018-118/2008 Elektro Maribor, podjetje za distribucijo električne energije, d.d.

Številka: 018-118/2008-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi prvega odstavka 11. a člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07- v nadaljevanju: ZRPJN), po predsedniku Državne revizijske komisije Samu Červeku, ob sodelovanju svetovalke Sonje Marušič, v postopku revizije postopka oddaje naročila "Dobava 110 kV kabla in kabelske opreme za kablovod 110 kV Pekre-Koroška vrata", začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja ELSA Gornja Radgona, d.o.o., šlebingerjev breg 15, Gornja Radgona, ki ga zastopa odvetnik dr. Aleksij Mužina, Hacquetova 8, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro Maribor, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Vetrinjska ulica 2, Maribor (v nadaljnjem besedilu: naročnik), ter na podlagi predloga naročnika za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji naročila, dne 27.8.2008

ODLOČILA

1. Predlogu naročnika za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji naročila, se ne ugodi.

2. Odločitev o stroških vlagatelja zaradi vložitve mnenja po drugem odstavku 11.a člena ZRPJN, se pridrži do odločitve o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 3.8.2007 izdal sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je obvestilo o javnem razpisu "dobava 110 kV kabla in kabelske opreme za kablovod 110 kV Pekre-Koroška vrata" objavil na portalu javnih naročil dne 21.12.2007, pod št. objave JN4421/2007. Popravke predmetnega razpisa je objavil na portalu javnih naročil dne 14.1.2008 in dne 12.2.2008, pod št. objav JN248/2008 in JN885/2008.

Vlagatelj je dne 11.2.2008 naročniku poslal dokument "Predlog za pomirjevalni postopek oz. zahtevek za revizijo", v katerem predlaga uvedbo pomirjevalnega postopka in odpravo kršitve 14. in 15. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08; v nadaljevanju: ZJNVETPS). Vlagatelj je vložil tudi zahtevek za revizijo za primer, če se naročnik z uvedbo pomirjevalnega postopka ne bi strinjal.

Naročnik je z vlogo, datirano z dne 18.2.2008, znak 12-MP/N-95/08, vlagatelja obvestil, da šteje njegov zahtevek za revizijo za brezpredmeten, saj mu ni bilo priloženo dokazilo o plačilu takse v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN.
Vlagatelj je z vlogo z dne 28.2.2008 na Državno revizijsko komisijo vložil pritožbo zoper sklep, s katerim je naročnik zavrgel njegov zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-26/2008-9, z dne 2.4.2008, vlagateljevi pritožbi ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo z dne 18.2.2008, znak 12-MP/N-95/08.

Dne 18.8.2008 je Državna revizijska komisija prejela naročnikovo vlogo z dne 11.8.2008, znak 12-MP/N-357/08, s katero je, na podlagi prvega odstavka 11.a člena ZRPJN, Državno revizijsko komisijo pozval, naj izda sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila. Naročnik, kot utemeljitev svojega predloga navaja, da je pri ponovnem pregledu vlagateljevega zahtevka za revizijo ugotovil, da vlagatelju ne more nastati nobena škoda, saj je zahtevek vložil prepozno, zaradi navedenega pa bo potrebno pri ponovnem odločanju o zahtevku za revizijo, le-tega ponovno zavreči. Naročnik nadalje pojasnjuje, da se revizijski postopek ne more nadaljevati preden ni zaključen pomirjevalni postopek, ki je v teku med strankama. Naročnik pojasnjuje, da je večkrat urgiral na Evropsko komisijo, da se z uvedbo pomirjevalnega postopka ne strinja, vendar do sedaj odgovora Evropske komisije ni prejel, je pa prejel odgovor Ministrstva za finance RS, št. 007/236/2008/8, iz katerega izhaja, da je mogoče pričakovati, da bo Evropska komisija pomirjevalni postopek zavrnila. Naročnik v nadaljevanju navaja, da mu bo nastala škoda, v kolikor ne sklene pogodbe po izvedenem predmetnem postopku javnega naročanja ker:
- temeljno sestavino blaga, ki ga želi naročnik nabaviti, predstavljajo baker in ostale barvne kovine, katerih cena nenehno narašča. V kolikor naročnik, v čim krajšem času, ne sklene pogodbe z najugodnejšim ponudnikom, lahko najugodnejši ponudnik kasneje ne bo želel skleniti pogodbe pod pogoji, ki jih je ponudil v oddani ponudbi, prav tako pa je veljavnost ponudb pred iztekom.
- je naročnik za izvedbo predmetnega javnega naročila pridobil denarna sredstva (kredit) pri ustreznih finančnih ustanovah (bankah), za kar so mu že nastali stroški, pri vračanju kredita pa bo moral povrniti še ustrezne obresti in ostale stroške najetja kredita.
- s strani vlagatelja predlaganega pomirjevalnega postopka ne bo, kar izhaja iz odgovora Ministrstva za finance RS, št. 007/236/2008/8.

Državna revizijska komisija je z dopisom z dne 18.8.2008, naročnika pozvala naj izkaže, da je skladno z drugim odstavkom 11.a člena ZRPJN predlog posredoval tudi vlagatelju. Državna revizijska komisija je dne 22.8.2008 v (vednost) prejela dopis naročnika, iz katerega izhaja, da je naročnik šele po pozivu Državne revizijske komisije z dne 18.8.2008, vlagatelju (dne 21.8.2008) posredoval predlog po 11.a členu ZRPJN.

Vlagatelj je z dopisom z dne 25.8.2008 podal svoje stališče do naročnikovega predloga po 11.a členu ZRPJN.

Po pregledu dokumentacije in preučitvi navedb je Državna revizijska komisija na podlagi 11.a člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V prvem odstavku 11. člena ZRPJN je med drugim določeno, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila, drugi odstavek 11. člena ZRPJN pa določa, da lahko naročnik ne glede na vložen zahtevek za revizijo nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, in da sme naročnik skleniti pogodbo o oddaji javnega naročila skladno z odločitvijo Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. Prvi odstavek 11a. člena ZRPJN določa, da lahko Državna revizijska komisija na obrazloženi predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila, drugi odstavek 11a. člena ZRPJN pa določa, da naročnik posreduje predlog iz prvega odstavka 11a. člena ZRPJN tudi vlagatelju zahtevka za revizijo, ter da lahko da vlagatelj zahtevka o predlogu naročnika mnenje v treh dneh od njegovega prejema in ga pošlje Državni revizijski komisiji in naročniku. Tretji odstavek 11a. člena ZRPJN določa, da pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami nezadržanja sklenitve pogodbe in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila.

Iz besedila prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN izhaja, da ZRPJN kot temeljno pravilo določa nesuspenzivnost zahtevka za revizijo, pri čemer pa velja prepoved sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila. Temeljno pravilo zakona torej je, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, oziroma zadrži le sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila. Iz besedila 11a. člena ZRPJN pa je razvidno, da je možnost nezadržanja sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila pridržana za primer, ko naročnik to predlaga Državni revizijski komisiji (prvi odstavek 11a. člena ZRPJN) in ob hkratnem izpolnjevanju pogojev za dovolitev sklenitve pogodbe. Možnost dovolitve sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila po prvem odstavku 11a. členu ZRPJN, je pridržana le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. Navedeni institut predstavlja torej odmik od temeljnega pravila, določenega v prvem in drugem odstavku 11. člena ZRPJN. Zakon torej v osnovi preprečuje sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila, ne preprečuje pa nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila (npr. izdaja odločitve o oddaji naročila). Z načelno prepovedjo sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila je preprečena možnost nastanka morebitne škode neizbranemu ponudniku zaradi morebitne nezakonite odločitve o oddaji posla, ki je predmet naročila, izbranemu ponudniku.

ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek zaradi uveljavljanja instituta iz prvega odstavka 11.a člena ZRPJN, ampak v tretjem odstavku 11.a člena ZRPJN določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami nezadržanja sklenitve pogodbe in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, vendar pa mora slednja v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno morebitno odločitev, in torej, ali so podani zakonski znaki iz tretjega odstavka 11.a člena ZRPJN. Pri presoji obstoja okoliščin mora Državna revizijska komisija tako praviloma ugotoviti izpolnjevanje naslednjih pogojev: 1.) obstajati mora dejanska nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost preprečitve škode, in pa 2.) pri tehtanju interesov vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila in ocenjevanju razmerja med škodljivimi posledicami nezadržanja / dovolitve sklenitve pogodbe in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila, morajo biti razlogi za nezadržanje / dovolitev sklenitve pogodbe močnejši od razlogov za zadržanje / nedovolitev sklenitve pogodbe.

V zvezi z zapisanim Državna revizijska komisija izpostavlja, da pri presoji utemeljenosti predloga za izdajo sklepa po prvem odstavku 11.a člena ZRPJN ne odloča o utemeljenosti vloženega zahtevka za revizijo (ali v njem podanih revizijskih navedb). Zato so bila tudi v konkretnem primeru, pri odločanju o predlogu po 11.a členu ZRPJN, za Državno revizijsko komisijo irelevantna stališča naročnika do revizijskega zahtevka. Odločanje o utemeljenosti (pred tem pa še pravočasnosti, dopustnosti, â??) zahtevka za revizijo je namreč predmet ločenega - revizijskega postopka, v katerem, skladno z določili ZRPJN, najprej odloča naročnik, šele v primeru zahteve za nadaljevanje postopka revizije pred tem organom pa tudi Državna revizijska komisija. Upoštevajoč zapisano je treba tudi ugotoviti, da odločitev Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po prvem odstavku 11.a člena ZRPJN v ničemer ne prejudicira njene morebitne kasnejše odločitve o utemeljenosti (dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo, če pride do nadaljevanja postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo. To pa pomeni tudi, da predstavljajo podlago odločitve Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po prvem odstavku 11.a člena ZRPJN zgolj argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v prid ugoditvi takšnemu predlogu navaja (predloži) naročnik, in argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v odgovor na predlog naročnik morebiti navaja (predloži) vlagatelj. Zgolj na podlagi tega Državna revizijska komisija opravi tudi tehtanje, kot ga predvideva prvi odstavek 11.a člena ZRPJN. Izhajajoč iz tega, da:
- predstavlja institut iz prvega odstavka 11.a člena ZRPJN izjemo glede na določbo prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN, izjeme pa je treba interpretirati ozko (exceptiones non sunt extendae),
- sprejem ukrepa po prvem odstavku 11.a člena ZRPJN uveljavlja naročnik,
- mora biti naročnikov predlog, kot to zahteva 11.a člen ZRPJN, obrazložen,

je na naročniku dokazno breme, da izkaže argumente, ki bodo podlaga Državni revizijski komisiji pri presoji, da je uporaba tega instituta v konkretnem primeru upravičena.

V obravnavanem primeru, kot ugotavlja Državna revizijska komisija, naročnik s svojimi argumenti ni izkazal, da je uporaba tega instituta v konkretnem primeru upravičena.

Naročnik v obrazložitvi svojega predloga za nezadržanje / dovolitev sklenitve pogodbe navaja, da se postopek revizije ne more nadaljevati preden na ustrezen način ni zaključen pomirjevalni postopek med strankama. Smiselno (v povezavi z ostalimi argumenti) iz naročnikovega predloga tako izhaja, da zaradi uvedbe pomirjevalnega postopka in posledično zadržanja revizijskega postopka, naročnik ne bo mogel "pravočasno" skleniti pogodbe z najugodnejšim ponudnikom, zaradi česar pa mu bo nastala škoda, in sicer zaradi razlogov, ki jih navaja v nadaljevanju predloga. Naročnik tudi, kot enega izmed argumentov za uporabo instituta po 11.a členu ZRPJN navaja, da pomirjevalnega postopka ne bo, kar po njegovem izhaja iz dopisa Ministrstva za finance RS, št. 007/236/2008/8, ki ga je naročnik prejel 25.7.2008.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pomirjevalni postopek urejen v četrtem poglavju ZRPJN. Iz določil prvega odstavka 24. člena ZRPJN med drugim izhaja, da je pomirjevalni postopek poseben postopek, ki se lahko začne na predlog vsake osebe, ki želi dobiti ali je želela dobiti določeno javno naročilo na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju in meni, da je bila ali bi lahko bila oškodovana zaradi domnevne kršitve prava, ki ureja oddajo javnih naročil ali drugih predpisov v zvezi z pridobitvijo naročila. Predlog za uvedbo pomirjevalnega postopka se lahko vloži pred vložitvijo zahtevka za revizijo ali istočasno z vložitvijo zahtevka za revizijo. O predlogu za uvedbo pomirjevalnega postopka mora naročnik nemudoma obvestiti ministrstvo, pristojno za finance, in ponudnika. Naročnik mora odgovoriti na predlog za uvedbo pomirjevalnega postopka v treh dneh od prejema. Če naročnik odgovori negativno, se lahko nadaljuje postopek po zahtevku za revizijo. Če naročnik ne odgovori v danem roku, se šteje, da se z uvedbo pomirjevalnega postopka strinja. Pisni predlog za uvedbo pomirjevalnega postopka mora oseba iz prvega odstavka tega člena poslati Evropski komisiji ali ministrstvu, pristojnemu za finance. Predlog za uvedbo pomirjevalnega postopka mora ministrstvo, pristojno za finance nemudoma poslati Evropski komisiji. ZRPJN nadalje v 25. členu
določa, da če Evropska komisija meni, da je predlog za uvedbo pomirjevalnega postopka upravičen glede na veljavne predpise, pozove naročnika, da poda v naslednjih petih dneh izjavo, ali bo sodeloval v pomirjevalnem postopku. V primeru, da naročnik z izjavo odkloni sodelovanje v pomirjevalnem postopku, Evropska komisija obvesti osebo iz prvega odstavka 24. člena tega zakona, da ne more uvesti postopka.

V konkretnem primeru je vlagatelj skupaj z zahtevkom za revizijo (dne 11.2.2008) predlagal uvedbo pomirjevalnega postopka. Kot izhaja iz spisovne dokumentacije naročnik na predlog za uvedbo pomirjevalnega postopka v zakonsko določenem tridnevnem roku ni odgovoril, zato se (v skladu s prvim odstavkom 24. člena ZRPJN) šteje, da se z uvedbo pomirjevalnega postopka strinja. V kolikor bi naročnik v tridnevnem zakonskem roku vlagatelju poslal negativen odgovor (torej, da se z uvedbo pomirjevalnega postopka ne strinja) bi, v skladu z določbami prvega odstavka 24. člena ZRPJN, naročnik lahko takoj nadaljeval postopek po vloženem zahtevku za revizijo. Ker pa naročnik slednjega ni storil je, kot je Državna revizijska komisija ugotovila tudi iz spisovne dokumentacije, pomirjevalni postopek trenutno v fazi pred Evropsko komisijo (25. člen ZRPJN). Naročnik pa bo o vlagateljevem zahtevku za revizijo z dne 11.2.2008 lahko (po preverjanju izpolnjevanja procesnih predpostavk) v skladu s 16. členom ZRPJN odločil šele, ko bo pomirjevalni postopek med strankama zaključen na ustrezen način. Ob navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je tako naročnik sam s svojimi ravnanji povzročil situacijo zaradi katere je izgubil možnost takojšnjega nadaljevanja in posledično hitrejšega zaključka revizijskega postopka. Državna revizijska komisija ob navedenem še izpostavlja, da mora naročnik v okviru vsakega postopka oddaje javnega naročila na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju računati s tem, da je lahko na predlog vsake osebe, ki želi dobiti ali je želela dobiti določeno javno naročilo in meni, da je bila ali bi lahko bila oškodovana zaradi domnevne kršitve prava, ki ureja oddajo javnih naročil ali drugih predpisov v zvezi z pridobitvijo naročila, uveden pomirjevalni postopek, ki ga ureja ZRPJN v četrtem poglavju. Državna revizijska komisija ob upoštevanju vseh zgornjih ugotovitev zaključuje, da uvedba pomirjevalnega postopka ne predstavlja okoliščin, ki bi lahko opravičevale uporabo instituta po 11.a členu ZRPJN, saj gre za okoliščine, ki niso pogojene z objektivnimi razlogi, ki jih naročnik ne bi mogel vnaprej predvideti.

Naročnik v svojem predlogu zatrjuje tudi, da mu bo škoda nastala, v kolikor v čim krajšem času ne sklene pogodbe z najugodnejšim ponudnikom, ker se cene temeljnih sestavin blaga, ki je predmet javnega naročila, nenehno zvišujejo, slednje pa lahko privede do tega, da najugodnejši ponudnik ne bi želel skleniti pogodbe z naročnikom, pod pogoji, ki jih je podal v oddani ponudbi, ob tem pa naročnik še opozarja, da je veljavnost ponudb ponudnikov pred iztekom. Državna revizijska komisija v zvezi z predmetnimi trditvami naročnika posebej izpostavlja, da je dokazno breme (da izkaže argumente, ki bodo podlaga Državni revizijski komisiji pri presoji, da je uporaba tega instituta v konkretnem primeru upravičena) izključno v naročnikovi pristojnosti. Zgolj pavšalno zatrjevanje dejstev, da se cene temeljnih sestavin blaga nenehno zvišujejo in da je veljavnost ponudb ponudnikov pred iztekom, ne more biti v konkretnem primeru zadosten razlog za ugoditev naročnikovemu predlogu po 11.a členu ZRPJN. Ob navedenem pa je potrebno tudi ugotoviti, da se v konkretnem primeru naročnik sklicuje na okoliščine s katerimi je bil očitno seznanjen že pred začetkom oddaje javnega naročila in bi pri oddaji javnega naročila lahko oz. bi moral z le-temi tudi računati, zato slednjih v nobenem primeru ni mogoče šteti, kot izredne, nepredvidljive okoliščine, ki bi opravičevale dovolitev sklenitve pogodbe kljub vloženemu zahtevku za revizijo.

Naročnik v svojem predlogu zatrjuje tudi, da mu bo škoda nastala, ker je za izvedbo predmetnega javnega naročila najel kredit, za kar so mu že nastali stroški, prav tako pa mu bodo stroški nastali pri vračanju kredita zaradi plačevanja obresti. Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da so zgoraj navedene okoliščine nastale izključno, kot posledica naročnikovih ravnanj, oz. drugače povedano, tudi v tem primeru ne gre za izredne, nepredvidljive okoliščine, katerih naročnik ne bi mogel vnaprej predvideti in/ali z njimi računati in bi kot take lahko opravičevale uporabo instituta po 11.a členu ZRPJN. Poleg navedenega pa gre tudi v tem primeru ugotoviti, da gre zgolj za pavšalno trditev naročnika, ki v svojem predlogu ni predložil niti (enega) dokaza s katerim bi podkrepil svoje navedbe, da je dejansko najel kredit za izvedbo predmetnega javnega naročila, kot to zatrjuje v svojem predlogu.

Glede naročnikovih argumentov, ki se nanašajo na ne/pravočasnost vlagateljevega zahtevka za revizijo in ne/popolnost vlagateljeve ponudbe, pa Državna revizijska komisija izpostavlja, da slednjih pri presoji o utemeljenosti naročnikovega predloga ni upoštevala. Državna revizijska komisija je že predhodno v tem sklepu zapisala, da pri presoji utemeljenosti predloga za izdajo sklepa po prvem odstavku 11.a člena ZRPJN ne odloča o utemeljenosti (pred tem pa še pravočasnosti, dopustnosti, â??) vloženega zahtevka za revizijo (ali v njem podanih revizijskih navedb), za njeno odločitev o takšnem predlogu pa so tako irelevantna tudi stališča naročnika do revizijskega zahtevka. Odločanje o utemeljenosti (pred tem pa še dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo je namreč predmet ločenega - revizijskega postopka, v katerem, skladno z določili ZRPJN, najprej odloča naročnik, šele v primeru zahteve za nadaljevanje postopka revizije pred tem organom pa tudi Državna revizijska komisija.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija naročnikovem predlogu za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji naročila, ni ugodila, saj naročnik ni v zadostni meri izkazal argumentov, ki bi bili podlaga Državni revizijski komisiji pri presoji, da je uporaba tega instituta v konkretnem primeru upravičena.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v mnenju z dne 25.8.2008, ki ga je podal v skladu z drugim odstavkom 11.a člena ZRPJN, uveljavljal povrnitev stroškov, nastalih z vložitvijo tega mnenja, in sicer stroške za sestavo mnenja v višini 1.500 odvetniških točk, materialne stroške v višini 2%, skupaj z 20 % DDV na odvetniške storitve.

ZRPJN posebej ne opredeljuje povrnitve stroškov zaradi vložitve mnenja vlagatelja po drugem odstavku 11.a člena ZRPJN, vendar je mogoče ugotoviti, da 22. člen ZRPJN govori o "stroških revizijskega postopka", omenjeno mnenje pa je bilo podano ravno v postopku revizije postopka oddaje naročila. V skladu z 22. členom ZRPJN o stroških, nastalih z revizijo, odločita naročnik oziroma Državna revizijska komisija ob sprejemu odločitve o zahtevku za revizijo, zato je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 27.8.2008

Samo Červek, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije




















Vročiti:
- Elektro Maribor, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Vetrinjska ulica 2, Maribor;
- Odvetnik dr. Aleksij Mužina, Hacquetova 8, Ljubljana;
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana;
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana.