018-172/2008 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Številka: 018-172/2008-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Nataše Jeršič kot predsednice senata, člana Jožefa Kocuvana in članice Vide Kostanjevec kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "MORS 472/2007-ODP opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d., Chengdujska cesta 25, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik dr. Aleksij Mužina, Dunajska cesta 160, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 17.11.2008

ODLOČILA

1. Vlagateljev revizijski zahtevek z dne 25.9.2008 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 700,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je 14.7.2008 izdal sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izvedbo preventivnih zdravstvenih pregledov, po sklopih.

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu po odprtem postopku objavil na Portalu javnih naročil dne 22.7.2008 pod številko objave JN6192/2008. Popravek obvestila je na Portalu javnih naročil naročnik objavil 31.7.2008 pod številko objave JN6562/2008, dodatna pojasnila pa 31.7.2008 in 20.8.2008.

Z Odločitvijo o oddaji javnega naročila MORS 473/2007-ODP z dne 12.9.2008 je naročnik vse sodelujoče ponudnike obvestil, da je javno naročilo za lokacijo Ljubljana oddal ponudniku Zdravstveni dom Ljubljana, Metelkova 9, Ljubljana (V nadaljevanju: izbrani ponudnik). Z istim dokumentom je naročnik izbral najugodnejšega ponudnika še za lokaciji Maribor in Celje.

Vlagatelj je 25.9.2008 zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila za lokacijo Ljubljana vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku predlaga razveljavitev Odločitve naročnika o oddaji javnega naročila št. 430-704/2007-27 z dne 12.9.2008 v delu, ki se nanaša na izbiro najugodnejšega ponudnika za lokacijo Ljubljana, izločitev ponudbe izbranega ponudnika ter izbiro vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da izbrani ponudnik v nasprotju z zahtevami razpisne dokumentacije (III.3 Ekonomsko-finančna sposobnost, tč. 6 - prilogi 7 in 8) v svoji ponudbi ni predložil dovoljenja Ministrstva za zdravje za opravljanje dejavnosti, izdano na podlagi 1. odst. 3. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/2005-UPB2, 15/08, 58/08, 77/08: v nadaljevanju: ZZDej), ampak le dopis Ministrstva za zdravje z dne 20.7.2008, ki ne more nadomestiti izrecnega dovoljenja. Vlagatelj tudi navaja, da izbrani ponudnik tudi ni priložil ustreznega pooblastila Ministrstva za obrambo, ki bi bil v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije naročnika (III.3 Ekonomsko-finančna sposobnost, tč. 6, priloga 7). Naročnik bi zaradi navedenih pomanjkljivosti ponudbo izbranega ponudnika moral izločiti kot nepravilno in nepopolno, saj le-ta zaradi nepriloženih zahtevanih prilog ni bila pripravljena skladno z vnaprej določenimi zahtevami naročnika iz razpisne dokumentacije, torej je bila pripravljena v nasprotju s predpisi in je zato nepravilna glede na določbo 19. točke 2. člena Zakona o javnem naročanju (Ur.l. RS št. 128/2006, 16/08 in 34/08; v nadaljevanju ZJN-2). Če v revizijskem postopku ne bi bila ugotovljena nepravilnost ponudbe, pa gre po mnenju vlagatelja nedvomno za formalno nepopolno ponudbo in bi bilo odločitev o izbiri potrebno razveljaviti že iz tega razloga. Dopolnjevanje formalno nepopolnih ponudb je namreč mogoče le v postopku oddaje javnega naročila in ne v revizijskem postopku.
Vlagatelj tudi opozarja, da je izbrani ponudnik ponudil neobičajno nizko ponudbo, naročnik pa ni izpolnil zahtev iz 49. člena ZJN-2. Pri tem še zapiše, da nastopanje subjektov javnega prava oziroma subjektov, ki od države prejemajo državne pomoči v obliki subvencij, vložkov premoženja ali v drugačnih oblikah, v postopkih javnega naročanja sicer tako v našem pravu kot v pravu ES ni izrecno prepovedano. To je določeno v ZJN-2, izhaja pa tudi iz sodne prakse Sodišča ES (C-94/99). Vendar pa vlagatelj izpostavlja, da se Sodišče ES zaradi obsega zastavljenega vprašanja ni spustilo v nadaljnjo razpravo o pogojih za podelitev javnih naročil takim subjektov oziroma pogojih za izločitev njihovih ponudb, vendarle je opozorilo na možnost, da naročnik pri podelitvi naročila upošteva dejstvo, da ponudnik prejema subvencije in, zlasti v primeru kršitve določil o nedovoljenih državnih pomočeh, take ponudnike izloči. Ker celotne fiksne stroške poslovanja javnega zavoda pokriva država v širšem pomenu besede (ZZZS in občina), postane to z vidika načela varstva konkurence in enakopravnega obravnavanja ponudnikov pomembno, če javni zavod z istimi sredstvi nastopi v ponudbi za pridobitev javnega naročila v konkurenci zasebnih subjektov. Navedeno se odraža tudi pri vprašanju poslovnega rizika, ki se odraža v sklenitvi zavarovanja za izvedbo naročila, saj se regresni zahtevek banke, ki je izplačala bančno garancijo naročniku, poplača ponovno iz javnih sredstev. Zasebni subjekti pa v postopkih javnih naročil nastopajo z lastnimi sredstvi, katerih strošek je odločujoč pri določitvi ponujene cene za predmet javnega naročila, prav tako morajo v ponujeno ceno vključiti tudi poslovni riziko. Če javni zavod v ceno ponudbe za pridobitev javnega naročila ni vključil vseh stroškov, ki pri izvedbi storitve predmetnega javnega naročila nastanejo, oziroma je za izvedbo naročila namenil sredstva, ki jih je iz javnih sredstev pridobil za izvajanje javne službe s strani ZZZS in občine, to zagotovo pomeni izkrivljanje konkurence v nasprotju z načelom iz 7. člena ZJN-2 in enakim načelom iz direktive 92/50/EEC ter diskriminacijo ponudnikov v smislu 9. člena ZJN-2, to dejanje pa pomeni tudi zlorabo prevladujočega položaja. Takšna cena bi bila prikrito subvencionirana in nelojalno konkurenčna ceni istovrstnih storitev ali blaga, ki jih prodajajo drugi subjekti na trgu. Posredno bi lahko prišlo do kršitve konkurenčnih pravil Evropske skupnosti v primerih prelivanja sredstev javne službe v ceno storitve dopolnilne (tržne) dejavnosti javnega zavoda. To ravnanje izbranega ponudnika v konkretnem primeru pomeni tudi nepravilno in nesmotrno porabo javnih sredstev. V zvezi s kršitvijo načela enakopravne obravnave ponudnikov vlagatelj še dodaja, da je naročnik tako izbranega ponudnika kot vlagatelja iz naslova referenc označil z 10 točkami, čeprav izbrani ponudnik v primerjavi z vlagateljem ne more izkazati ustreznih enoletnih delovnih izkušenj pri izvajanju pregledov letalskega osebja (1. in 2. razreda) in drugega strokovnega osebja, saj je predložil le pooblastilo, po katerem bi tovrstne preglede izvajal z zunanjim izvajalcem, ki nima niti enoletnih izkušenj in referenc v primerjavi z vlagateljevim predstojnikom Centra za medicino delo, zato bi moral naročnik vlagatelja oceniti bolje kot izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik, kot zatrjuje vlagatelj, v svoji ponudbi nerealno zagotavlja odzivne čase od trenutka podanega zahtevka za preventivni zdravstveni pregled s strani MORS-a do trenutka izdanega zdravniškega spričevala, ko niso potrebni dodatni specialistični pregledi in preiskave, kakor tudi v primeru, ko so potrebni dodatni specialistični pregledi in raziskave. Glede na opredelitev delovnega dne iz razpisne dokumentacije in iz delovnopravne zakonodaje znaša delovni dan 8 ur, izbrani ponudnik pa je (glede na pripisane opombe) za delovni dan štel 24 ur. Vlagatelj zahteva povračilo plačane takse v višini 2.500,00 EUR.

Naročnik s sklepom z dne 27.10.2008 vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil z obrazložitvijo, da je glede predložitve dovoljenja Ministrstva za zdravje za opravljanje dejavnosti že v fazi pojasnjevanja razpisne dokumentacije ponudnikom pojasnil, da v kolikor ponudnik nima izdanega dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti, lahko v ponudbi predloži dokument, izdan s strani Ministrstva za zdravje, iz katerega izhaja, da lahko opravlja zdravstveno dejavnosti na osnovi drugih aktov, kar je izbrani ponudnik tudi storil. V zvezi s vlagateljevim zatrjevanjem, da izbrani ponudnik ni priložil pooblastila Ministrstva za obrambo, naročnik odgovarja, da je izbrani ponudnik priložil pooblastilo Ministrstva za zdravje, ki se izda na podlagi ustreznega usposabljanja s strani Ministrstva za obrambo in Zavoda za produktivnost dela, zato je naročnik to pooblastilo smatral za ustreznega. Glede zatrjevane kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov zaradi ponujene neobičajno nizke ponudbe naročnik navaja, da je naročnik ponujene cene izbranega ponudnika primerjal s cenami v prej veljavni pogodbi in ugotovil, da so ponujene cene za 1,7% višje, zato je ugotovil, da so sprejemljive in nima razloga, da bi jih preverjal iz naslova neobičajno nizke cene. Tudi ocenjevanje referenc izbranega ponudnika v primerjavi z vlagateljem se naročniku ne zdi sporno, saj je reference izbranega ponudnika naročnik sam preveril in v skladu s tem ocenil njegovo ponudbo v spornem delu. Glede odzivnih časov od trenutka podanega zahtevka za preventivni zdravstveni pregled s strani MORS-a do trenutka izdanega zdravniškega spričevala, ko so in ko niso potrebni dodatni specialistični pregledi in preiskave naročnik pojasnjuje, da je izbrani ponudnik podpisal izjavo, v kateri se je zavezal, da ne bo spreminjal določb razpisne dokumentacije za predmetno javno naročilo, zato naročnik ni upošteval dopisane pripombe pri povprečnem času od podanega zahtevka do izdanega zdravniškega spričevala, ampak je upošteval 0,25 delovnega dneva. Ponujeni čas bo naveden tudi v določilih pogodbe in jih bo naročnik striktno upošteval pri izstavitvi pogodbene kazni v primeru nedoseganja takih rokov.

Vlagatelj je 30.10.2008 naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo, zato je naročnik slednji 5.11.2008 odstopil zahtevek za revizijo skupaj s preostalo dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Kot izhaja iz objave obvestila o naročilu na Portalu javnih naročil in iz opisa predmeta javnega naročila, naročnik v konkretnem primeru oddaja javno naročilo, katerega predmet predstavlja storitve, ki jih je ob upoštevanju predpisov s področja javnih naročil in novejše prakse Državne revizijske komisije potrebno obravnavati kot storitve iz Seznama storitev B, za katere tako evropska kot nacionalna zakonodaja določata drugačna pravna pravila v primerjavi z ostalimi, opredeljenimi v Seznamu storitev A.

Iz 20. člena ZJN-2 in na njegovi podlagi sprejete uredbe (Uredba o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje - Uradni list RS, številka 18/07) izhaja, da je potrebno pojem storitve v postopkih oddaje javnih naročil deliti na dve skupini, in sicer na storitve iz Seznama storitev A in na storitve iz Seznama storitev B. Navedena delitev je prevzeta iz Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 31.03.2004, in je pomembna zato, ker za vsako od obeh navedenih skupin veljajo drugačna pravila javnega naročanja. Medtem, ko za storitve iz seznama A praktično veljajo vsa obvezujoča pravila zakona, velja za drugo skupino storitev zgolj zelo omejen del zakonskih določb. Za razliko od storitev iz Seznama A predstavljajo storitve iz Seznama B skupino tako imenovanih "ne-prioritetnih storitev" s stališča oblikovanja skupnega trga Evropske skupnosti. Skupna značilnost teh storitev naj bi bila v tem, da je njihovo izvajanje vezano na točno določen geografski prostor, na katerem se naročajo, ter je posledično njihovo izvajanje zunaj meja posamezne države članice omejeno (oz. celo onemogočeno) in naj bi bile kot takšne nezanimive za ponudnike iz drugih držav članic.

Čeprav so storitve iz Seznama B v pretežnem delu (z izjemo nekaterih obvezujočih pravil v zvezi z opisi predmeta naročila - tehničnimi specifikacijami in z objavo obvestil o oddaji naročila) izvzete iz področja evropske ureditve in posledično prepuščene v urejanje nacionalnim zakonodajam, se je tudi slovenski zakonodajalec odločil, da bo na področju teh storitev prevzel ureditev, ki izhaja iz smernice. Navedeno pomeni, da so storitve iz Seznama B povečini izvzete ne le iz domene urejanja veljavne direktive, pač pa tudi iz domače zakonodaje s področja javnih naročil (in to navkljub dejstvu, da se nekatere izmed teh storitev na slovenskem trgu opravljajo v razmerah polne konkurenčnosti).

Iz določila drugega odstavka 20. člena ZJN-2 tako izhaja, da se javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev B, oddajo v skladu z določbami zakona, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije ter da mora naročnik pri naročanju teh storitev spoštovati pravila ZJN-2 za objavo obvestil o oddaji naročila.

V Prilogi 2, ki je sestavni del Uredbe o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje, je opredeljenih 11 kategorij storitev (od kategorije št. 17 do kategorije št. 27) skupaj z ustreznimi referenčnimi številkami CPC (Central Product Classification) in CPV (Common Procurement vocabulary). Iz Priloge 2 k predmetni uredbi izhaja, da so "Storitve zdravstva in socialnega skrbstva" uvrščene v kategorijo številka 25.

Kot že zapisano v tej obrazložitvi, izhaja takšna ureditev tudi iz Direktive 2004/18/ES, ki v 21. členu (Javna naročila storitev s seznama v Prilogi II B) določa, da se naročila, katerih predmet so storitve s seznama v Prilogi II B, oddajo v skladu s členom 23 (Tehnične specifikacije) in členom 35(4) (obvestilo o izidu postopka oddaje naročil). Navedena direktiva v Seznamu storitev B, pod kategorijo številka 25 uvršča "Storitve zdravstva in socialnega skrbstva".

ZJN-2 se torej v primeru storitev iz seznama B uporablja omejeno, oziroma se javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev B, oddajo (le) v skladu z določbami zakona, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije (37. člen ZJN-2), naročnik pa mora pri naročanju teh storitev spoštovati tudi pravila zakona za objavo obvestil o oddaji naročila (58., 62. in 63. člen ZJN-2). Navedeno pomeni, da mora naročnik pri oddaji tovrstnih storitev predmet naročila opisati z uporabo nediskriminatornih tehničnih specifikacij ter da mora obvestilo o oddaji javnega naročila poslati (seveda odvisno od vrednosti posameznega javnega naročila) Uradnemu glasilu ES oziroma na Portal javnih naročil.

Kršitve, ki jih vlagatelj očita naročniku, se ne nanašajo na zgoraj predstavljene zakonske določbe. V obravnavanem primeru vlagatelj namreč zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna in posledično nepopolna zaradi neupoštevanja zahtev razpisne dokumentacije glede ekonomsko - finančne sposobnosti (19. točka 1. odst. 2. člena ZJN-2), da je izbrani ponudnik ponudil neobičajno ceno, ki bi jo naročnik moral preveriti v skladu z določbo 49. člena ZJN-2, pa tega ni storil, ter da je naročnik ponudbe izbranega ponudnika oziroma vlagatelja ni ocenjeval v skladu s postavljenimi merili. Ker ZJN-2 naročnika pri oddaji storitev iz Seznama storitev B ne zavezuje k spoštovanju določil, katerih kršitev mu očita vlagatelj, Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti neskladnosti naročnikovih ravnanj s temi določbami ZJN-2.

Glede domnevne kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov in zagotavljanja konkurence med ponudniki zaradi dopustnega sodelovanja izbranega ponudnika kot subjekta javnega prava v postopkih oddaje javnih naročil, ki jo vlagatelj izpostavlja v zahtevku za revizijo, pa Državna revizijska komisija vlagatelja zaradi podobnosti primera ponovno opominja na sodbo Sodišča Evropskih skupnosti, ki je vlagatelju že znana. Sodba ARGE Gewasserschutz v. Bundesministerium fur Land und Forstwirtschaft (C 94/99, 7. 12. 2000), v kateri je sodišče odločilo, da Direktiva 92/50/EEC (ki jo je nadomestila Direktiva 2004/18/ES - opomba Državne revizijske komisije) ne prepoveduje dodelitve javnega naročila (pol-javnim) ponudnikom, ki prejemajo kakršnekoli subvencije (samega naročnika ali drugih javnih organov), kar jim omogoča oblikovati ponudbo po občutno nižjih cenah v primerjavi z drugimi, nesubvencioniranimi ponudniki. Dodelitev takšnega naročila tudi ni v nasprotju z načelom enakopravnosti. Če bi pravo skupnosti želelo a priori izločiti javne naročnike/prejemnike subvencij (s strani različnih organov javne uprave), bi bilo to izrecno zapisano. Tudi iz definicije ponudnika v 1(c). členu Direktive 92/50/EC izhaja, da taki ponudniki smejo sodelovati v postopkih oddaje javnih naročil. V nekaterih primerih in pod zelo strogimi pogoji, se pravo skupnosti o javnih naročilih pri dodeljevanju javnih naročil drugemu javnemu naročniku sploh ne uporablja (6. člen Direktive 92/50/EC). Sodišče je še zapisalo, da udeležba javnih naročnikov/prejemnikov subvencij, ki sodelujejo kot ponudniki v postopku oddaje javnega naročila, ne pomeni prikrite diskriminacije ali omejevanja prostega pretoka storitev po (prej) 59. členu PES (zdaj 49. člen Amsterdamske pogodbe).

V povezavi z dopustnostjo sodelovanja izbranega ponudnika pri predmetnem postopku oddaje javnega naročila vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi kršitve konkurenčnih pravil nacionalnega prava in Evropske skupnosti, za ugotavljanje katerih pa Državna revizijska komisija ni pristojna. Za reševanje teh vprašanj je v Republiki Sloveniji pristojen konkurenčni organ - Urad RS za varstvo konkurence, na ravni Evropskih skupnosti pa Evropska komisija.

Zaradi vlagateljevega sklicevanja na evropsko pravo in (med drugim) določbe Pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti, pa Državna revizijska komisija na tem mestu opozarja tudi na Razlagalno sporočilo Komisije o zakonodaji Skupnosti, ki se nanaša na oddajo javnih naročil, ki niso ali so zgolj delno zajeta v smernicah o javnih naročilih (2006/C179/02) in je bilo sprejeto na podlagi obstoječe sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti. Iz razlagalnega sporočila izhaja, da se standardi, ki izhajajo iz Pogodbe ES, upoštevajo le za oddajo tistih naročil, ki so zadostno povezana z delovanjem notranjega trga. TakĂł sporočilo naročniku nalaga, da če (ob upoštevanju individualnih okoliščin posameznega primera) oceni pomembnost zadevnega naročila za notranji trg, ga mora oddati s temeljnimi standardi, ki izhajajo iz zakonodaje Skupnosti.

V skladu z vsem navedenim Državna revizijska komisija zaključuje, da zatrjevane kršitve, ki naj bi jih zagrešil naročnik, niso povezane s kršitvijo ravnanj, ki so zapovedane v ZJN-2 v zvezi s storitvami, ki so uvrščene v Seznam storitev B, zato je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, 3. odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov nastalih z revizijo. Ob upoštevanju zgoraj navedene (zgolj) omejene uporabe določb ZJN-2, ki se nanaša na storitve iz Seznama storitev B, naročnik predmetnega javnega naročila ni bil dolžan objaviti (niti) na Portalu javnih naročil, kar pomeni, da znaša taksa za obravnavani revizijski postopek 700 EUR (prvi odstavek 22. člena ZRPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa

V 4. odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju 4. odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Kot že zgoraj pojasnjeno, je taksa za obravnavani revizijski postopek znašala 700 EUR. Ker je vlagatelj preplačal takso iz 1. odstavka 22. člena ZRPJN, naj za povračilo preveč plačane revizijske takse v višini 1.800 EUR zaprosi Ministrstvo za finance.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 17.11.2008

Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije
















Vročiti:
â"˘ odvetnik dr. Aleksij Mužina, Dunajska cesta 160, Ljubljana
â"˘ Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana
â"˘ Zdravstveni dom Ljubljana, Metelkova 9, Ljubljana
â"˘ Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
â"˘ Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana