018-184/2008 Mestna občina Slovenj Gradec

Številka: 018-184/2008-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07- v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu članice Sonje Drozdek-šinko kot predsednice senata, članice mag. Nataše Jeršič ter člana Jožefa Kocuvana, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku revizije postopka oddaje naročila "Regijski center ravnanje z odpadki Koroške-KOCEROD", začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo 1. podjetje Nivo, gradnje in ekologija, d.d. s partnerjem CPM d.d., Lava 11, Celje (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in 2. podjetje SCT d.d. skupaj s podjetjem CM Celje d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Mestno občino Slovenj Gradec, šolska ulica 5, Slovenj Gradec, dne 23.12.2008 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, z dne 13.9.2008, in zahtevek za revizijo drugega vlagatelja, z dne 17.9.2008, se v delih, ki se nanašata na nesprejemljivost ponudb, zavrneta kot neutemeljena.

V preostalem delu se vlagateljeva zahtevka za revizijo prvega vlagatelja in drugega vlagatelja zavržeta.

2. Zahteva prvega in drugega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je objavil na Portalu javnih naročil dne 16.6.2008, pod št. objave JN4891/2008, Obvestilo o naročilu za javno naročilo gradnje "Regijski center za ravnanje z odpadki Koroške-KOCEROD."

Dne 2.9.2008 je naročnik izdal Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 351-121/2007, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje Primorje d.d., Vipavska cesta 3, Ajdovščina (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik). Zoper omenjeno odločitev o oddaji javnega naročila je prvi vlagatelj dne 13.9.2008, drugi pa dne 17.9.2008 vložil zahtevek za revizijo, katera je naročnik sprva s sklepom zavrgel.


Vlagatelja sta zoper naročnikovo odločitev dne vložila pritožbo, kateri je Državna revizijska komisija dne 14.10.2008 ugodila in razveljavila naročnikov sklep in mu naložila, da mora o zahtevku odločati v skladu z določilom 16. člena ZRPJN.

Naročnik je dne 24.10.2008 sprejel odločitev, s katero je vlagateljev zahtevek v delu, ki se nanaša na nesprejemljivost ponudbe, kot neutemeljenega zavrnil, v preostalem delu pa ga je zavrgel. Državna revizijska komisija je dne 12.11.2008 pritožbi ponovno ugodila in v nadaljevanju razveljavila naročnikov sklep in mu naložila, da mora o zahtevku ponovno odločati v skladu z določilom 16. člena ZRPJN.

Dne 24.11.2008 je naročnik sprejel sklep, s katerim je oba zahtevka za revizijo zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik pojasnjuje, da je v Sklepu o začetku postopka oddaje javnega naročila, z dne 15.6.2008, določil, da ocenjena vrednost znaša 18.998.420 EUR (brez DDV). Pod 8. točko pa je natančno razdelal različne vire financiranja (sredstva občin investitork, sredstva EU iz kohezijskega sklada, okoljske dajatve). Iz seštevka vseh navedenih virov pa izhaja, da skupna zagotovljena sredstva skupaj znašajo 23.640.580 EUR (z DDV) oz. upoštevaje davek 19.700.483 EUR (brez DDV). Na podlagi navedenega naročnik ugotavlja, da vse ponudbe razen ponudbe izbranega ponudnika presegajo omenjeni znesek zagotovljenih sredstev.

Prvi vlagatelj je v obrazložitvi zahtevka, z dne 13.9.2008, pojasnil, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogojev, ki se nanašajo na tehnične in kadrovske sposobnosti, saj je predložil reference, ki ne ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije. Tako je izbrani ponudnik pri odgovornem projektantu dokazoval izpolnjevanje pogoja z referenco, ki se nanaša na Kamnolom Laže, kjer je postavljeno premično postrojenje NORDBERG. Vlagatelj tega ne smatra kot objekt predelave odpadkov, zato se po njegovem mnenju tudi ne more šteti kot zadostno za izpopolnjevanje tehničnih in kadrovskih sposobnosti. Poleg tega pa vlagatelj še opozarja, da je referenca potrjena s strani izbranega ponudnika. Vlagatelj v nadaljevanju meni, da ponudba izbranega ponudnika odstopa od ostalih ponudb za 58,31%, zaradi česar bi moral naročnik na podlagi 49. člena ZJN-2 izbranega ponudnika pozvati za pojasnilo glede ponudbene cene. Vlagatelj je tudi prepričan, da je ponujena tehnologija neprimerna in nepravilna, oziroma so izbrane tehnološke rešitve za objekt MBO neustrezne. Poleg tega je naročnik referenco, ki se nanaša na izgradnjo osnovne šole neupravičeno akceptiral, kljub dejstvu da je naknadno spreminjanje pogojev nedopustno in v nasprotju z 7., 8. in 9. členom ZJN-2. Vlagatelj še opozarja, da bi mu moral biti omogočeni vpogled v ponudbo drugega najugodnejšega ponudnika. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se ugotovi, da sta ponudbi izbranega ponudnika ter drugega najugodnejšega ponudnika neprimerni, ter da je vlagateljeva ponudba edina popolna, primerna ter sprejemljiva.

Drugi vlagatelj je v obrazložitvi zahtevka z dne 17.9.2008 pojasnil, da ga je naročnikova odločitev, da je njegova ponudbena cena presegla naročnikova sredstva presenetila, saj v razpisni dokumentaciji ni bila nikjer zaznana limitirana vrednost predmetnega javnega naročila. Vlagatelj opozarja, da je iz Sklepa o začetku postopka razvidno, da je ocenjena vrednost naročila 18.998.420 EUR brez DDV, medtem ko naj bi bilo v Poročilu o ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika navedeno, da naročnikova zagotovljena sredstva znašajo 19.100.000 EUR brez DDV. Vlagatelj zaključuje, da v obravnavanem primeru očitno ne gre za limitirano vrednost in so možna odstopanja.
V nadaljevanju vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik v nasprotju z zahtevami iz razpisne dokumentacije ni predložil originalno revizorjevo poročila ali overjene kopije dokumentov, marveč gre za barvno kopijo skeniranega dokumenta, zaradi česar bi moral naročnik vlagateljevo ponudbo izločiti kot nepopolno. Vlagatelj opozarja, da je izbrani ponudnik v obrazcu 5.13 kot odgovornega projektanta določil Bogomirja Ipavca, medtem ko je potrdila za Obrazec 5.14 in 5.15 predložil tudi za Marjetko Vrančič, ki pa je ni postavil za odgovornega projektanta. Naročnik je predmetno neskladje štel za nebistveno formalno pomanjkljivost. Vlagatelj izpostavlja, da projektant Bogomir Ipavec ne izpolnjuje zahtevanih referenc. V nadaljevanju vlagatelj navaja, da ustreznih referenc nimata ne odgovorni delovodja ne odgovorni vodja gradbišča. Poleg tega izbrani ponudnik ni predložil ustrezne izjave, potrjene s strani lastnika deponije za deponiranje gradbenih odpadkov, marveč se je skliceval na lastno deponijo gradbenih odpadkov, ki pa s predmetnim javnim naročilom nima povezave. Poleg tega je iz terminskega plana razvidno, da je predvidel poskusno obratovanje v trajanju le 360 dni, zaradi česar bi njegova ponudba morala biti izločena kot nepopolna. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila, da se ga izbere kot najugodnejšega ponudnika, podrejeno pa, da se zaradi kršitev v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila.

V zvezi z navedbami prvega vlagatelja naročnik ugotavlja, da je izpodbijana referenca ustrezna in zadostna za izpolnjevanje tehničnih in kadrovskih sposobnosti, kajti naročnik v razpisni dokumentaciji pri navedbi pogojev ni specificiral vrste predelave odpadkov. Pri tem naročnik izpostavlja, da je ravnal razumno in gospodarno s tem, ko je na podlagi objavljenega merila "najnižja cena" izbral izbranega ponudnika. Glede očitkov o neprimerni tehnološki rešitvi objekta, naročnik meni, da niso konkretizirani niti niso podani dokazi, iz katerih bi bilo razvidno, da bi se moral vzpostaviti dvom v zmožnost izvedbe javnega naročila. Naročnik prav tako zavrača vlagatelje navedbe v zvezi s spremembo razpisnih pogojev. V zvezi z navedbami drugega vlagatelja, da izbrani ponudnik ni predložil originalno revizorjevo poročilo, naročnik meni, da odtis žiga na dokumentu v ničemer ne zmanjšuje verodostojnosti in vrednosti dokumenta v primerjavi z lastnoročnim podpisanim dokumentom, temveč gre zgolj za vprašanje načina poslovanja družbe. V zvezi s spornimi referencami projektanta naročnik pojasnjuje, da bosta nalogo glavnega projektanta opravljala Bogomir Ipavec in Marjetka Vrančič, ki izpolnjujeta pogoje razpisne dokumentacije. Naročnik v nadaljevanju ocenjuje, da odgovorni vodja projekta, odgovorni delovodja ter odgovorni vodja gradbišča izpolnjujejo vse pogoje in da so predložili vse ustrezne reference za izpolnitev le-teh. Naročnik prav tako ocenjuje, da predložena pisna izjava o rešitvi odlaganja odvečnega materiala na deponijo v celoti izpolnjuje pogoje iz razpisa. Glede poskusnega obratovanja v trajanju 360 dni je naročnik zavzel stališče, da ugotovljena tipkarska napaka ne predstavlja bistvene kršitve, zaradi katere bi morala biti ponudba izbranega ponudnika izločena. Na podlagi navedenega je naročnik oba vlagateljeva zahtevka za revizijo zavrnil.

Prvi vlagatelj je z dopisom, z dne 27.11.2008, drugi vlagatelj pa z dopisom, z dne 28.11.2008, obvestil naročnika, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 2.12.2008, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 3.12.2008, skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je na podlagi 2. odstavka 21. člena ZRPJN dne 10.12.2008 s strani naročnika in 15.12.2008 s strani Ministrstva za okolje in prostor zahtevala dodatna pojasnila v zvezi z zagotovljenimi sredstvi.

Po pregledu celotne dokumentacije o predmetnem javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 2. in 1. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN, ter skladno z določilom 6. odstavka 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru najprej presojala zakonitost naročnikovega ravnanja, s tem ko je izločil ponudbi obeh vlagateljev kot nesprejemljivi.

Pojem nesprejemljive ponudbe ureja Zakon o javnem naročanju (Ur.l. št. 128/2006 z nadaljnjimi spremembami, v nadaljevanju ZJN-2) v 21. točki 1. odstavka 2. člena, kjer nesprejemljivo ponudbo definira kot tisto ponudbo, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva, ali kot ponudbo, katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu. Medtem ko se ocenjena vrednost javnega naročila določi tako, da je njena višina primerljiva s cenami na trgu, ki veljajo za predmet javnega naročila, če je dostopen na trgu in ni prilagojen posebnim potrebam naročnika (1. odstavek 14. člena ZJN-2). Naročnik na podlagi 1. odstavka 80. člena ZJN-2 mora iz postopka oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolne pa niso tiste ponudbe, ki so med drugim nesprejemljive (16. točka 1. odstavka 2. člena ZJN-2).

Na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz Sklepa o začetku postopa izhaja, da ocenjena vrednost predmetnega javnega naročila znaša 18.998.420 EUR brez vštetega DDV. Vendar pa navedena vrednost predstavlja ocenjeno vrednost predmetnega javnega naročila in ne zagotovljena sredstva naročnika, kakor zmotno to zatrjuje vlagatelj. Iz naročnikovega finančnega načrta, z dne 15.6.2008 izhaja, da ima naročnik za predmetno naročilo zagotovljena sredstva zgolj v višini 23.640.580 EUR skupaj z vštetim DDV, na kar se sklicuje tudi sam naročnik. Medtem ko je vrednost ponudbe prvega vlagatelja 22.999.260,34 EUR, drugega pa 22.907.326,18 EUR brez vštetega DDV, kar krepko presega naročnikova zagotovljena sredstva. Pri tem pa naročnikova zatrjevanja, da razpolaga zgolj z omejeno višino zagotovljenih sredstev, dokazuje tudi sama Odločba št: KS OP ROPI/4/1/KOCEROD/0 o dodelitvi sredstev za projekt "Regijski center za ravnanje z odpadki Koroške-KOCEROD". Slednja v 4. točki izreka pravi, da višina skupnih stroškov projekta znaša 24.980.383 EUR, pri čemer upravičeni stroški znašajo 19.700.483 EUR brez DDV. Pri tem delež prispevka Skupnosti v skupnih javnih upravičenih stroških znaša 65,36%. Tako so kot upravičeni stroški v višini 19.700.483 EUR določene postavke: za gradnjo, opremo in druga delovna sredstva, nepredvideni stroški, obveščanje javnosti in nadzor nad gradnjo (kar je razvidno iz V. točke Priloge I omenjene odločbe). Neupravičene stroške v višini 5.279.900 EUR, ki niso predmet sofinanciranja s strani Skupnosti, pa predstavlja dokumentacija, nakup zemljišč v vrednosti 1.339.803 EUR in DDV v višini 3.940.097 EUR. Iz omenjene odločbe tako izhaja, da skupna vrednost projekta z upravičenimi in neupravičenimi stroški znaša 24.980.383 EUR, za kar so delno zagotovljena lastna sredstva naročnika, sredstva v višini 12.875.545 EUR pa bo sofinancirano s strani Kohezijskega sklada. Glede na navedeno gre ugotoviti, da iz odločbe izhaja, da vrednost projekta skupaj z DDV za predmetno naročilo gradnje znaša skupaj natanko 23.640.580 EUR (pri čemer stroškov nakupa zemljišč v predmetno naročilo ne gre šteti), brez DDV pa 19.700.483 EUR, kakor izhaja tudi iz naročnikovega finančnega načrta. Navedena vrednost pa predstavlja naročnikova zagotovljena sredstva za predmetno javno naročilo in jo nenazadnje naročnik omenja v Poročilu o ocenjevanju ponudb, čemur vlagatelj neupravičeno ugovarja. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ocenjuje, da ima naročnik zagotovljena sredstva v navedeni vrednosti. Kajti omenjena odločba predvideva, če bi se vrednost projekta zvišala nad vrednostjo 25 milijonov EUR, bi se sofinanciranje sredstev s strani Skupnosti na podlagi 8. točke zgoraj omenjene odločbe prekinilo do izdaje odločbe o sofinanciranju s strani Evropske komisije. Na podlagi navedena Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbi obeh vlagateljev izločil kot nesprejemljivi iz postopka nadaljnjega ocenjevanja ponudb, na podlagi česar se vlagateljeva zahtevka za revizijo v tem delu zavrneta.

Glede na to, da se položaj obeh vlagateljev v postopku oddaje javnega naročila ne more več izboljšati, saj zaradi ugotovljene nesprejemljivosti obeh ponudb, vlagatelja ne moreta biti izbrana, sta svoje pravno varstvo že izčrpala. V posledici navedenega gre ugotoviti, da vlagatelja skladno s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN ne izkazujeta enega izmed kumulativno določenih elementov, ki tvorijo aktivno legitimacijo (v tem primeru se ta element nanaša na povzročeno škodo oziroma možnost povzročitve škode), zaradi česar je Državna revizijska komisija morala v preostalem delu zahtevka za revizijo na podlagi prve alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavreči.

Prvi vlagatelj je priglasil povrnitev stroškov v višini plačane takse 10.000 EUR in v višini 100 EUR za administrativne stroške. Drugi vlagatelj je priglasil stroške v plačane takse 10.000 EUR in stroške tiskanja, poštnine v višini 10 EUR.

Tretji odstavek 22. člena ZRPJN določa, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo, peti odstavek 22. člena ZRPJN pa, da morata stranki v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahtevata povračilo, pri čemer je povrnitev stroškov mogoče zahtevati do sprejema odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. O stroških odločata naročnik oziroma Državna revizijska komisija, odločitev Državne revizijske komisije pa je izvršilni naslov (šesti odstavek 22. člena ZRPJN).

Ker je Državna revizijska komisija oba vlagateljeva zahtevka za revizijo v delu zavrnila, v delu pa zavrgla, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov vlagatelju, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN zavrnila tudi zahtevo prvega in drugega vlagatelja za povrnitev stroškov postopka revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 23.12.2008


predsednica senata
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:

- Mestna občina Slovenj Gradec, šolska ulica 5, Slovenj Gradec,
- Primorje d.d., Vipavska cesta 3, Ajdovščina,
- Nivo, gradnje in ekologija, d.d., Lava 11, Celje,
- podjetje SCT d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.