018-169/2008 Mestna občina Slovenj Gradec

Številka: 018-169/2008-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005 in 78/06, 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članici mag. Nataše Jeršič ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Regijski center ravnanje z odpadki Koroške-KOCEROD" in na podlagi pritožbe, ki jo je vložilo podjetje SCT d.d. skupaj s podjetjem CM Celje d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Mestno občino Slovenj Gradec, šolska ulica 5, Slovenj Gradec, dne 12.11.2008

ODLOČILA

.

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep naročnika št. 351-121/2007/R3,4, z dne 24.10.2008.

2. Naročnik mora o zahtevku odločati v skladu z določilom 16. člena ZRPJN.

Obrazložitev

Naročnik je objavil na Portalu javnih naročil dne 16.6.2008, pod št. objave JN4891/2008, Obvestilo o naročilu za javno naročilo "Regijski center za ravnanje z odpadki Koroške-KOCEROD."

Dne 2.9.2008 je naročnik izdal Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 351-121/2007, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje Primorje d.d., Vipavska cesta 3, Ajdovščina (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik). Zoper omenjeno odločitev o oddaji javnega naročila je vlagatelj dne 17.9.2008 vložil zahtevek za revizijo, katerega je naročnik v nadaljevanju s sklepom zavrgel.

V obrazložitvi sklepa je naročnik pojasnil, da ima postavljen limit sredstev za izvedbo investicije in da je zaradi previsoke ponudbene cene njegova ponudba nesprejemljiva. Naročnik je v obravnavanem primeru ocenil, da v postopku obravnave ni kršil postopkovnih pravil in da gre zato vlagateljevo ponudbo skladno z določilom 21. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 obravnavati kot nesprejemljivo in posledično kot nepopolno. Ker je vlagateljeva ponudba nesprejemljiva in ker vlagatelj nima možnosti, da bi bil v predmetnem postopku izbran kot najugodnejši ponudnik, naročnik zaključuje, da mu ne more nastati pravno relevantna škoda v smislu prvega odstavka 9. člena ZRPJN. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel.

Vlagatelj je zoper naročnikovo odločitev dne 3.10.2008 vložil pritožbo, kateri je Državna revizijska komisija dne 14.10.2008 ugodila in razveljavila naročnikov sklep in mu naložila, da mora o zahtevku odločati v skladu z določilom 16. člena ZRPJN.

Naročnik je dne 24.10.2008 sprejel odločitev, s katero je vlagateljev zahtevek v delu, ki se nanaša na nesprejemljivost ponudbe, kot neutemeljenega zavrnil, v preostalem delu pa ga je zavrgel.

Zoper takšno odločitev je vlagatelj v delu, v katerem se je zahtevek za revizijo zavrgel, dne 28.10.2008, vložil pritožbo, v preostalem delu pa je vlagatelj zahteval nadaljevanje postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj v pritožbi pojasnjuje, da je že Državna revizijska komisija naročniku naložila, da mora zahtevek vsebinsko obravnavati, in sicer v celoti, ne pa samo navedb glede sprejemljivosti ponudbe. Naročnik je po vlagateljevem mnenju s tem kršil pravico do pravnega varstva. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep naročnika št. 351-121/2007/R3,4, z dne 24.10.2008.

Naročnik je z dopisom, z dne 5.11.2008, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 6.11.2008, skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil vso relevantno dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru presojala zakonitost naročnikovega ravnanja. Ta je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrgel iz razloga pomanjkanja aktivne legitimacije.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija skladno z določbo 3. alineje 2. odstavka 23. člena ZRPJN ugodila vlagateljevem predlogu v pritožbi in odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je o podobni vsebini spora že odločala in naročniku že pojasnila, kako je vlagatelj pravni interes tudi za meritorno presojo nadaljnjih ugovorov o pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika že izkazal.

Določba prvega odstavka 9. člena ZRPJN določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija je že pojasnila, da je revizijski zahtevek po vsebini pravzaprav ugotovitvena tožba, saj se z njim ugotavlja obstoj oziroma neobstoj kršitev v postopku oddaje javnega naročila, pri tem pa je potrebno (za razliko od ostalih vrst tožb) pravni interes izkazati. Da je podan pravni interes, ki je procesna predpostavka za dopustnost vložitve zahtevka, mora biti vlagateljeva negotovost in s tem ogroženost njegovega položaja posledica ravnanja naročnika. Vlagatelj pa je tisti, ki od vložitve zahtevka pričakuje določeno pravno korist, katera se mora odražati v njegovi sferi pravic in pravnih razmerij.

Državna revizijska komisija je že v svoji odločitvi št. 018-144/2008-8 presodila, da je napačna naročnikova ocena o tem, da se vlagateljev pravni položaj, zaradi ugotovljene nesprejemljivosti njegove ponudbe, tudi po vložitvi zahtevka za revizijo ne more spremeniti, kljub dejstvu če se očitane nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika kasneje izkažejo za resnične. Navedeno po naročnikovem mišljenju kaže na pomanjkanje pravnega interesa tudi za izpodbijanje ponudbe izbranega ponudnika.
Državna revizijska komisija v zvezi s tem dopušča možnost nejasne obrazložitve, zato ponovno pojasnjuje, da mora biti vlagatelju zoper naročnikovo oceno o nesprejemljivosti njegove ponudbe (na podlagi 19. člena ZRPJN) dana možnost vložitve revizijskega zahtevka. Navedeno pomeni, da naročnikova presoja o vlagateljevi ponudbi ne more biti takoj pravnomočna, ampak je lahko nadaljnji predmet presoje pravnega varstva. Pri tem lahko Državna revizijska komisija v okviru svoje meritorne presoje vlagateljev položaj oceni drugače, in sicer npr. ugotovi, da je naročnikova ocena o vlagateljevi ponudbi napačna in da je vlagateljeva ponudba pravzaprav pravilna. V takšnem primeru se vlagateljev položaj spremeni in izpodbijane naročnikove nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila postanejo v trenutku relevantne. Te lahko v nadaljevanju tudi vplivajo na vlagateljev končni pravni položaj in pravno korist, zaradi česar mora posledično naročnik ugovore o nepravilnosti v nadaljevanju tudi meritorno obravnavati. Državna revizijska komisija namreč v okviru pritožbenega postopka ne more meritorno oceniti in ne potrditi naročnikove ugotovitve oz. odločitve o nepravilnosti vlagateljeve ponudbe, ker je to predmet revizijskega in ne pritožbenega postopka. S tem ko je podana vlagateljeva možnost doseči spremembo pravnega položaja, pa mu je potrebno priznati tudi pravni interes za izpodbijanje ponudbe izbranega ponudnika. Kajti če bi Državna revizijska komisija naročnikovi odločitvi sledila in v pritožbi ocenila, da vlagatelj pravnega interesa za izpodbijanje ponudbe izbranega ponudnika nima, v zahtevku za revizijo pa bi ugotovila drugače in sicer, da je naročnikova ocena o nepravilnosti vlagateljeve ponudbe napačna, bi vlagatelja prikrajšala za pravico do pravnega varstva. Navedenega pa vsekakor ne gre dopustiti, zaradi česar bo Državna revizijska komisija meritorno v celoti odločala o zahtevku za revizijo šele, ko bo naročnik meritorno odločil o preostalih vlagateljevih ugovorih.
S tem ko je naročnik vlagateljema odrekel pomanjkanje pravnega interesa in zavrgel vlagateljeva zahtevka za revizijo, je kršil določbo 16. člen ZRPJN in vlagateljevo ustavno pravico do pravnega varstva.

Vlagatelj stroškov v postopku pritožbe ni priglasil, zato Državna revizijska komisija o stroških postopka v obravnavanem primeru v nadaljevanju tudi ni odločala.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (5. odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, dne 12.11.2008


Mag Nataša Jeršič,
Članica Državne revizijske komisije




Vročiti:

- Mestna občina Slovenj Gradec, šolska ulica 5, Slovenj Gradec,
- Primorje d.d., Vipavska cesta 3, Ajdovščina,
- podjetje SCT d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.