018-186/2008 Slovenske železnice, d.o.o.

Številka: 018-186/2008-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 78/06 in 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu članice Sonje Drozdek šinko kot predsednice senata ter članice mag. Nataše Jeršič in člana Jožeta Kocuvana kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izdelava izvedbenih načrtov za: a) Obnovo odseka proge Dolga Gora - Poljčane in b) Obnovo postaje Poljčane" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Tehnoing d.o.o., Devova ulica 18, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Slovenske železnice, d.o.o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 12.12.2008

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je 10.6.2008 izdal sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po odprtem postopku.

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil dne 1.7.2008 pod številko objave JN5402/2008, dne 4.7.2008 pa v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti pod št. objave 2008/S 128-170255.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila so ponudbo oddali trije ponudniki, med drugim tudi vlagatelj. Naročnik je po odpiranju in pregledu prispelih ponudb dne 10.10.2008 sprejel odločitev, da na podlagi 2. odst. 80. člena Zakona o javnem naročanju (Ur.l.RS št. 128/2006, 16/08 in 34/08; v nadaljevanju ZJN-2) postopek javnega odločanja prekine (dokument št. 1-1924/2008). Naročnik je v obrazložitvi sprejete odločitve navedel, da ima za pripravo in vodenje projektov zagotovljena sredstva na osnovi sklenjene pogodbe za leti 2008 in 2009 z Direkcijo za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo Maribor. Ker so se konec meseca septembra pojavila nujna dodatna dela na drugem projektu, za izvedbo predmetnega javnega naročila ni več zagotovljenih dovolj finančnih sredstev. Vlagatelj je navedeno odločitev prejel 21.10.2008.

Po prejemu naročnikove odločitve o prekinitvi postopka javnega naročanja je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj meni, da je dejansko stanje v odločitvi o prekinitvi postopka nepopolno in nepravilno ugotovljeno. Vlagatelj zaradi njemu spornih navedenih datumov nastanka nujnih dodatnih del na drugem (vlagatelju neznanem) projektu, (konec septembra) in sprejema sporne odločitve naročnika (odločitev o prekinitvi postopka z dne 10.10.2008) zahteva, da naj naročnik z računi dokaže, da je za dodatna dela na drugem projektu črpal sredstva iz pogodbe, sklenjene z Direkcijo za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo Maribor. Vlagatelju je tudi nerazumljivo, zakaj ni naročnik sredstev za nujna dela na omenjenem drugem projektu črpal iz sredstev, zagotovljenih za ta namen na postavki, ki je bila za to predvidena, oziroma na kakšni drugi postavki. Kot ugotavlja vlagatelj, ni naročnik nikjer zapisal, da mu je zmanjkalo sredstev na tem drugem projektu. Da bi vlagatelj svoje navedbe lahko dokazal, predlaga vpogled v pogodbo med naročnikom in Direkcijo za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo Maribor, na podlagi katere so za izvedbo predmetnega naročila zagotovljena sredstva. Poleg tega zahteva, da se ugotovi, kdaj je bila ta pogodba spremenjena in na podlagi česa, katera nujna dela so se financirala iz zagotovljenih sredstev in zakaj ni naročnik financiral dodatnih del na drugem projektu iz lastnih sredstev. Vlagatelj predlaga izvedbo dokazov z namenom dokazati, da ima naročnik za izvedbo predmetnega naročila zagotovljena sredstva, kljub temu pa ne želi oddati naročila. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da naročnik s tem, ko prekinja postopek na podlagi 2. odst. 80. člena ZJN-2 zaradi premalo zagotovljenih sredstev za njegovo izvedbo, nasprotuje sam sebi, saj kljub prekinitvi postopka ne navede, kdaj ga bo nadaljeval. Po mnenju vlagatelja prekinitev postopka v situaciji, ko naročnik že prejme ponudbe in lahko izbere, upoštevajoč razlago Sodišča ES, pomeni, da se postopek začasno prekine, ne pomeni pa zavrnitev ponudb iz 3. odst. 80. člena ZJN-2. Slednja namreč naročniku nalaga nekatera formalna dejanja, namen katerih je, da se prepreči možnost, da bi naročnikova odločitev o zavrnitvi vseh ponudb bila neupravičena in bi predstavljala diskriminatorno ravnanje do ponudnikov, ki so ponudbe oddali. Tudi naročnikova odločitev o zavrnitvi vseh ponudb mora temeljiti na objektivno preverljivih razlogih, saj je ponudnikom le tako omogočeno učinkovito pravno varstvo. Glede na opisano vlagatelj meni, da je naročnik svojo odločitev o prekinitvi postopka sprejel zgolj iz razloga, ker ne želi v predmetnem postopku izbrati njegove ponudbe. Čeprav prekinitev postopka lahko pomeni zgolj "zastoj v postopku oddaje predmetnega javnega naročila" in je po mnenju vlagatelja ne gre enačiti z zavrnitvijo vseh ponudb, pa je treba sporno odločitev naročnika razveljaviti, saj je vlagatelj v situaciji, ko ima interes za pridobitev naročila, ne ve pa, kako dolgo bo trajala situacija prekinitve postopka.
Vlagatelj podrejeno še navaja, da v kolikor prekinitev postopka dejansko pomeni zavrnitev vseh ponudb na način, kot je to predvideno v 3. odst. 80. člena ZJN-2, pa je odločitev naročnika napačna, saj je dejansko stanje subsumirano pod napačno pravno normo, to pa pomeni bistveno kršitev določb postopka.
Vlagatelj navaja, da je zaradi zapisanih razlogov kršeno ne samo načelo enakopravnosti, temveč tudi načelo gospodarnosti in načelo transparentnosti. Naročnik ni izvedel vseh formalnih ravnanj, ki bi jih moral izvesti, prav tako pa sporna odločitev ni sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil skupnostnega prava o javnem naročanju, zlasti načela enake obravnave (zadeva C-244/02 - tč. 36) in temeljnih načel, vsebovanih v Pogodbi o Evropski skupnosti. Naročnik ni pojasnil niti zapisal, kako je obravnaval ponudbo vlagatelja in ostale ponudbe, saj ni jasno niti to, katere od prispelih ponudb so popolne in katere ne. In ker gre za prekinitev postopka, zahteva pravna varnost javne razloge za prekinitev, predvsem pa vsebinsko odločitev naročnika o tem, kdaj se bo postopek nadaljeval.
Vlagatelj zahteva povračilo plačane takse in materialnih stroškov.

Naročnik je 11.11.2008 sprejel odločitev, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da je v skladu z 11. členom Zakona o železniškem prometu (Ur.l.RS, št. 44/2007-UPB4; v nadaljevanju: ZZelP) vzdrževanje javne železniške infrastrukture obvezna gospodarska javna služba, ki jo na podlagi 27. c člena istega zakona izvaja naročnik kot upravljavec na podlagi pogodbe, sklenjene z Vlado Republike Slovenije. Na podlagi 5. odst. 11. člena ZZelP in 3. odst. 2. člena Uredbe o načinu opravljanja obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture in vodenja železniškega prometa (Ur.l.RS, št. 115/07) je bila 11.3.2008 podpisana pogodba o opravljanju vzdrževalnih del v javno korist za obdobje od 1.1.2008 do 31.12.2009 med Vlado RS in naročnikom, katere predmet je izvajanje oz. organiziranje vzdrževalnih del v javno korist, ki so določena v Prilogi 1 navedene pogodbe in v kateri je za postavko "Priprava in vodenje projektov" za leto 2008 in 2009 zagotovljenih 3.850.000,00 EUR. Naročnik pojasni, da mora v skladu s pogodbo upravljavec za vsak navedeni projekt pred pričetkom del dostaviti Direkciji RS ta vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo (v nadaljevanju: Direkcija) ponudbeni predračun v potrditev in da so bili do konca septembra letos v okviru postavke "Priprava in vodenje projektov" Direkciji posredovani in z njene strani potrjeni ponudbeni predračuni za štiri različne projekte v vrednosti 3.064.664,75 EUR. V tem znesku so zajeta tudi sredstva za nujno potrebna dodatna dela na projektu za obnovo postaje Ljubljana, ki se že izvaja. Tako je na navedeni postavki ostalo le še nekaj več kot 785.000,00 EUR sredstev, medtem ko znašajo ponudbene vrednosti posameznih ponudb več kot 1.000.000,00 EUR. Iz navedenega je razvidno, da preostala finančna sredstva ne zadoščajo za izvedbo predmetnega javnega naročila, naročnik pa nima predvidenih lastnih sredstev za navedene projekte, ki so namenjeni za vzdrževanje javne železniške infrastrukture, ki je grajeno javno dobro v lasti države.
Glede vlagateljevih očitkov o prekinitvi postopka, ne da bi naročnik navedel, kdaj bo postopek nadaljeval, naročnik navaja, da je v obrazložitvi jasno navedel, da nima zagotovljenih dovolj finančnih sredstev, zato predmetnega postopka javnega naročila ne bo nadaljeval.

Vlagatelj je naročnika pravočasno obvestil, da bo postopek revizije oddaje predmetnega javnega naročila nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo, zato je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo 2.12.2008 odstopil Državni revizijski komisiji v odločanje.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu je Državna revizijska komisija v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija je najprej preverila, ali bi moral naročnik glede na predmet javnega naročila, ki ga izvaja, le-tega izvesti v skladu z ZJN-2 ali Zakonom o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Ur.l.RS, št. 128/2006 in 16/2008; v nadaljnjem besedilu: ZJNVETPS). Razmejitev med uporabo ZJN-2 in ZJNVETPS je namreč odvisna od dejavnosti, ki jo opravlja naročnik. Če naročnik opravlja eno ali več dejavnosti iz 5. do 9. člena ZJNVETPS, veljajo za naročanje v zvezi s to dejavnostjo določbe ZJNVETPS (3. odst. 1. člena ZJN-2).

ZJNVETPS v 1. odst. 7. člena (storitve na področju transporta) določa, da se ta zakon uporablja za dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem ali delovanjem omrežij, ki zagotavljajo izvajanje javne storitve na področju prevoza z železnico, avtomatiziranimi sistemi, tramvajem, trolejbusom, avtobusom ali žičnico.

Po ZZelP gre za dejavnost v zvezi z zagotavljanjem omrežij, ki zagotavljajo izvajanje javne storitve na področju prevoza z železnico, nedvomno šteti dejavnost vzdrževanja javne železniške infrastrukture (11. člen ZZelP), ki jo v okviru obvezne gospodarske javne službe kot upravljavec opravlja naročnik (11. in 27.c člen ZZelP). Znotraj te dejavnosti upravljavec (torej naročnik) na podlagi izvedbenega načrta (4. točka 3. člena Pravilnika o pogojih in postopku za začetek, izvajanje in dokončanje tekočega in investicijskega vzdrževanja ter vzdrževalnih del v javno korist na področju železniške infrastrukture; Ur.l.RS, št. 82/06) izvaja oziroma organizira tudi vzdrževalna dela v javno korist (2. alinea 3. odst. 11. člena ZZelP).

Po vzoru sodne prakse Sodišča ES (zadeve C 393/06 (Ing. Aigner), C-462/03 in C-463/03 (Strabag AG in Kostmann GmbH) se ZJNVETPS (s katerim je bila v slovenski pravni red prenesena tudi Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 2004/17/ES z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, na vsebino katere se nanaša praksa Sodišča ES v navedenih primerih) ne uporablja le za opravljanje dejavnosti iz 5. do 9. člena ZJNVETPS, temveč tudi za javna naročila, ki jih naročnik namerava oddati pri opravljanju teh dejavnosti. Uporaba ZJNVETPS je odvisna od dejavnosti, ki jo opravlja zadevni naročnik, ter veze med to dejavnostjo in naročilom, ki ga načrtuje ta naročnik.

Pri predmetnem javnem naročilu naročnik glede na predmet in opis predmeta javnega naročila, kot izhaja iz razpisne dokumentacije (priprava izvedbenih načrtov za obnovo odseka proge Dolga Gora - Poljčane in obnovo postaje Poljčane, ki morajo ponuditi rešitve za npr. podatke o tirih in tirnih napravah, predorih, SV in TK napravah, EE napravah na predmetnih odsekih) naroča izdelavo izvedbenih načrtov, ki predstavljajo ustrezno projektno dokumentacijo za načrtovana vzdrževalna dela v javno korist. To pomeni, da je predmetno javno naročilo povezano z opravljanjem dejavnosti iz 1. odst. 7. člena ZJNVETPS, saj gre za storitev znotraj dejavnosti vzdrževanja javne železniške infrastrukture, zato v konkretnem primeru za predmetno javno naročilo veljajo določbe ZJNVETPS.

Med strankama predmetne revizije je spor glede zakonitosti naročnikove Odločitve o prekinitvi postopka oddaje javnega naročila št. 1-1924/2008 z dne 10.10.2008.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da naročnikova odločitev o prekinitvi postopka ne pomeni odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, saj gre za odločitev, ki v fazi, ko naročnik že prejme ponudbe, ne pomeni zaključka postopka oddaje javnega naročila, pač pa zgolj začasno prekinitev postopka. Vlagatelj se tudi ne strinja z razlogi za prekinitev postopka in meni, da je naročnik odločitev o prekinitvi sprejel samovoljno in ob nespoštovanju temeljnih načel enakopravnosti, gospodarnosti in transparentnosti kot tudi temeljnih pravil skupnostnega prava o javnem naročanju.

Z vpogledom v naročnikovo Odločitev o prekinitvi postopka oddaje javnega naročila št. 1-1924/2008 z dne 10.10.2008 Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz nje nedvoumno izhaja naročnikova odločitev o prekinitvi postopka na podlagi 2. odst. 80. člena ZJN-2. Čeprav bi moral naročnik za pravno podlago uporabiti ZJNVETPS, to na samo odločitev o prekinitvi ne vpliva, saj je institut prekinitve postopka v 2. odst. 84. člena ZJNVETPS enako urejen kot v ZJN-2. V obrazložitvi te odločitve je naročnik tudi podal razloge za prekinitev postopka, nanašajoč se na naknadno zmanjšanje zagotovljenih sredstev zaradi nujnih dodatnih del na drugem projektu, ki niso več zadostovala za izvedbo predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da lahko naročnik, v skladu z določbo 2. odst. 84. člena ZJNVETPS (smiselno enako tudi določba 2. odst. 80. člena ZJN-2), kadarkoli prekine postopek oddaje javnega naročila. Ob tem gre izpostaviti, da v nasprotju z drugačnim razumevanjem vlagatelja instituta prekinitve postopka ni mogoče šteti za neko zgolj začasno procesno dejanje oziroma stanje (npr. v smislu prekinitve postopka po 205. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007-UPB3, 45/2008), temveč kot enega od načinov zaključka postopka oddaje javnega naročila brez oddaje le-tega. Takšno razumevanje obravnavanega instituta, ob siceršnjem neobstoju določb, ki bi v ZJNVETPS izrecno urejale prav to vprašanje, izhaja že iz ureditve postopkov javnega naročanja v tem predpisu, s katero institut prekinitve postopka v razumevanju, kot ga podaja vlagatelj, ni združljiv (situacij, ko bi lahko nastopila prekinitev v takšni obliki, ZJNVETPS namreč ne predvideva ali omogoča). Razlago ureditve instituta prekinitve postopka v ZJNVETPS v smislu enega od načinov zaključka postopka oddaje javnega naročila pa podpira tudi določba četrtega odstavka 32. člena ZJNVETPS, ki sicer ureja zgolj točno določeno (s predmetno zadevo nepovezano) situacijo, a v kateri je zapisano, da mora naročnik v primeru, da se kadarkoli v postopku ugotovi, da vrednost javnega naročila presega katero od mejnih vrednosti iz tega zakona, javno naročanje prekiniti in začeti nov postopek, skladno določbam tega zakona. Kot slednje gre pripomniti, da institut prekinitve postopka kot enega od načinov zaključka postopka razlaga tudi večina teoretikov s področja javnega naročanja (kar v svoji odločitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku izpostavlja tudi naročnik), takšno razumevanje obravnavanega instituta pa je v svojih odločitvah vsaj posredno že sprejela tudi Državna revizijska komisija (glej npr. odločitev v zadevi številka 018-168/2007).

Državna revizijska komisija izhajajoč iz zgornjega ugotavlja tudi, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ne izkazuje, da bi mu bilo v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila oteženo ali onemogočeno pravno varstvo; razlogi za naročnikovo odločitev o izbranem načinu zaključka predmetnega postopka oddaje javnega naročila kakor tudi odločitev sama so namreč v napadeni odločitvi jasno izraženi, zoper takšno odločitev pa je imel vlagatelj možnost uveljavljati pravno varstvo.

Glede vlagateljevega nestrinjanja z razlogi, podanimi za prekinitev postopka oddaje javnega naročila, in domnevno arbitrarne odločitve naročnika, sprejete ob nespoštovanju temeljnih načel javnega naročanja, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je v svojih odločitvah (glej npr. odločitve v zadevah št. 018-19/2007, 018-111/2008 itd.) glede naročnikovega upravičenja zaključiti postopek oddaje javnega naročila brez oddaje tega že zapisala, da pravice, da ne odda javnega naročila, naročniku ne odreka niti ZJNVETPS (ali ZJN-2) niti ne pravo Evropskih skupnosti in s tem tudi ne Sodišče Evropskih skupnosti kot razlagalec tega prava (npr. C-27/98 Metalmeccanica Fracasso SpA, Leitschutz Handels- und Montage GmbH proti Amt der Salzburger Landesregierung fĂĽr den Bundesminister fĂĽr wirtschaftliche Angelegenheiten, C-92/00 Hospital Ingenieure Krankenhaustechnick Planungs GmbH proti Stadt Wien, C-244/02 Kauppatalo Hansel Oy proti Imatran kaupunki). Državna revizijska komisija je ob tem pojasnila tudi, da je Sodišče Evropskih skupnosti pri razlagi skupnostnega prava navedlo, da naročniki ob sprejemu odločitve o zaključku postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe ali začetku novega postopka uživajo širok preudarek (pooblastilo, upravičenje) - pri čemer pravo Evropskih skupnosti o oddaji javnih naročil ne zahteva, da bi jo smeli sprejeti le v izjemnih primerih ali na podlagi posebej upravičenih razlogov (C-27/98 - točki 23 in 25, C-244/02 - točka 29). Sodišče Evropskih skupnosti je v zvezi z (ne)oddajo javnega naročila ponudniku, ki je oddal ponudbo, za katero se je ugotovilo, da je edina ustrezna, v zadevi C-27/98 navedlo, da naročnik ni obvezan oddati javnega naročila edinemu ustreznemu ponudniku (točki 33 in 34). Je pa Sodišče Evropskih skupnosti opozorilo, da morajo naročniki pri preklicu javnega razpisa (kljub temu, da direktive s področja javnega naročanja razen dolžnosti obveščanja ne določajo nobenih posebnih pravil, ki bi se nanašala na vsebinske ali formalne pogoje za sprejem take odločitve) spoštovati temeljna pravila prava Evropskih skupnosti - še posebej načela, vsebovana v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 27/2004; v nadaljevanju: PES), ki zadevajo svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev (C-92/00 - točka 42). Naročnik sme vedno prekiniti postopek oddaje javnega naročila in ga zaključiti brez izbire najugodnejše ponudbe - celo v primeru, če je do nemožnosti izbire prišlo zaradi napake naročnika - pod pogojem, da je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil skupnostnega prava o javnem naročanju, zlasti načela enake obravnave (C-244/02 - točka 36).

Če veljavni predpisi in sodna praksa torej ne določajo posebnih kriterijev (meril), po katerih bi bilo mogoče presojati utemeljenost/dopustnost razlogov za zaključek postopka oddaje javnega naročila brez oddaje le-tega, gre ugotoviti, da ni mogoče kot neskladne s predpisi o javnem naročanju opredeliti pravzaprav nobene odločitve o prekinitvi postopka, pri sprejemu katere so bila spoštovana temeljna pravila skupnostnega prava o javnem naročanju. Povedano drugače - presoja zakonitosti naročnikove odločitve o prekinitvi postopka oddaje javnega naročila v revizijskem postopku ne more obsegati preverjanja ne/utemeljenosti posameznih razlogov za sprejem takšne odločitve, temveč (v obsegu revizijskih navedb) zgolj preverjanje, ali je naročnik pri sprejemu te ravnal v skladu s temeljnimi pravili skupnostnega prava o javnem naročanju (tj. predvsem, ali je naročnik ravnal diskriminatorno oziroma je ponudnike obravnaval neenakopravno).

V konkretnem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v odločitvi o prekinitvi postopka obrazloženo navedel razloge, ki po njegovem utemeljujejo odločitev o prekinitvi predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija se ob obravnavanju vlagateljevega revizijskega zahtevka v konkretni zadevi, upoštevajoč zgoraj obrazložene podlage njene presoje, ni opredeljevala do revizijskih navedb, s katerimi vlagatelj napada s strani naročnika navedene razloge za prekinitev predmetnega postopka oddaje javnega naročila po njihovi vsebini. Kot že navedeno, dodatni kriteriji, po katerih bi bilo mogoče vsebinsko presojati utemeljenost posameznih razlogov za prekinitev postopka, ne obstojijo, zato je bila v revizijskem postopku obravnava vlagateljevih revizijskih navedb izvedena zgolj z že omenjenega vidika ugotavljanja zatrjevane neenake (diskriminatorne) obravnave vlagatelja.

V zvezi s tem vlagatelj zatrjuje, da je naročnik sporno odločitev sprejel "â??zgolj iz razloga, ker ne želi v predmetnem postopku izbrati njegove ponudbe" ter da je dejstvo, da "â??je po merilih ponudba vlagatelja zahtevka za revizijo najugodnejša/â??/ni dvoma, da je vlagateljeva ponudba pravilna, saj v sporni odločitvi ni bilo ugotovljeno, da bi bila nepravilna.", vlagatelj še dodaja, da naročnik "ni pojasnil, niti zapisal, kako je obravnaval ponudbo vlagatelja in ostale ponudbe, saj ni jasno niti to, katere od prispelih ponudb so popolne in katere ne."

Iz zapisnika z javnega odpiranja ponudb v predmetnem postopku oddaje javnega naročila (zapisnik z dne 10.9.2008), ki se ga je udeležil tudi vlagatelj, izhaja, da je naročnik na javnem odpiranju ponudb preverjal glavne podatke iz treh pravočasno prispelih ponudb. Dalje, iz Poročila o odpiranju, pregledu in ocenjevanju ponudb (oktober 2008) izhajajo ponudbene vrednosti posameznih pridobljenih ponudb ter ugotovitve strokovne komisije, da razpoložljiva sredstva zaradi nujnih dodatnih del za izdelavo projektne dokumentacije za izvedbo obnove železniške obnove železniške postaje Ljubljana ne zadoščajo za sklenitev pogodbe za razpisano javno naročilo. Na osnovi ugotovljenih dejstev je komisija predlagala naročniku prekinitev postopka javnega naročanja zaradi nezagotovljenih finančnih sredstev. Naročnik je 10.10.2008 sprejel sporno odločitev o prekinitvi predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil postopek v glavni stvari do trenutku sprejema sporne odločitve o prekinitvi postopka v fazi pred sprejemom odločitve o oddaji naročila, tj. v fazi pregledovanja in ocenjevanja prispelih ponudb. Kot izhaja iz ravnanj naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, ta do sprejema odločitve o prekinitvi postopka še ni ugotovil ne/pravilnosti oziroma ne/popolnosti vlagateljeve ponudbe (kot tudi ne ostalih), zato je bil vlagatelj (ne glede na z njegove strani izpostavljeno ponudbeno ceno, ki v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb sploh še ni bila ugotovljena kot najugodnejša), glede dodelitve naročila v tej fazi postopka v enakem položaju kot vsi ostali ponudniki. Iz tega sama po sebi izhaja tudi ugotovitev, da na enak položaj ponudnikov v obravnavani fazi predmetnega postopka oddaje javnega naročila ni mogel vplivati niti sprejem odločitve o prekinitvi tega postopka. Ker so bili ponudniki do trenutka sprejema odločitve o prekinitvi postopka med seboj v enakem položaju glede možnosti dodelitve naročila, so med seboj v enakem položaju nedvomno ostali tudi po sprejemu odločitve o prekinitvi postopka, saj je imela ta za vse enak učinek (naročilo ni bilo oddano nobenemu od ponudnikov).

V svojem revizijskem zahtevku vlagatelj zatrjuje tudi, da naročnik pri prekinitvi predmetnega postopka oddaje javnega naročila ni upošteval načela transparentnosti (14. člen ZJNVETPS), saj ni obvestil Komisije in odločitve ni poslal v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti, kot to zahteva 4. odst. 84. člena ZJNVETPS.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da zgoraj predstavljena domnevna kršitev tudi v primeru, če je do nje prišlo (česar Državna revizijska komisija ni preverjala), ni mogla v ničemer vplivati na vlagateljev položaj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj se je z naročnikovo odločitvijo o prekinitvi predmetnega postopka oddaje javnega naročila ustrezno seznanil, saj mu je naročnik to posredoval po pošti. Zoper tako posredovano odločitev je imel vlagatelj zagotovljeno možnost pravnega varstva, na katero okoliščini ne/obvestitve Komisije oziroma ne/pošiljanja naročnikove odločitve v objavo, tudi če je do njiju prišlo, nista (ne bi) mogli vplivati. Ker gre posledično ugotoviti, da vlagatelju v zvezi z na tem mestu obravnavano domnevno kršitvijo ni nastala niti mu ne bi mogla nastati nikakršna škoda, gre ugotoviti, da vlagatelj za obravnavo s tem povezanih revizijskih navedb ne izkazuje aktivne legitimacije.


Državna revizijska komisija v povzetku zgornjih ugotovitev zaključuje, da vlagatelj njegovega neenakopravnega obravnavanja oziroma naročnikove diskriminatornosti pri sprejemanju odločitve o prekinitvi predmetnega postopka oddaje javnega naročila s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljev revizijski zahtevek zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale z revizijo.

Ker s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V 4. odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju 4. odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 12.12.2008

Predsednica senata:
Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:

â"˘ Slovenske železnice, d.o.o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana
â"˘ Tehnoing d.o.o., Devova ulica 18, Ljubljana
â"˘ Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
â"˘ Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.