bi mogla več vplivati na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku, takšna odločitev pa je tudi bila sprejeta ob upoštevanju načela hitrosti kot enega od temeljnih načel v revizijskih postopkih javnega naročanja (3. člen ZRPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa
Odločitev o stroških temelji na 3. odstavku 22. člena ZRPJN. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je naročnik dolžan vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti stroške, nastale z revizijo. Državna revizijska komisija je vlagatelju glede na uspeh priznala stroške v celoti in odločila, da je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo v višini 5.000,00 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku paricijskega roka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 19. 12. 2008




Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
Članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje
- JAVNA RAZSVETLJAVA d.d., Litijska cesta 263, Ljubljana
- ELSA GORNJA RADGONA d.o.o., šlebingerjev trg 15, Gornja Radgona
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja,
Beethovnova 11, Ljubljana