018-180/2008 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve

Številka: 018-180/2008-8

SKLEP

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija), je na podlagi četrtega in šestega odstavka 22. člena in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999, 90/1999 - popravek, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 in 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu člana Državne revizijske komisije Jožefa Kocuvana, kot predsednika senata, ter članice Državne revizijske komisije Sonje Drozdek-šinko in članice Državne revizijske komisije Vide Kostanjevec, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za oblikovanje, izdelavo in personalizacijo vozniških dovoljenj in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila gospodarski subjekt INTEREXPO, d. o. o., Celje, Tovarniška ulica 35, 3000 Celje, ter gospodarski subjekt CCD Plastikkarten GmbH, Bahnstrasse 29-31, 40878 Ratingen, Nemčija, ki ju oba po pooblastilu zastopa odvetnica Nina Zidar Klemenčič, DvoĹ"akova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 09. decembra 2008 soglasno

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 27. oktobra 2008 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa na račun številka 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo vplačati še znesek v višini 700,00 eurov (EUR).

Obrazložitev

Naročnik je dne 09. junija 2008 sprejel sklep številka 430-453p/2007/ 82 (17142-02) â??"o začetku postopka oddaje javnega naročila"â?? â??"za oddajo naročila blaga po postopku s pogajanji brez predhodne objave za oblikovanje, izdelavo in personalizacijo vozniških dovoljenj" (v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

Naročnik je dne 09. junija 2008 izdal "POVABILO K ODDAJI PONUDBE V POSTOPKU S POGAJANJI BREZ PREDHODNE OBJAVE" številka 430-453p/2007/84 (17142-02), ki ga je poslal več gospodarskim subjektom, med njimi tudi vlagatelju.

Dne 15. oktobra 2008 je naročnik izdal "SKLEP O ODDAJI NAROČILA" številka 430-453p/2007/ 130 (17142-02), ki ga je, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, vlagatelj (preko pooblaščenke) prejel skupaj s spremnim dopisom, izdanim dan kasneje, dne 17. oktobra 2008 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila). Iz izreka odločitve o oddaji naročila je razvidno, da se predmetno javno naročilo odda â??"kandidatu CETIS d.d., in sicer v vrednosti 6.059.532,00 EUR z DDV.".

Dne 27. oktobra 2008 je vlagatelj, kakor to izhaja iz poštne kuverte v spisu, priporočeno s povratnico na pošto oddal zahtevek za revizijo, z dne 27. oktobra 2008 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da se odločitev o oddaji naročila razveljavi, izbere ponudnika skladno z veljavnimi predpisi in sprejme vlagateljevo ponudbo kot najugodnejšo. Vlagatelj v primeru, da bo zahtevek za revizijo utemeljen, od naročnika zahteva tudi povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo. V strnjenem (bistveno skrajšanem) povzetku vlagatelj v obrazložitvi zahtevka za revizijo:
- uvodoma povzema dotedanji potek postopka oddaje predmetnega javnega naročila in izpostavlja svojo aktivno legitimacijo;
- naročniku očita kršitve temeljnih načel (določb od 6. do 9. člena) Zakona o javnem naročanju (Uradni list Republike Slovenije, številka 128/2006 in 16/2008; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2);
- v I. točki navaja, da je naročnik tekom postopka (oddaje) predmetnega javnega naročila že ugotovil, da je vlagateljeva ponudba ustrezna in skladna z zahtevami razpisne dokumentacije, zato je vsaka nadaljnja obrazložitev naročnika v smislu, "zakaj ponudba ni ustrezna", vsebinsko zmotna. Prav tako pa bi moral naročnik, četudi bi ocenil, da vlagateljeva ponudba ni skladna z razpisno dokumentacijo, po zatrjevanju vlagatelja slednjega pozvati k dopolnitvi ponudbe (česar pa naročnik po zatrjevanju vlagatelja ni storil). še posebej vse navedeno velja, dodaja vlagatelj, saj je do domnevne neustreznosti z zahtevami razpisne dokumentacije prišlo naknadno - po ugotovitvi, da je ponudba vlagatelja skladna oziroma ustrezna.
Vlagatelj naročniku tudi očita, da se ni opredelil do tega, ali vlagateljeva ponudba, po izključitvi optičnega spominskega traku, izpolnjuje ostale naročnikove zahteve predmeta javnega naročila, kar naj bi mu Državna revizijska komisija smiselno naložila;
- v II. točki navaja, da so zmotne navedbe naročnika, da je osnovni model 7000 mailing sistem (sistem za kuvertiranje) in ne personalizacijski ter da funkcionalnosti modela 7000 ni mogoče nadgraditi na način, da bo dosegel funkcionalnost modela 9000. Vlagatelj ob tem še pojasnjuje, da naročnik z družbo BOWE ni komuniciral uradno v zvezi z javnim naročilom, temveč je bila edina korespondenca z družbo BOWE, ki je potekala iz Republike Slovenije, korespondenca z gospodom M. A. (gospodarska družba Ainigma, d. o. o.), ki pa se ni predstavil kot predstavnik naročnika. Njegova vprašanja so bila po zatrjevanju vlagatelja splošna, nepopolna, napačno zastavljena in za odločitev niso imela nobene realne teže, prav tako pa je bila iz njih napravljena napačna interpretacija z zaključki. Vlagatelj ob tem zaključuje, da je takšno postopanje naročnika v nasprotju z načelom transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov ter vzpostavlja velik dvom v korektnost in dobro vero naročnika;
- v III. točki navaja, da so navedbe naročnika, da končna ponudba vlagatelja ni prilagojena izpogajani zahtevi, vsebinsko zmotne (kot po zatrjevanju vlagatelja jasno in nedvoumno izhaja iz podane končne ponudbe, optični trak ne bo vključen).
Vlagatelj nadaljuje, da je v ponudbi predložil primer priročnika ter jasno navedel, da se bodo podatki zajemali s skenerjem, ugotovitev naročnika, da je v priročniku očitno napačno opisan postopek zajemanja, pa je jasen pokazatelj, da naročnik v vlagateljevi ponudbi ni želel videti izpolnjevanja pogojev iz razpisne dokumentacije;
Vlagatelj nadalje navaja, da je naročniku pojasnil, da bo po pridobitvi posla pristopil k natančnim dogovorom z naročnikom glede posameznih podrobnosti procesa izdelave vozniških dovoljenj, pri čemer je naročnik takšno pojasnilo (najprej) sprejel, v odločitvi o oddaji naročila svojo odločitev utemeljeval s pomisleki, ki so bili tekom neposrednih pogajanj razjasnjeni, nato pa kot neustrezna ocenil pojasnila, ki jih je prej ocenil kot ustrezna. Navedeno po prepričanju vlagatelja kaže na veliko netransparentnost v ravnanju naročnika in na izrazito neenako obravnavanje ponudnikov z jasnim namenom preferiranja ponudnika Cetis, d. d.;
Vlagatelj še dodaja, da del, ko je med tehnično in tehnološko opremljenostjo naveden tudi tester za optični trak, v končni ponudbi ni bil del ponudbene cene, ker je bil ves del ponudbe, ki se nanaša na optični trak, umaknjen. Enako po zatrjevanju vlagatelja velja za priloge številka II/9 in II/10, ki v delu, ki se nanašajo optični trak, niso več predmet pogodbe;
Vlagatelj zaključuje, da je predložil popolno ponudbo, izbira ponudnika Cetis, d. d., pa predstavlja kršitev načel transparentnosti, enake obravnave in gospodarnosti.

Dne 29. oktobra 2008 je naročnik z zahtevkom številka 430-453p/2007/ 139 (17142-02), izdanem istega dne, vlagatelja pozval, da mu â??"v roku 3 dni po prejemu tega zahtevka"â?? pošlje â??"potrdilo o vplačani taksi"â?? Vlagatelj je navedeni poziv, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 30. oktobra 2008, dne 03. novembra 2008 pa je, kakor to izhaja iz poštne kuverte v spisu, priporočeno s povratnico na pošto oddal "Dopolnitev zahtevka za revizijo", v katerem vlagatelj naročniku pošilja â??"potrdilo o plačilu takse v višini 700,00 EUR.".

Naročnik je dne 14. novembra 2008 izdal odločitev številka 430-453p/2007/143 (17142-02), s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, zavrnil pa je tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). V strnjenem (bistveno skrajšanem) povzetku naročnik v obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo:
- uvodoma povzema dotedanji potek postopka revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila;
- glede navedb vlagatelja, podanih v I. točki zahtevka za revizijo, ugotavlja, da je v postopku s pogajanji brez predhodne objave omogočil enakopravno obravnavo vseh kandidatov in nobenemu ni dajal nedovoljene prednosti. V nadaljevanju naročnik na kratko povzema potek postopka oddaje predmetnega javnega naročila in poudarja, da je zagotovil gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev;
Naročnik dodaja, da je vlagatelj na pogajanjih na vprašanje številka 1 odgovoril, da se stroja (model 7000 in model 7100) povežeta skupaj, dodajo se moduli za kuvertiranje in personalizacijo, s tem pa se kapaciteta poveča brez ustavitve stroja. Ker se je potreba po razjasnitvi navedb nanašala predvsem na kapaciteto naprav, je naročnik odgovor sprejel kot ustreznega. Vlagatelj je, kot nadalje navaja naročnik, tudi v končni ponudbi kot personalizacijski sistem navedel model 7000, v opisu njegovih tehničnih lastnosti pa podal opis za model 9000, zato ga je naročnik prosil za dodatno pojasnilo. V pojasnilu je vlagatelj, kakor navaja naročnik, pojasnil, da je bil osnovni model 7000 v zadnjem letu z moduli nadgrajen na funkcionalnost modela 9000. Proizvajalec tehnologije je naročniku pojasnil, da je osnovni model 7000 mailing sistem in ne personalizacijski sistem, njegove funkcionalnosti pa ni možno nadgraditi na funkcionalnost modela 9000;
- glede navedb vlagatelja, podanih v II. točki zahtevka za revizijo, naročnik zatrjuje, da je z družbo BOWE komuniciral uradno in sicer preko zunanjega strokovnega sodelavca, gospoda M. A. (gospodarska družba Ainigma, d. o. o.), ki je bil imenovan v strokovno komisijo in pogajalsko skupino zadevnega postopka naročnika. Vprašanja, zastavljena družbi BOWE, po prepričanju naročnika nikakor niso splošna in nepopolna, pač pa povsem jasna in nedvoumna. Odgovori družbe BOWE so kratki in jedrnati, potrjujejo dejstva, navedena v njegovih brošurah, prav tako pa negirajo trditve vlagatelja v končni ponudbi ter potrjujejo, da personalizacije vozniških dovoljenj objektivno ni mogoče zagotavljati z napravami, ki jih je vlagatelj podal v končni ponudbi;
Naročnik nadalje (s sklicevanjem na sklep Državne revizijske komisije številka 018-286/2007-2, izdan dne 19. decembra 2007) pojasnjuje razloge, na podlagi in zaradi katerih je vlagatelju zavrnil vpogled v korespondenco naročnika z družbo BOWE, dodaja pa, da je vlagatelj zahteval tudi vpogled v ponudbe vseh kandidatov (tudi v svojo lastno), kar mu je naročnik tudi omogočil. Naročnik ob tem še dodaja, je bil vlagatelj s korespondenco naročnika z družbo BOWE seznanjen, kar dokazujejo navedbe in priloga vlagatelja v zahtevku za revizijo, vpogled v dokumentacijo, s katero vlagatelj že razpolaga, pa je nesmiseln;
- glede navedb vlagatelja, podanih v III. točki zahtevka za revizijo, zatrjuje, da je navedba vlagatelja, da je iz ponudbe izključil optični spominski trak in posledično tudi vse dele ponudbe, ki se nanašajo na optični trak, neresnična in zavajajoča. Naročnik ob tem dodaja, da mora biti končna ponudba skladna z izpogajanim, iz končne ponudbe vlagatelja pa ne izhaja, da surovi material optični spominski trak ni več predmet ponudbe, ter da tester za optični trak ni del ponudbene cene v končni ponudbi (iz končne ponudbe vlagatelja tudi ni razvidno, da tester za optični trak ni več del končne ponudbe). Prav tako je po prepričanju naročnika neresnična tudi navedba, da je naročnik po zaključenih pogajanjih pojasnil, da pričakuje končno ponudbo v smislu novega razreza stroškov glede na izpogajano vsebino naročila in ponudbe vlagatelja.
V povezavi z opisom v (vlagateljevi ponudbi) priloženem priročniku naročnik navaja, da je povsem neustrezen, saj predvideva vnos podatkov imetnika neposredno, čeprav je bilo zahtevano, da bo moral izvajalec prevzemati podatke za personalizacijo iz vlog za izdajo vozniških dovoljenj. Prav tako je po zatrjevanju naročnika zajem fotografije predviden s kamero, čeprav je bilo določeno, da se bodo fotografije prevzemale s pomočjo optičnega bralnika.
Naročnik zaključuje, da vlagateljeva končna ponudba ne izkazuje dejstev, ki so bila dosežena na pogajanjih, oziroma ne sledi zavezi, ki je bila s strani vlagatelja prevzeta na neposrednih pogajanjih.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 18. novembra 2008, dne 21. novembra 2008 pa je, kakor to izhaja iz poštne kuverte v spisu, priporočeno s povratnico na pošto oddal vlogo z dne 21. novembra 2008. V navedeni vlogi vlagatelj naročniku med drugim â??"sporoča, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.".

Naročnik je z dopisom "ODSTOP ORIGINALNE DOKUMENTACIJE V ZVEZI Z REVIZIJSKIM ZAHTEVKOM PONUDNIKOV INTEREXPO D.O.O. IN CCD PLASTIKKARTEN GMBH" številka 430-453p/2007/145 (17142-02), izdanim dne 24. novembra 2008, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo, ki je v omenjenem dopisu natančno specificirana, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 04. decembra 2008 naročnika na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN pozvala na posredovanje pojasnila, želeno pojasnilo pa je s strani naročnika prejela dne 05. decembra 2008.

Po pregledu vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje predmetnega javnega naročila in postopek revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija, v skladu s četrtim in šestim odstavkom 22. člena in drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih vlagatelj zatrjuje, da je naročnik z izdajo odločitve o oddaji naročila kršil (temeljne) določbe ZJN-2, to je določbe od 6. do 9. člena ZJN-2 (načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, načelo transparentnosti javnega naročanja in načelo enakopravne obravnave ponudnikov). Državna revizijska komisija ugotavlja, da v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo vlagatelj zgolj na splošno zatrjuje, da je naročnik z izdajo odločitve o oddaji naročila kršil (temeljne) določbe ZJN-2, to je določbe od 6. do 9. člena ZJN-2, pri čemer pa kršitev ne konkretizira (in utemelji) oziroma ne konkretizira (in utemelji), na kakšen način oziroma s katerimi svojimi ravnanji naj bi naročnik z izdajo odločitve o oddaji naročila kršil (temeljne) določbe ZJN-2. Državna revizijska komisija poudarja, da odloča na podlagi zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (drugi odstavek 19. člena "Nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo" ZRPJN), zato so lahko predmet njene meritorne presoje le konkretizirane kršitve. Navedbam, iz katerih ni mogoče jasno razbrati kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila oziroma katerih namen je zgolj ugibanje o določenih dejstvih, v revizijskem postopku ni mogoče slediti. Vlagatelj mora, skladno z določili 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Zakona o pravdnem postopku (uradno prečiščeno besedilo - ZPP-UPB3; Uradni list Republike Slovenije, številka 73/2007, 101/2007 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, 102/2007 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, 45/2008 - ZArbit, 45/2008 in 111/2008 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije; v nadaljnjem besedilu: ZPP), katerega določbe se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih z ZRPJN, smiselno uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, zatrjevati konkretna dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Gre za tako imenovano pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, v zvezi s katerim posledice nedokazanosti nekega dejstva prizadenejo tisto stranko, ki mora dejstvo, glede na normo materialnega prava, zatrjevati in dokazati.

Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo zgolj pavšalno zatrjuje, da je naročnik z izdajo odločitve o oddaji naročila kršil (temeljne) določbe ZJN-2, to je določbe od 6. do 9. člena ZJN-2, ne da bi kršitve konkretiziral (in utemeljil) oziroma ne da bi konkretiziral (in utemeljil), na kakšen način oziroma s katerimi svojimi ravnanji naj bi naročnik z izdajo odločitve o oddaji naročila kršil (temeljne) določbe ZJN-2. Državna revizijska komisija ugotavlja, da na podlagi tako splošno formuliranih navedb v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni mogoče ugotoviti kršitev naročnika pri ravnanju v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Ker torej vlagatelj domnevnih kršitev v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo ni konkretiziral, je morala Državna revizijska komisija obravnavane revizijske navedbe zavrniti kot neutemeljene.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, v katerih vlagatelj zatrjuje, da naročnikova odločitev (o oddaji naročila) pomeni kontradikcijo sama sebi, saj naj bi naročnik tekom postopka javnega naročila že ugotovil, da je vlagateljeva ponudba ustrezna in skladna z zahtevami razpisne dokumentacije, zato je vsaka nadaljnja obrazložitev naročnika v smislu, "zakaj ponudba ni ustrezna", vsebinsko zmotna.

Državna revizijska komisija v povezavi z navedenim ugotavlja, da je, kot je zapisala že v svojem sklepu številka 018-110/2008-8, izdanem dne 20. avgusta 2008, postopek s pogajanji â??"tisti postopek, ki vključuje pogajanja z namenom oddaje javnega naročila, v katerem naročnik povabi gospodarske subjekte in se z njimi pogaja o vseh pogojih za naročilo"â?? (25. točka prvega odstavka 2. člena "(pomen v zakonu uporabljenih pojmov)" ZJN-2). DIREKTIVA 2004/18/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (v nadaljnjem besedilu: Direktiva številka 2004/18/ES) določa, da postopki s pogajanji â??"pomenijo tiste postopke, v katerih se naročniki posvetujejo z gospodarskimi subjekti, ki jih izberejo, in se z enim ali več izmed njih pogajajo o pogojih za naročilo." (alinea d) enajste točke 1. člena "Opredelitve"), pri oddaji javnih naročil pa naročniki uporabljajo nacionalne postopke, prilagojene namenom Direktive številka 2004/18/ES (prvi odstavek 28. člena "Uporaba odprtih in omejenih postopkov, postopkov s pogajanji ter konkurenčnega dialoga" omenjene direktive). Eden od bistvenih elementov, ki postopek s pogajanji loči od nekaterih ostalih vrst postopkov (na primer odprtega postopka ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti), naštetih v prvem odstavku 24. člena "(vrste postopkov)" ZJN-2, je v tem, da se v postopku s pogajanji naročnik z gospodarskimi subjekti pogaja o vseh pogojih za javno naročilo. ZJN-2 razlikuje in normira dve vrsti postopka s pogajanji in sicer
- postopek s pogajanji brez predhodne objave
- postopek s pogajanji po predhodni objavi.
V postopku s pogajanji brez predhodne objave, po katerem naročnik vodi tudi postopek oddaje predmetnega javnega naročila, predhodna objava ni potrebna, naročnik pa mora v navedenem postopku poleg skupnih določb (prvega poglavja drugega dela ZJN-2, poimenovanega "RAVNANJA V POSTOPKIH JAVNEGA NAROČANJA") upoštevati tudi posebne določbe (drugega poglavja drugega dela ZJN-2, poimenovanega "POSEBNE DOLOČBE V POSTOPKIH JAVNEGA NAROČANJA").

91. člen "(povabilo k pogajanjem brez predhodne objave)" ZJN-2, ki je uvrščen pod poglavje "1.5. Postopek s pogajanji brez predhodne objave", določa, da "Naročnik v postopku s pogajanji ravna v skladu z 89. členom"â?? ZJN-2. 89. člen "(povabilo k pogajanjem po predhodni objavi)" ZJN-2 določa, da
- naročnik ponudnike, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, po pregledu ponudb povabi k pogajanjem v skladu s prvim odstavkom 85. člena ZJN-2. Povabilo mora vsebovati vsaj podatke iz prvega odstavka 87. člena ZJN-2 (prvi odstavek 89. člena ZJN-2);
- se naročnik pogaja s ponudniki o vseh pogojih za izvedbo naročila, opredeljenih v ponudbah, ki so jih slednji predložili, da bi jih prilagodili zahtevam, ki jih je navedel že v objavi oziroma v razpisni dokumentaciji, z namenom izbire najugodnejše ponudbe, ob uporabi v naprej določenih meril (drugi odstavek 89. člena ZJN-2);
- mora naročnik med pogajanji zagotoviti enako obravnavo vseh ponudnikov. Zlasti ne sme posredovati udeležencem pogajanj informacij na diskriminacijski način, zaradi katerega bi lahko bili nekateri ponudniki v prednosti pred drugimi (tretji odstavek 89. člena ZJN-2);
- naročnik po zaključenih pogajanjih od ponudnikov zahteva predložitev končne ponudbe v skladu z doseženim na pogajanjih. V primeru, da naročnik postopek s pogajanji opravi v več zaporednih fazah, velja navedeno za vsako fazo posebej (četrti odstavek 89. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz navedb vlagatelja v delu zahtevka za revizijo, ki je povzet in izpostavljen v prvem odstavku obrazložitve tega sklepa na strani "6 od 17", razvidno, da vlagatelj naročniku očita kršitev pravil postopka s pogajanji, saj naj bi naročnik tekom postopka oddaje predmetnega javnega naročila že ugotovil, da je vlagateljeva ponudba ustrezna in skladna z zahtevami razpisne dokumentacije, zato je vsaka nadaljnja obrazložitev naročnika v smislu, "zakaj ponudba ni ustrezna", vsebinsko zmotna. Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo predmetnega javnega naročila in celoten spis konkretne zadeve, ki ga je naročnik odstopil Državni revizijski komisiji, je Državna revizijska komisija najprej ugotovila, da
- iz poglavja "1. PREDMET JAVNEGA NAROČILA" II. dela razpisne dokumentacije na strani 4 med drugim izhaja, da je "Predmet javnega naročila"â?? tudi â??"personalizacija"â?? â??"vozniških dovoljenj" (pri čemer je dejstvo potrebe po personalizaciji vozniških dovoljenj večkrat ponovljeno tudi v alineah a), c) in d) istega poglavja),
- dejstvo potrebe po personalizaciji vozniških dovoljenj izhaja iz številnih drugih določb poglavja "1. PREDMET JAVNEGA NAROČILA" II. dela razpisne dokumentacije na strani 5,
- iz poglavja "1. PREDMET JAVNEGA NAROČILA" II. dela razpisne dokumentacije na strani 5 med drugim izhaja, da so "Predmet javnega naročila in ostale zahteve naročnika"â?? â??"podrobneje opredeljene v VI. delu te razpisne dokumentacije",
- iz poglavja "1.1 PREDMET JAVNEGA NAROČILA" VI. dela razpisne dokumentacije na strani 67 med drugim izhaja, da je "Predmet javnega naročila"â?? tudi â??"personalizacija"â?? â??"vozniških dovoljenj" (pri čemer je dejstvo potrebe po personalizaciji vozniških dovoljenj večkrat ponovljeno tudi v alineah a), c) in d) istega poglavja),
- iz poglavja "1.1 PREDMET JAVNEGA NAROČILA" VI. dela razpisne dokumentacije na strani 68 med drugim izhaja, da bo moral biti "Izbrani kandidat"â?? â??"ob pričetku rednega izdelovanja in personaliziranja vozniških dovoljenj ustrezno opremljen za izdelovanje in personaliziranje vozniških dovoljenj.".
V posledici navedenega Državna revizijska komisija povzema, da je med drugim predmet javnega naročila tudi personalizacija vozniških dovoljenj.

Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo predmetnega javnega naročila in celoten spis konkretne zadeve, ki ga je naročnik odstopil Državni revizijski komisiji, je Državna revizijska komisija kot naslednje ugotovila, da iz naročnikove razpisne dokumentacije ("I. DEL: POVABILO K ODDAJI PONUDBE") v poglavju "3. POGAJANJA" izhaja, da bo v predmetnem javnem naročilu izveden en krog pogajanj, na pogajanjih pa â??"bodo razjasnjene morebitne nejasnosti v ponudbi, za katere je na samih pogajanjih to možno nato pa bodo pogajanja potekala po merilu cena in po ostalih elementih ponudbe v okviru zahtev iz te razpisne dokumentacije, v skladu z 89. členom ZJN-2.". Kot naslednje je Državna revizijska komisija ob vpogledu v spis konkretne zadeve ugotovila, da
- je naročnik dne 02. septembra 2008 z vlagateljem opravil prvi del pogajanj v povezavi z oddajo predmetnega javnega naročila (navedeno dejstvo je nesporno razvidno iz "ZAPISNIKA O POTEKU POGAJANJ"â?? številka 430-453p/2007 (17142-02), z dne 02. septembra 2008; v nadaljnjem besedilu: zapisnik o poteku pogajanj),
- je naročnik dne 03. septembra 2008 z vlagateljem opravil drugi del pogajanj (nadaljevanje pogajanj) v povezavi z oddajo predmetnega javnega naročila (navedeno dejstvo je nesporno razvidno iz "ZAPISNIKA O NADALJEVANJU POGAJANJ"â?? številka 430-453p/2007 (17142-02), z dne 03. septembra 2008; v nadaljnjem besedilu: zapisnik o nadaljevanju pogajanj). Glede na to, da predstavniki vlagatelja na nekatera zastavljena vprašanja na prvem delu pogajanj niso imeli natančnega odgovora, so bila namreč pogajanja na prošnjo predstavnice vlagatelja prekinjena, pri čemer je bilo dogovorjeno, da se bodo prekinjena pogajanja nadaljevala dne 03. septembra 2008 (zapisnik o nadaljevanju pogajanj, naslov "V. POTEK NADALJEVANJA POGAJANJ:").

Državna revizijska komisija je ob natančnem pregledu obeh zapisnikov o pogajanjih, izpostavljenih v prejšnjem odstavku obrazložitve tega sklepa, ugotovila, da iz
- zapisnika o poteku pogajanj izhaja, da je naročnik v povezavi z vprašanji, ki so bila zastavljena vlagatelju v zvezi z njegovo ponudbo â??"z namenom dodatne pojasnitve le-te ter odprave morebitnih nejasnosti"â??, glede vseh odgovorov na zastavljena vprašanja, ki jih je podal vlagatelj, odgovoril "Ugotovitev:" "Pojasnilo je ustrezno." oziroma "Ugotovitev:" "Prošnji"â?? za prekinitev pogajanj â??"se ugodi.", pogajanja pa se nadaljujejo dne 03. septembra 2008 ob 12. uri,
- zapisnika o nadaljevanju pogajanj izhaja, da je naročnik v povezavi z vprašanji, ki so bila zastavljena vlagatelju v zvezi z njegovo ponudbo â??"z namenom dodatne pojasnitve le-te ter odprave morebitnih nejasnosti"â??, glede vseh odgovorov na zastavljena vprašanja, ki jih je podal vlagatelj, odgovoril "Ugotovitev:" "Pojasnilo je ustrezno.", pri čemer je pri eni od ugotovitev dodal, da vlagatelj spreminja svojo ponudbo,
na podlagi česar bi se dalo zaključiti, da je naročnik ponudbo vlagatelja smatral za ustrezno. Vendar pa je ob slednjem zaključku takoj potrebno izpostaviti tudi, da je vlagatelj v postopku (nadaljevanja) pogajanj (dne 03. septembra 2008) na jasno vprašanje (številka 1) naročnika, ki se je glasilo "V ponudbeni dokumentaciji navajate tehnologijo BOEWE, vendar različne modele strojev (serijo 7000 in 7100). Prosimo, da nam navedete, kakšna je razlika med navedenimi modeli strojev in kateri model boste dejansko uporabili za personalizacijo in kuvertiranje"â??", jasno odgovoril na sledeč način: "Stroja (7000 je personalizacijski, 7100 pa mailing) se povežeta skupaj. Dodajo se moduli, tako za kuvertiranje, kot za personalizacijo, s čimer se kapaciteta poveča brez ustavitve stroja"â?? Na podlagi doslej izpostavljenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj naročniku za presonalizacijo vozniških dovoljenj v postopku (nadaljevanja) pogajanj ponudil model stroja Böwe 7000, v povezavi s katerim je izrecno odgovoril, da je personalizacijski.

Iz naročnikove odločitve o oddaji naročila na 3. strani med drugim izhaja, da so bili kandidati â??"opozorjeni, da morajo do dne 8.9.2008, najkasneje do 15.00 ure predložiti svojo končno ponudbo, skladno z doseženim na pogajanjih, v skladu s 4. odstavkom 89. člena ZJN-2.", prav tako pa je iz zapisnika o poteku pogajanj (peti odstavek na strani 6) nadalje tudi jasno izhaja, da â??"so predstavniki naročnika podali zahtevo, da"â?? vlagatelj â??"preveri celotno ponudbo v smislu sedanje izločitve spominskega traku.". Nadalje iz "ZAPISNIKA O POTEKU ODPIRANJA PONUDB PO IZVEDENIH POGAJANJIH"â?? številka 430-453p/2007 (17142-02), z dne 03. septembra 2008, v predzadnjem odstavku na strani 2 izhaja, da sta bila kandidata (torej tudi vlagatelj) â??"(ponovno) opozorjena, da morata do dne 8.9.2008, najkasneje do 15.00 ure predložiti svojo končno ponudbo, skladno z doseženim na pogajanjih (v skladu s 4. odstavkom 89. člena ZJN-2)." (omenjeni zapisnik je podpisan s strani prisotnih kandidatov oziroma ponudnikov). Iz naročnikove odločitve o oddaji naročila (stran 3) je prav tako razvidno, da so kandidati (ponudniki) â??"končno ponudbo predložili v dogovorjenem roku.".

Ob vpogledu v vlagateljevo končno ponudbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj v njej (pod poglavjem "IV. TEHNIČNI OPIS PONUJENEGA VOZNIšKEGA DOVOLJENJA - DOPOLNJEN, BREZ OPTIČNEGA TRAKU") v obliki kratkega izvlečka iz ponudbene dokumentacije med ostalim zapisal: "2. Opis in konfiguracija opreme za personalizacijo in razpošiljanja kartic:" "Model 7000/9000 Personalizacijska naprava za lasersko graviranje.". Smiselno zelo podobno izhaja iz vlagateljevega dopisa "Soglasje k popravku računskih napak in dodatna pojasnila v zvezi s končno ponudbo" (številka zadeve, kot izhaja iz naročnikove prejemne štampiljke: 430-453p/2007/129), ki ga je naročnik prejel dne 30. septembra 2008, v katerem je vlagatelj na naročnikovo prošnjo za pojasnilo številka 430-453p/2007/ 126 (17142-02), z dne 29. septembra 2008, ki se je glasila "Glede na to, da kot opremo za personalizacijo vozniških dovoljenj navajate Model 7000 podjetja BÖWE, tehnični opisi pa so za model PT 9000, vas prosimo za pojasnitev navedenega.", podal sledeče pojasnilo: "Za personalizacijo vozniških dovoljenj je predviden osnovni model 7000 podjetja Boewe, ki je bil v zadnjem letu nadgrajen z moduli, ki nadgrajujejo funkcionalnost modela 7000 na funkcionalnost modela 9000.". V posledici navedenega je potrebno tudi na podlagi vlagateljevih dodatnih pojasnil, s katerimi pojasnjuje vsebino svoje končne ponudbe, napraviti zaključek, da vlagatelj za personalizacijo vozniških dovoljenj v predmetnem javnem naročilu naročniku ponuja â??"osnovni model 7000 podjetja Boewe"â??, ki pa naj bi bil po zatrjevanjih vlagatelja â??"v zadnjem letu nadgrajen z moduli, ki nadgrajujejo funkcionalnost modela 7000 na funkcionalnost modela 9000.".

77. člen "(preveritev ponudbe)" ZJN-2 določa, da mora naročnik â??"najkasneje pred sklenitvijo pogodbe o oddaji naročila, lahko pa že prej, preveriti obstoj in vsebino podatkov iz izbrane ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe.". Skladno z navedenim je naročnik, kakor izhaja tudi iz zadnjega odstavka na 4. strani odločitve o zahtevku za revizijo, â??"preveril obstoj in vsebino podatkov iz ponudbe vlagatelja"â?? Naročniku se je namreč, kot izhaja iz drugega odstavka na 5. strani odločitve o zahtevku za revizijo, "Glede na to, da iz katalogov podjetja Böwe izhaja, da je naprava z oznako PT 7000 Card Mailing System (naprava za kuvertiranje), naprava z oznako PT 9000 pa Personalization System (naprava za personalizacijo)"â??, â??"pojavil dvom v vlagateljeve navedbe, zato je podjetju zastavil naslednja vprašanja in s strani omenjenega podjetja pridobil naslednje odgovore (v angleškem jeziku):"
- "1. VPRAšANJE NAROČNIKA: Iz vašega odgovora in predvsem iz vaših brošur je razvidno, da je osnovni model 7000 mailing sistem in ne personalizacijski sistem. Ali je temu tako" ODGOVOR BÖWE: Tako je.";
- "2. VPRAšANJE NAROČNIKA: Ali je mogoče funkcionalnost osnovnega modela 7000 nadgraditi tako, da model 7000 pridobi funkcionalnost modela 9000" ODGOVOR BÖWE: Ne.";
- "3. VPRAšANJE NAROČNIKA: Ali je morebiti bila v zadnjem letu opravljena nadgradnja vašega modela 7000" ODGOVOR BÖWE: model 7000 je bil v lanskem letu nadgrajen z namenom izboljšati njegovo zanesljivost (mehanično in električno).".
Državna revizijska komisija povzema, da je iz citiranih vprašanj in odgovorov razvidno, da je osnovni model stroja Böwe (PT) 7000 mailing sistem in ne personalizacijski sistem, funkcionalnosti osnovnega modela Böwe (PT) 7000 pa ni mogoče nadgraditi tako, da model Böwe (PT) 7000 pridobi funkcionalnost modela Böwe (PT) 9000.

Ker je vlagatelj v dokaz svojih navedb v spornem delu predlagal izvedbo dokaznega predloga "elektronska korespondenca", je Državna revizijska komisija vlagateljevemu dokaznemu predlogu ugodila in izvedla dokaz z vpogledom v elektronsko korespondenco, ki je priloga zahtevka za revizijo. V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija ocenjuje, da so vprašanja, ki jih je naročnik zastavil družbi Böwe v povezavi z modelom stroja 7000 (in nadgradnjo njegove funkcionalnosti), vlagatelj pa jih predlaga v dokaz svojih navedb, jasna, konkretna in popolna (tudi v angleškem izvirniku), enako pa velja tudi za odgovore, ki jih je družba Böwe podala naročniku. Spregledati ne gre niti dejstva, da vprašanja, ki jih je naročnik zastavil družbi Böwe v povezavi z modelom stroja 7000 (in nadgradnjo njegove funkcionalnosti), namreč po vsebini logično in smiselno sledijo odgovoru vlagatelja, ki ga je dal v povezavi s prošnjo naročnika za pojasnilo številka 430-453p/2007/ 126 (17142-02), z dne 29. septembra 2008. Glede na navedeno je razumeti tudi naročnika, ki v petem odstavku na 5. strani odločitve o zahtevku za revizijo ugotavlja, da â??"vprašanja, zastavljena s strani predstavnika naročnika nikakor niso splošna in nepopolna pač pa povsem jasna in nedvoumna.", nasprotno pa ni mogoče slediti vlagatelju, ki v četrtem odstavku II. točke na strani "3 / 5" zahtevka za revizijo zatrjuje, da so bila zastavljena vprašanja â??"splošna in nepopolna in za razrešitev oz. odločitev v predmetnem javnem naročilu niso imela nobene realne teže"â?? Vlagatelj ob tem namreč prav z ničemer ne pojasni, na kakšen način in v kakšni vsebini bi moralo biti zapisano posamezno vprašanje, da bi bilo konkretno in popolno, pa tudi, da bi imelo â??"realno težo"â?? za â??"razrešitev oz. odločitev v predmetnem javnem naročilu"â??

Ne glede na doslej navedeno je Državna revizijska komisija tudi sama vpogledala na uradno spletno stran družbe Böwe, na podlagi vpogleda pa ugotovila, da iz uradne spletne strani družbe Böwe tudi po njeni percepciji izhaja, da je model stroja PT 9000 naveden med personalizacijskimi stroji , model stroja PT 7000 pa je naveden med mailing sistemi .

Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo v povezavi z navedenim spornim vprašanjem (razen dokaznega predloga "elektronska korespondenca") ni podal nobenega drugega dokaznega predloga, s katerim bi izkazoval, da model stroja Böwe (PT) 7000 ni mailing sistem, temveč personalizacijski sistem, je Državna revizijska komisija na podlagi navedb, dejstev in dokazov, ki izhajajo iz zahtevka za revizijo, ugotovila, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni uspel izkazati, da je model stroja Böwe (PT) 7000, ki ga je naročniku ponudil na pogajanjih, personalizacijski (ne pa mailing) sistem. Na podlagi vpogleda na uradno spletno stran družbe Böwe in na podlagi izvedenega dokaza "elektronska korespondenca" je namreč mogoče z zadostno stopnjo verjetnosti napraviti ravno nasproten zaključek, torej zaključek, da je model stroja Böwe (PT) 7000, ki ga je vlagatelj naročniku ponudil na pogajanjih, dejansko mailing (in ne personalizacijski) sistem.

Državna revizijska komisija po natančnem pregledu zapisnikov o pogajanjih in ostale dokumentacije predmetnega javnega naročila tudi ugotavlja, da v posledici vsega doslej navedenega ni utemeljena vlagateljeva navedba, v kateri zatrjuje, da "Odločitev naročnika"â?? o oddaji naročila â??"pomeni kontradikcijo sama sebi.". Državna revizijska komisija izpostavlja, da je vlagatelj na nadaljevanju pogajanj (dne 03. septembra 2008) naročniku (skozi odgovor na naročnikovo vprašanje številka 1, citirano v drugem odstavku na strani "8 od 17" obrazložitve tega sklepa) jasno odgovoril, da je model stroja 7000 personalizacijski. Državna revizijska komisija poudarja, da je v tem smislu potrebno razumeti tudi zaključek naročnika v povezavi z vprašanjem številka 1, ki se glasi: "Pojasnilo je ustrezno.". Naročnik je pri sklepu, da je vlagateljevo pojasnilo ustrezno, vsekakor izhajal iz podatkov, s katerimi je na pogajanjih razpolagal in mu jih je ponudil vlagatelj. Povedano drugače: naročnik je svoj sklep, da je vlagateljevo pojasnilo ustrezno, napravil na podlagi odgovora vlagatelja, da je model stroja 7000 personalizacijski. Vlagateljevo pojasnilo je bilo torej na pogajanjih ocenjeno kot ustrezno na podlagi odgovorov, ki jih je vlagatelj podal naročniku, ne pa na podlagi pojasnil, ki jih je naročnik prejel s strani družbe Böwe. Poleg tega je iz vlagateljevega dopisa "Soglasje k popravku računskih napak in dodatna pojasnila v zvezi s končno ponudbo" (številka zadeve, kot izhaja iz naročnikove prejemne štampiljke: 430-453p/2007/129), ki ga je naročnik prejel dne 30. septembra 2008, jasno razvidno, da vlagatelj sam navaja, da je "Za personalizacijo vozniških dovoljenj"â?? â??"predviden osnovni model 7000 podjetja Boewe"â??, ki pa naj bi bil po zatrjevanjih vlagatelja â??"v zadnjem letu nadgrajen z moduli, ki nadgrajujejo funkcionalnost modela 7000 na funkcionalnost modela 9000.".

V skladu z ZJN-2 je vlagatelj tisti, ki mora izpolniti vse zahteve, ki jih v razpisni dokumentaciji postavi naročnik, v ponudbi pa izkazati, da njegova ponudba izpolnjuje pogoje, vezane na vsebino predmeta javnega naročila in zato izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji. Iz naročnikove razpisne dokumentacije nesporno izhaja, da je predmet javnega naročila tudi personalizacija vozniških dovoljenj, v posledici tega pa sta se vlagatelj in naročnik v postopku s pogajanji med drugim pogajala tudi o modelih strojev, s katerimi bo vlagatelj v primeru, da bo njegova ponudba izbrana kot najugodnejša, izvedel predmetno javno naročilo (personalizacijo vozniških dovoljenj). Kot je bilo to že ugotovljeno, vlagatelj v konkretnem postopku (niti v postopku s pogajanji niti v postopku z dodatnimi pojasnili) ni uspel izkazati, da je ponujeni model stroja Böwe 7000 personalizacijski stroj, ne pa mailing sistem (sistem za kuvertiranje). Da bi šlo v primeru modela stroja Böwe 7000 za personalizacijski stroj, ne pa mailing sistem, prav tako ni mogoče zaključiti na podlagi odgovorov družbe Böwe na vprašanja naročnika, pa tudi ne na podlagi vpogleda Državne revizijske komisije na uradno spletno stran družbe Böwe. Posledično vlagatelj tudi ni izkazal, da njegova ponudba (po vsebini) izpolnjuje pogoje, vezane na vsebino predmeta javnega naročila, oziroma (po vsebini) v celoti izpolnjuje zahteve naročnika, določene v razpisni dokumentaciji.

Zatrjevanje vlagatelja, da
- so navedbe naročnika (v povezavi z modelom stroja Böwe 7000) zmotne, na tovrstni zaključek Državne revizijske komisije ne more vplivati, saj je Državna revizijska komisija svojo odločitev ustrezno in argumentirano utemeljila;
- â??"naročnik s podjetjem BOWE ni komuniciral uradno v zvezi z javnim naročilom"â??, na tovrstni zaključek Državne revizijske komisije ne more vplivati, saj vlagatelj z ničemer ne pojasni, kako in na kakšen način naj bi golo dejstvo, da naročnik z družbo Böwe ni komuniciral uradno v zvezi z javnim naročilom, vplivalo na namen uporabe oziroma funkcionalnost stroja Böwe 7000;
- â??"povzetki domnevnega odgovora podjetja BOWE nasprotujejo dejanskim zmožnostim in definicijam posameznih modelov, ki jih citira naročnik.", na tovrstni zaključek Državne revizijske komisije ne more vplivati, saj vlagatelj z ničemer ne pojasni, kako, v čem in na kakšen način naj bi povzetki domnevnega odgovora družbe Böwe nasprotovali dejanskim zmožnostim in definicijam posameznih modelov, ki jih citira naročnik. Prav tako vlagatelj svojih zelo pavšalnih (splošnih) trditev ne podkrepi z nobenim konkretnim dokazom;
- je vlagatelj â??"stopil v kontakt s podjetjem BOWE"â?? preko gospoda M. A. (gospodarska družba Ainigma, d. o. o.), â??"ki se nikakor ni predstavil kot predstavnik naročnika.", na tovrstni zaključek Državne revizijske komisije ne more vplivati, saj vlagatelj z ničemer ni izkazal, zakaj in na kakšen način naj bi izpostavljeno dejstvo vplivalo na odgovor družbe Böwe. Ne gre namreč spregledati, da je bil gospod M. A. s "SPREMEMBO SKLEPA" številka 430-453p/2007/ 113 (17142-02), z dne 27. avgusta 2008, kot zunanji strokovni sodelavec dodan dotedanji strokovni komisiji (pogajalski skupini) naročnika;
- so bila vprašanja â??"podjetju BOWE"â?? â??"napačno zastavljena"â??, na tovrstni zaključek Državne revizijske komisije ne more vplivati, saj vlagatelj z ničemer ne pojasni, na kakšen način, v kakšnem besedilu oziroma v kakšni vsebini bi morala biti zastavljena vprašanja družbi Böwe, da bi bila po mnenju vlagatelja zastavljena pravilno;
- je bila iz vprašanj družbi Böwe â??"napravljena napačna interpretacija z zaključki"â??, na tovrstni zaključek Državne revizijske komisije ne more vplivati, saj vlagatelj z ničemer ne pojasni, kakšna bi po njegovem mnenju morala biti pravilna (ustrezna) interpretacija z zaključki.

V povezavi z razmišljanji vlagatelja, da
- â??"se postavlja vprašanje, zakaj je naročnik vzpostavil kontakt z omenjenim podjetjem mimo vlagatelja in še to preko posrednikov.",
- â??"se postavlja vprašanje zaupnosti podatkov in pogajanj tekom javnega naročila, saj so očitno vprašanja konkretnega javnega naročila bila posredovana tretjim - zunanjim osebam, ki z javnim naročilom nimajo nobene zveze.",
Državna revizijska komisija poudarja, da gre zgolj za vprašanja, ki se zastavljajo vlagatelju, zato izpostavljenih navedb ni mogoče razumeti v smislu navajanja (zatrjevanja) kršitev naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila.

Prav tako Državna revizijska komisija (v nasprotju s stališčem vlagatelja, podanim v zahtevku za revizijo) ugotavlja, da naročnik ni kršil določb ZJN-2, ker vlagatelja, skladno z 78. členom "(dopustne dopolnitve ponudbe)" ZJN-2, ni pozval k dopolnitvi ponudbe. Formalno nepopolna ponudba je namreč â??"tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna.", ponudnik pa na podlagi drugega odstavka 78. člena ZJN-2 (med drugim) ne sme spreminjati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Ker se del vlagateljeve končne ponudbe, v katerem vlagatelj navaja model stroja 7000/9000 (Böwe), veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, prav tako pa je pomanjkljivost vlagateljeve končne ponudbe vsebinske narave, naročnik ni smel uporabiti instituta dopustnih dopolnitev ponudb, saj dopolnitev vlagateljeve končne ponudbe ob upoštevanju konkretnega dejanskega stanja ne bi bila dopustna. Državna revizijska komisija je namreč že v več svojih sklepih, na primer
- v sklepu številka 018-163/2008-2, izdanem dne 12. novembra 2008 (peti odstavek na strani 3),
- v sklepu številka 018-092/2008-9, izdanem dne 11. avgusta 2008 (peti odstavek na strani 17),
- v sklepu številka 018-87/2008-2, izdanem dne 09. julija 2008 (tretji odstavek na strani 4),
smiselno zelo podobno zapisala, da je treba pojem formalno nepopolne ponudbe iz 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 razumeti na način, da se lahko odpravljajo le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oziroma samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. Naknadno dopolnjevanje formalno nepopolne ponudbe se lahko ob omejitvah, ki jih ZJN-2 določa v 17. točki 2. člena ter 78. členu, nanaša le na formalne (in ne vsebinske!) nepopolnosti. Tako tudi iz Poročevalca Državnega zbora številka 92/2006 ("EVA: 2005-1611-0077"), v katerem je bil objavljen Predlog Zakona o javnem naročanju - ZJN-2 (http://www.dz-rs.si/index.php"id=374&o=280&unid=PUB|8C40C93C 31546A24C12571E20035BA7A), na straneh 113 oziroma 114 izhaja, da je namen določbe 78. člena "(dopustne dopolnitve ponudbe)" ZJN-2 doseči tako ravnanje v postopku javnega naročanja, da se iz postopka javnega naročanja ne izločajo ponudbe, katerih izločitev bi pomenila zgolj izločitev iz formalnih razlogov, pri čemer pa je izrecno â??"podana prepoved spreminjati vsebinske elemente, ki opredeljujejo izpolnjevanje pogojev"â?? Skladno z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu svojega zahtevka za revizijo, v katerem zatrjuje, da â??"pa naročnik, četudi bi ocenil, da ponudba ni skladna z razpisno dokumentacijo bi, vlagatelja moral skladno z zakonom (78. člen) pozvati k dopolnitvi - naročnik ni pozval vlagatelja k dopolnitvi ponudbe. še posebej pa to velja iz razloga, saj je do domnevne neustreznosti z zahtevami iz razpisne dokumentacije, prišlo naknadno"â??, ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da vlagatelj tudi v delu svojega zahtevka za revizijo, v katerem zatrjuje, da â??"je naročnik primarno ugotovil, da ponudba obeh kandidatov ustrezna. Dejstvo je tudi, da se naročnik, v kolikor temu ne bi bilo tako, sploh ne bi mogel pogajati z vlagateljem oz. skladno z ZJN-2 sploh ne bi bil mogoč postopek s pogajanji brez predhodne objave. Za pogajanja v tem primeru tako ne bi bil izpolnjen nujni procesni predpogoj. Vse nadaljnje navedbe naročnika, ki v nadaljevanju sklepa pojasnjuje razloge za svojo odločitev so tako procesno-pravno irelevantne"â??, ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. V povezavi z navedenim Državna revizijska komisija vlagatelja spominja na določbi prvega in drugega odstavka 89. člena ZJN-2, v povezavi z določbo 91. člena ZJN-2, iz katerih jasno izhaja, da
1. naročnik (najprej) ponudnike, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, po pregledu ponudb povabi k pogajanjem (del prvega odstavka 89. člena ZJN-2), nato
2. se naročnik s ponudniki pogaja o vseh pogojih za izvedbo naročila, opredeljenih v ponudbah, ki so jih slednji predložili, da bi jih prilagodili zahtevam, ki jih je navedel že v objavi oziroma v razpisni dokumentaciji, z namenom izbire najugodnejše ponudbe, ob uporabi v naprej določenih meril (drugi odstavek 89. člena ZJN-2), na koncu,
3. po zaključenih pogajanjih, pa naročnik od ponudnikov zahteva predložitev končne ponudbe v skladu z doseženim na pogajanjih (četrti odstavek 89. člena ZJN-2).
Bistvo postopka s pogajanji je torej prav v tem, da se naročnik v njem z gospodarskimi subjekti pogaja o vseh pogojih za izvedbo javnega naročila, opredeljenih v ponudbah, ki so jih slednji predložili, da bi jih prilagodili zahtevam, ki jih je navedel že v objavi oziroma v razpisni dokumentaciji. Smiselno enako je Državna revizijska komisija zapisala že v svojem sklepu številka 018-110/2008-8 (drugi odstavek na strani 4), izdanem dne 20. avgusta 2008, iz katerega med drugim izhaja, da
a) določba â??"4. odstavka 89. člena ZJN-2"â?? â??"zahteva, da mora naročnik šele po zaključenih pogajanjih od ponudnikov zahtevati predložitev končnih ponudb, saj je smisel pogajanj ravno v tem, da se najprej razčisti, ali ponudnik izpolnjuje pogoje za izvedbo naročila, da lahko ta svojo končno ponudbo prilagodi naročnikovim zahtevam v razpisni dokumentaciji"â??
b) "Naročnik ni najprej ugotavljal sposobnosti ponudnikov za izvedbo predmetnega naročila, se pozneje pogajal o vseh pogojih za izvedbo javnega naročila in šele nato od njih zahteval končno predložitev ponudb, ampak je storil ravno obratno. Najprej je zahteval predložitev ponudb, nato ugotavljal, ali ponudniki izpolnjujejo pogoje za izvedbo naročila in šele na koncu pravilnost njihovih ponudb.".

Glede na vse doslej navedeno in glede na ugotovitev Državne revizijske komisije, da je naročnik v ponovnih pogajanjih z vlagateljem in izbranim ponudnikom v izpostavljenem delu sledil sklepu Državne revizijske komisije številka 018-110/2008-8, izdanem dne 20. avgusta 2008, posledično pa tudi ZJN-2, ni mogoče pritrditi vlagatelju, ki navaja, da
a) se naročnik, če (primarno) ne bi ugotovil, da je â??"ponudba obeh kandidatov ustrezna"â??, â??"sploh ne bi mogel pogajati z vlagateljem oz. skladno z ZJN-2 sploh ne bi bil mogoč postopek s pogajanji brez predhodne objave. Za pogajanja v tem primeru tako ne bi bil izpolnjen nujni procesni predpogoj.",
b) "Slednje pomeni, da je kršeno tudi načelo postopka javnega naročanja, in sicer načelo transparentnosti.".
Kot je namreč razvidno že iz sklepa Državne revizijske komisije številka 018-110/2008-8 (prvi odstavek na strani 5), izdanega dne 20. avgusta 2008, je naročnik (najprej) â??"vlagatelju odkrito priznal sposobnost izvedbe javnega naročila"â??, se v ponovnih pogajanjih (dne 02. septembra 2008 oziroma dne 03. septembra 2008) pogajal o vseh pogojih za izvedbo predmetnega javnega naročila, nato pa od ponudnikov zahteval predložitev končnih ponudb.

V posledici vsega doslej navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik ni kršil določb ZJN-2, ker je ugotovil, da vlagateljeva končna ponudba ni popolna, zaradi česar jo je v posledici izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila (naročnik v drugem odstavku na 4. strani odločitve o oddaji naročila namreč zaključuje, da je vlagateljeva ponudba â??"nepravilna oz. neprimerna in kot taka izločena iz nadaljnjega postopka."). Vlagatelj namreč glede modela stroja Böwe 7000 ni uspel izkazati, da gre za personalizacijski stroj (ne pa mailing sistem), s čimer posledično ni izkazal, da njegova ponudba (po vsebini) izpolnjuje pogoje, vezane na vsebino predmeta javnega naročila, oziroma (po vsebini) v celoti izpolnjuje zahteve naročnika, določene v razpisni dokumentaciji. Skladno s 16. točko prvega odstavka 2. člena "(pomen v zakonu uporabljenih pojmov)" ZJN-2 je popolna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna, skladno z 20. točko istega odstavka istega člena pa je neprimerna ponudba tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji. Ravnanje naročnika s ponudbo, ki ni popolna, njene dopolnitve na podlagi 78. člena ZJN-2 pa niso dopustne, je kogentno urejeno v določbi prvega odstavka 80. člena "(izločitev ponudb, prekinitev postopka, zavrnitev vseh ponudb)" ZJN-2, ki določa, da â??"mora naročnik po opravljenem pregledu"â?? ponudb â??"izločiti vse ponudbe, ki niso popolne.". Vse nepopolne ponudbe naročnik torej mora izločiti, takšnega zaključka pa ne spremeni niti spoštovanje načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, katerega kršitev v zahtevku za revizijo v zvezi z izpostavljenimi navedbami zatrjuje vlagatelj. Ravnanje naročnika, ki je izločil vlagateljevo ponudbo, ker je ni označil za popolno, v konkretnem primeru (v nasprotju s stališčem vlagatelja, da â??"je takšno postopanje naročnika v nasprotju z načelom"â?? â??"enakopravne obravnave ponudnikov v postopkih javnega naročanja in vzpostavlja velik dvom v korektnost in dobro vero naročnika.") tudi ni v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov, saj naročnik nima diskrecijske pravice, da bi odločal o tem, ali bo ponudbo ponudnika, ki ni popolna, izločil iz postopka oddaje javnega naročila ali ne. V nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov bi v konkretnem primeru naročnik ravnal prav v situaciji, ko vlagateljeve ponudbe, za katero je (upravičeno) ugotovil, da ni popolna, ne bi izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Upoštevajoč vse doslej navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu svojega zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje predmetnega javnega naročila oziroma neskladja njegovih ravnanj v tem postopku z ZJN-2.

Ker je Državna revizijska komisija že doslej ugotovila, da naročnik v mejah navedb, ki izhajajo iz zahtevka za revizijo, ni kršil določb ZJN-2, ko je vlagateljevo ponudbo (v končni posledici) označil za nepopolno in jo po opravljenem pregledu izločil iz postopka oddaje javnega naročila, se v skladu s temeljnimi načeli, ki veljajo v postopku revizije postopkov oddaje javnih naročil, zlasti še z načeloma hitrosti in učinkovitosti (3. člen ("Temeljna načela") ZRPJN), ni spuščala v (meritorno) presojo (utemeljenosti) vseh ostalih vlagateljevih revizijskih navedb v zahtevku za revizijo, posebej še navedb, ki se nanašajo na optični trak, priročnik (in njegovo vsebino) in zajemanje podatkov (fotografij). Tudi morebitna ugotovitev utemeljenosti katere od ostalih vlagateljevih navedb v zahtevku za revizijo namreč ne bi mogla v ničemer spremeniti zgornjih ugotovitev, prav tako pa ne bi mogla vplivati na drugačno odločitev Državne revizijske komisije, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija v povezavi z vlagateljevim pravovarstvenim predlogom, da Državna revizijska komisija â??"ponudnika izbere skladno z veljavnimi predpisi ter sprejme vlagateljevo ponudbo kot najugodnejšo"â?? vlagatelja opozarja, da ima, kot je to zapisala že v številnih svojih sklepih, na primer v sklepu
- številka 018-128/2008-2, izdanem dne 11. septembra 2008, tretji odstavek na strani 10,
- številka 018-127/2008-7, izdanem dne 25. septembra 2008, tretji odstavek na strani 6,
- številka 018-100/2008-2, izdanem dne 06. avgusta 2008, tretji odstavek na strani 12,
- številka 018-099/2008-11, izdanem dne 02. septembra 2008, zadnji odstavek na strani 13,
- številka 018-078/2008-3, izdanem dne 19. junija 2008, peti odstavek na strani 9,
- številka 018-70/2008-11, izdanem dne 13. junija 2008, tretji odstavek na strani 12,
v reviziji postopkov (javnega) naročanja pri odločanju o zahtevku za revizijo zgolj kasatorična, ne pa reformatoričnih pooblastil. Navedeno pomeni, da lahko Državna revizijska komisija na podlagi 23. člena ZRPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da slednjega bodisi zavrže bodisi zavrne ali pa zahtevku za revizijo ugodi tako, da postopek oddaje (javnega) naročila v celoti ali delno razveljavi. Revizija postopka (javnega) naročanja namreč zgolj preprečuje nezakonito izbiro pogodbene stranke, medtem ko odločitev o izbiri še vedno ostaja (izključno) v rokah naročnika. Državna revizijska komisija ob tem še dodaja, da je postopek revizije postopek pravnega varstva. Upravičena oseba po ZRPJN (9. člen "Aktivna legitimacija v postopku revizije" ZRPJN) z vložitvijo zahtevka za revizijo tako začne (12. člen "Vložitev zahtevka za revizijo" ZRPJN) postopek pravnega varstva zoper (domnevne) kršitve naročnika v postopku javnega naročanja (1. člen "Predmet zakona" ZRPJN v povezavi s 3., 4. in 5. točko četrtega odstavka 12. člena ZRPJN), zaradi česar postopek revizije postopka javnega naročanja ni "dodatna faza" postopka javnega naročanja.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo â??"od naročnika zahteva povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo"â?? in sicer:
- "priprava zahtevka za revizijo" "3700 tč",
- "taksa" "700,00 EUR",
- "2% materialni stroški",
- "20 % DDV na OT".

Tretji odstavek 22. člena ZRPJN določa, da mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo, peti odstavek 22. člena ZRPJN pa, da morata stranki v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahtevata povračilo, pri čemer je povrnitev stroškov mogoče zahtevati do sprejema odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. O stroških odločata naročnik oziroma Državna revizijska komisija, odločitev Državne revizijske komisije pa je izvršilni naslov (šesti odstavek 22. člena ZRPJN).

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov vlagatelju, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, v povezavi s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V četrtem odstavku 22. člena ("Stroški revizijskega postopka") ZRPJN je določeno, da mora vlagatelj v primeru, "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen,"â?? â??"naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj"â?? na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, â??"vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.".

Iz Poročevalca Državnega zbora, številka 33/2007 ("EVA: 2007-1611-0093"), v katerem je bil objavljen Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (novela E), na strani 9 izhaja, da "Dopolnjena določba četrtega odstavka 22. člena določa, da mora vlagatelj zahtevka za revizijo v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, vplačati, na isti račun, na kateri se vplača takso, znesek v višini že vplačane takse. Navedeno plačilo je obvezno v tistih primerih, ko o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija in s svojim sklepom zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.".

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zaradi česar je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju
- četrtega odstavka 22. člena ZRPJN in
- 313. člena ZPP, ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih z ZRPJN, smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja (ZPP v 313. členu namreč določa, da se v primeru, "Kadar se v sodbi naloži kakšna dajatev,"â?? â??"določi tudi rok, v katerem se mora izpolniti." (prvi odstavek 313. člena ZPP). "Če ni v posebnih predpisih drugače določeno, znaša rok za izpolnitev dajatve petnajst dni"â?? (del 1. stavka drugega odstavka 313. člena ZPP). "Rok za izpolnitev dajatve začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev." (tretji odstavek 313. člena ZPP)),
odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 09. decembra 2008



Predsednik senata
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana
- odvetnica Nina Zidar Klemenčič, DvoĹ"akova ulica 5, 1000 Ljubljana
- odvetnica Nina Zidar Klemenčič, DvoĹ"akova ulica 5, 1000 Ljubljana
- CETIS, d. d., Čopova ulica 24, 3000 Celje
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana