018-179/2008 Komunalno podjetje Velenje d.o.o.

Številka: 018-179/2008-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 78/06 in 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članici Sonji Drozdek šinko, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Storitev revidiranja računovodskih izkazov Komunalnega podjetja Velenje d.o.o. in energetskih dejavnosti za leto 2008 in 2009" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Ripro d.o.o., Efenkova 61, Velenje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Komunalno podjetje Velenje d.o.o., Koroška cesta 37/b, Velenje (v nadaljevanju: naročnik), dne 27.11.2008

ODLOČILA

Naročnik mora o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Obrazložitev

Naročnik je 7.10.2008 izdal sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku zbiranja ponudb. Po izvedenem odpiranju prispelih ponudb je naročnik 23.10.2008 izdal Obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika Renoma d.o.o., Kamniška ulica 25, Ljubljana (v nadaljevanju: najugodnejši ponudnik). Vsem ponudnikom je 5.11.2008 naročnik posredoval še popravljen obrazec cenitve prispelih ponudb, ki je bil priloga tudi Obrazloženemu obvestilu o oddaji javnega naročila, saj je ugotovil, da je prišlo do napake pri izračunu točk na uro pri vseh treh obravnavanih ponudnikih, ki pa ni vplivala na izbor najugodnejšega ponudnika.

Vlagatelj je 7.11.2008 vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita, da prejetih ponudb ni točkoval v skladu z merili, ki so bili določeni v javnem naročilu. Vlagatelj se ne strinja z naročnikovim točkovanjem pri merilu 1- ponudbena cena in meni, da je naročnik napačno izračunal točke pri navedenem merilu. Vlagatelj to razloži z navedbami, da v okviru postavljenih meril kot kriterij ni bila postavljena količina porabljenih ur in cena /uro, temveč ponudbena cena, tj. cena, ki se zaračuna naročniku. Ker zatrjevana napaka naročnika bistveno vpliva na razpored ponudb pri točkovanju in pri izbiri najugodnejšega ponudnika, je to napako potrebno odpraviti. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev vplačane takse v višini 700 EUR.

Naročnik je z Obvestilom o razveljavljenem postopku z dne 17.11.2008 vlagatelja obvestil, da je v skladu s 16. in 17. členom ZRPJN obravnaval njegov zahtevek za revizijo v zvezi s predmetnim javnim naročilom in odločil, da v celoti razveljavlja postopek.

Po prejemu vlagateljevega obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 19.11.2008 je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo 24.11.2008 odstopil Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in revizijskem postopku je Državna revizijska komisija v skladu s 23. členom ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru uvodoma ugotavlja, da je naročnik svojo odločitev v predmetnem revizijskem postopku vlagatelju posredoval v obliki dopisa (Obvestilo o razveljavljenem postopku z dne 17.11.2008), iz katerega izhaja zgolj, da je naročnik v skladu s 16. in 17. členom ZRPJN obravnaval vlagateljev zahtevek za revizijo v zvezi s predmetnim javnim naročilom in se odločil, da v celoti razveljavlja postopek.

V skladu z določili ZRPJN (12., 13., 16. in 17. člen) mora o zahtevku za revizijo najprej odločiti naročnik. Vendar v obravnavanem primeru naročnikove odločitve o celotni razveljavitvi postopka (dopis z dne 17.11.2008) ni mogoče šteti kot odločitve o zahtevku za revizijo, saj je ni sprejel v skladu s 16. členom ZRPJN. Naročnik svoje odločitve ni obrazložil oziroma se ni opredelil do vlagateljevih navedb iz zahtevka za revizijo.

Iz določil prvega odstavka 16. člena ZRPJN izhaja, da po preverjanju naročnik odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo.

ZRPJN sicer ne določa formalne oblike naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, vendar je obrazložitev odločitve po mnenju Državne revizijske komisije potrebna iz več razlogov. Dolžnost obrazložitve izhaja iz določil Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007-UPB3, 45/08; v nadaljevanju: ZPP), ki se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil smiselno uporablja na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN. V petem odstavku 3. člena ZRPJN je namreč določeno: "V reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, se glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek." Odločitev o zahtevku za revizijo namreč pomeni odločitev o zahtevku za pravno varstvo, ob uporabi pravil o vsebini sodbe (kot tudi pravil o vsebini sklepa) pa mora organ, ki odloča o zahtevku za pravno varstvo, svojo odločitev obrazložiti (za sodbo takšna zahteva izhaja iz 324. člena ZPP, za sklep pa iz 331. člena ZPP). Da je takšna interpretacija norme 16. člena ZRPJN (da mora biti odločitev obrazložena) tudi v skladu z namenom ureditve revizije v tem zakonu, pa izhaja iz teleološke razlage 16. člena v povezavi s 17. členom ZRPJN. Naročnik mora namreč o odločitvi o zahtevku za revizijo obvestiti vlagatelja in ga hkrati pozvati, da se opredeli do tega, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Takšno opredelitev pa lahko vlagatelj sprejme le na podlagi obrazloženih razlogov za naročnikovo odločitev. Iz zapisanega tako izhaja tudi, da se je naročnik v okviru vsebinske presoje zahtevka za revizijo dolžan opredeliti do vseh revizijskih navedb vlagatelja oziroma odgovoriti na vse očitke o nepravilnosti vodenja postopka oddaje javnega naročila. Le na podlagi celostne vsebinske obravnave zahtevka in predloženih dokazov lahko naročnik namreč sprejme sklep o tem, ali je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen ali ne. V primeru, če naročnik o zahtevku za revizijo odloči brez, da bi preveril utemeljenost vseh revizijskih navedb, ravna v nasprotju z določili 16. člena ZRPJN

Državna revizijska komisija je torej skladno z določili ZRPJN pristojna obravnavati zahtevek za revizijo šele potem, ko o njem vsebinsko odloči naročnik. Izjema velja le v primeru, ki ga urejata prvi in drugi odstavek 16. člena ZRPJN, torej v primeru, če naročnik ne sprejme odločitve o zahtevku za revizijo v roku, ki mu ga nalaga zakon (v tem primeru je torej molk organa pogoj za nastop procesne predpostavke za meritorno odločanje Državne revizijske komisije - v obravnavanem primeru pa ne gre za molk organa oziroma za izjemo iz 16. člena ZRPJN).

Glede na to, da mora v skladu s 16. členom ZRPJN o zahtevku za revizijo na formalno pravilen način odločiti naročnik (odločitev o zahtevku za revizijo mora obrazložiti), postopek pred Državno revizijsko komisijo pa se nadaljuje (šele) v primeru in po postopku iz 17. člena ZRPJN, Državna revizijska komisija odstopa predmetni zahtevek za revizijo v odločanje naročniku.

Ker si morajo tako Državna revizijska komisija kot tudi stranke v postopku prizadevati k čim hitrejši rešitvi spora, ki izhaja iz postopka oddaje javnega naročila (načelo hitrosti iz 3. odst. 3. člena ZRPJN), Državna revizijska komisija naročnika opominja, da mora pri obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo odločiti v mejah zahtevka za revizijo. Čeprav ZRPJN odločanje v mejah zahtevka za revizijo določa le za odločanje o zahtevku za revizijo pred Državno revizijsko komisijo (2. odst. 19. člen ZRPJN), pa za naročnika enaka zahteva izhaja iz 1. odstavka 2. člena ZPP v povezavi s 5. odstavkom 3. člena ZRPJN, kjer je določeno, da sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov (v tej zvezi glej odločitev Državne revizijske komisije št. 018-153/2008-2).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 27.11.2008

Sonja Drozdek-šinko, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
â"˘ Ripro d.o.o., Efenkova 61, Velenje
â"˘ Komunalno podjetje Velenje d.o.o., Koroška cesta 37/b, Velenje
â"˘ Renoma d.o.o., Kamniška ulica 25, Ljubljana
â"˘ Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
â"˘ Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana