018-162/2008 Aerodrom Ljubljana, d. d.

Številka: 018-162/2008-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata, člana Jožefa Kocuvana kot člana senata in članice Sonje Drozdek šinko kot članice senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo revizije postopka javnega naročanja za razširitev in tehnološko preureditev glavne letališke ploščadi na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana po pritožbi, ki jo je vložil vlagatelj GH Holding, d. d., Tivolska cesta 30, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Dušan Golovrški, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Aerodrom Ljubljana, d. d., Zgornji Brnik 130a, Brnik - aerodrom (v nadaljevanju: naročnik), 18. 11. 2008 soglasno

ODLOČILA

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz odločitve z dne 23. 10. 2008.

2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločati skladno s 16. členom ZRPJN.

3. Odločitev o stroških, nastalih z revizijo, se pridrži do odločitve o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje naročila za razširitev in tehnološko preureditev glavne letališke ploščadi na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana sprejel odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz obvestila o oddaji javnega naročila št. OBV-JN-2008-G3-A/2/DČ z dne 7. 10. 2008, da kot najugodnejšo izbere ponudbo ponudnika SCT, d. d., Slovenska cesta 56, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 13. 10. 2008, ki ga je naročnik s sklepom št. 179-ZR-JN-2008-G3-A/4/DČ z dne 23. 10. 2008 zavrgel, ker naj ga ne bi vložila upravičena oseba iz 9. člena ZRPJN. Naročnik ugotavlja, da je ponudnik GH Holding, d. d., Ljubljana nastopal kot vodilni partner v ponudbi s še štirimi ponudniki, vendar pa je zahtevek za revizijo vložil sam. Naročnik tudi ugotavlja, da je pooblastilo za zastopanje odvetniku dal samo vlagatelj in ne tudi parterji iz skupne ponudbe. Naročnik je tako ugotovil, da vlagatelj ni upravičena oseba za vložitev zahtevka za revizijo. Naročnik navaja, da je sledil tudi petemu odstavku 3. člena ZRPJN in upošteval 273. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 - ZPP-UPB3, 101/2007 âˆ" odl. US: Up-679/06-66, U-I-20/07, 102/2007 âˆ" odl. US: Up-2089/06-31, U-I-106/07, 45/2008, 62/2008 - skl. US: U-I-275/06-7, Up-811/07-7; v nadaljevanju: ZPP), ki nalaga, da mora sodišče skladno s prvim odstavkom 108. člena ZPP zahtevati od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti, vendar pa zaradi drugega odstavka 108. člena ZPP, ki je posledica sprejema Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 45/2008; v nadaljevanju: ZPP-D), vlagatelja ni smel pozvati k dopolnitvi nepopolne vloge, saj je zahtevek za revizijo vložil po odvetniku. Naročnik še ugotavlja, kaj je vsebina pooblastila, predloženega v ponudbi, in da se ne nanaša na postopek pravnega varstva, hkrati pa opozarja na 96. člen ZPP.

Državna revizijska komisija je 28. 10. 2008 prejela pritožbo, ki jo je vlagatelj 27. 10. 2008 vložil zoper sklep naročnika, s katerim je ta zavrgel zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da je naročnik neutemeljeno zavrgel zahtevek za revizijo in napačno uporabil 9. člen ZRPJN. Vodilni partner, navaja vlagatelj, je ves čas postopka imel pooblastilo, za katerega je naročnik vedel in bil seznanjen, in sicer vseh partnerjev za opravljanje vseh poslov do izvedbe naročila, kar tudi vsebuje možnost vložiti zahtevek za revizijo. Vlagatelj zatrjuje, da gre za pooblastilo, ki velja do izvedbe naročila, zato se nanaša tudi na vse postopke, povezane z revizijo. Iz zahtevka za revizijo pa prav tako ne izhaja, da bi ga vložil le vodilni partner. Tudi iz spisne dokumentacije izhaja, da so zahtevek za revizijo vložili vsi partnerji konzorcijskega sporazuma. Glede na navedeno, po prepričanju vlagatelja, naročnik ne bi smel uporabiti petega odstavka 3. člena ZRPJN in smiselno uporabiti določb Zakona o pravdnem postopku ZPP, saj ne gre za izpolnitev pogojev po 273. členu ZPP. Vlagatelj tudi navaja, da iz zahtevka za revizijo in pooblastila vodilnemu partnerju izhaja, da so kumulativno izpolnjeni pogoji pri vseh partnerjih, ki so ustrezno pooblastili vodilnega partnerja, da zaradi varovanja njihovih skupnih interesov spelje vse postopke za pridobitev in izvedbo naročila. Vlagatelj zaključuje, da je jasno, da če zahtevek za revizijo vloži vodilni partner, da ga ni vložil le v lastnem imenu, če v spisu obstaja generalno pooblastilo, da vodilni partner vodi vse postopke v zvezi s konkretnim naročilom do njegovega dokončanja oziroma njegove pridobitve.

Na poziv Državne revizijske komisije je naročnik slednji odstopil dokumentacijo kot prilogo dopisu z dne 10. 11. 2008.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pritožba utemeljena, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama nastal spor o tem, ali je naročnik ravnal skladno z ZRPJN, ko je zahtevek za revizijo zavrgel, ker je štel, da vlagatelj ni izkazal aktivne legitimacije po 9. členu ZRPJN, to pa zato, ker je zahtevek za revizijo, za katerega je naročnik ugotovil, da je nepopoln, vložil po odvetniku, slednjega pa zaradi ZPP-D ni mogel pozvati k dopolnitvi zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ugotovil, da vlagatelj nastopa s skupno ponudbo. Tudi iz vlagateljevih navedb v pritožbi izhaja, da je v postopku oddaje naročila vlagatelj nastopal s skupno ponudbo. Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo in ugotovila, da je v njej predložen konzorcijski sporazum, ki so ga 2. 7. 2008 sklenili poleg družbe GH Holding, d. d., Ljubljana kot vodilni partner še štiri družbe (gospodarski subjekti) kot partnerji. Takšno nastopanje v postopku oddaje naročila je treba šteti za nastop s skupno ponudbo (tretji odstavek 4. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008)).

Skladno s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, v skladu s tretjim odstavkom 9. člena ZRPJN pa velja, da v primerih, da vložijo zahtevek za revizijo osebe, ki so predložile skupno ponudbo, lahko zahtevek za revizijo vložijo le vse osebe skupaj. Določba tretjega odstavka 9. člena ZRPJN je glede na v spornem primeru ugotovljeno dejansko stanje torej relevantna.

Določba tretjega odstavka 9. člena ZRPJN želi preprečiti položaj, ko bi lahko en gospodarski subjekt ali (le) nekateri izmed gospodarskih subjektov, ki so skupaj z drugimi gospodarskimi subjekti predložili skupno ponudbo, uvedli postopek revizije, čeprav bi bilo to v nasprotju z voljo drugih gospodarskih subjektov, članov skupine ponudnikov. Določba tretjega odstavka 9. člena ZRPJN je torej namenjena doseganju konsenza skupnih ponudnikov glede uvedbe postopka pravnega varstva. Ker ZRPJN ne določa izrecno, na kakšen način morajo (skupni) ponudniki izkazati, da zahtevek za revizijo vlagajo "vse osebe skupaj" (da je torej njihovo ravnanje usklajeno in da gre pri tem za njihovo skupno voljo), je treba šteti, da mora v tem smislu zadoščati vsako dejanje (vseh) skupnih ponudnikov, iz katerega je mogoče razbrati njihovo (skupno) voljo.

Z vpogledom v konzorcijski sporazum z dne 2. 7. 2008 in pooblastilo partnerjev vodilnemu partnerju z dne 2. 7. 2008 je mogoče ugotoviti, in v tem delu (tudi ob upoštevanju IV. točke poglavja A.04 Splošna navodila ponudnikom; str. 11/117 razpisne dokumentacije) je treba pritrditi naročniku, da iz njiju ni razvidno, da ureja tudi vprašanje uveljavljanja pravnega varstva. Vlagatelj si napačno razlaga, da pojem "vodenje vseh poslov" (tu ne konzorcijski sporazum ne pooblastilo ne navajata "vodenje vseh postopkov") obsega tudi procesna upravičenja. Postopka oddaje naročila in postopka revizije (ki predstavlja postopek pravnega varstva) pa tudi ni mogoče enačiti (npr. št. 018-017/2006, 018-272/2007). Tako je mogoče zaključiti, da v ponudbi predložena dokazila niso zadostna za ugotovitev, da med skupnimi ponudniki že obstaja soglasje tudi za uveljavljanje pravnega varstva.

Institut, ki ga ureja tretji odstavek 9. člena ZRPJN, je lasten samo postopku revizije, saj tudi upoštevajoč peti odstavek 3. člena ZRPJN, ki napotuje na smiselno uporabo ZPP, ni mogoče zaključiti, da je kateri institut po ZPP po namenu in vsebini identičen ali podoben institutu iz tretjega odstavka 9. člena ZRPJN. Pri ravnanju z zahtevkom za revizijo mora naročnik primarno upoštevati ZRPJN. Institut po tretjem odstavku 9. člena ZRPJN je treba po presoji Državne revizijske komisije obravnavati v povezavi z drugimi instituti po ZRPJN in ustrezno rešitev (tudi zaradi uresničevanja temeljnih načel dostopnosti in učinkovitosti; 3. in 4. točka prvega odstavka 3. člena ZRPJN) primarno najti v ZRPJN. Vprašanje popolnosti zahtevka za revizijo (kot vloge) je specialneje urejeno v 12. členu ZRPJN. Zgolj dejstvo, da je GH Holding, d. d., Ljubljana zahtevek za revizijo vložil po odvetniku, ne more biti argument naročniku, da lahko opusti dolžnost ugotavljanja volje ponudnikov, ki so predložili skupno ponudbo, glede uveljavljanja pravnega varstva.

Naročnik v obravnavanem primeru tako primarno ni preverjal tega, ali v sferi ponudnikov v skupni ponudbi obstaja konsenz glede uveljavljanja pravnega varstva. Naročnik zahtevka za revizijo torej ni preizkusil v skladu z namenom tretjega odstavka 9. člena ZRPJN.

Ker je naročnik opustil predpisana ravnanja, izpodbijana odločitev pa temelji na tej opustitvi, je treba naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo šteti kot neskladno z ZRPJN, zaradi česar je Državna revizijska komisija pritožbi na podlagi tretje alinee drugega odstavka 23. člena ZRPJN ugodila in razveljavila odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz odločitve z dne 23. 10. 2008.

Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločati skladno s 16. členom ZRPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je uveljavljal tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija odločala o pritožbi, se odločitev o priglašenih stroških pridrži do odločitve o zahtevku za revizijo (22. člen ZRPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 18. 11. 2008

Predsednica senata
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije
















Vročiti:
- Aerodrom Ljubljana, d. d., Zgornji Brnik 130a, 4210 Brnik - aerodrom,
- Odvetniška pisarna Dušan Golovrški, Miklošičeva cesta 18, 1000 Ljubljana,
- SCT, d. d., Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.