018-108/2008 Univerzitetni klinični center Maribor

Številka: 018-108/2008-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici mag. Nataši Jeršič, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "nabava pralnih sredstev", vodenega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ECOLAB d.o.o., Vajngerlova 4, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 12. 8. 2008

ODLOČILA

1. Vlagateljev revizijski zahtevek z dne 2. 7. 2008 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 700,00 â?? kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je 8.5.2008 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave in 2.6.2008 k predložitvi ponudbe za predmetno javno naročilo povabil vlagatelja in podjetje INTER KOOP d.o.o., Ulica heroja šaranoviča 34, Maribor.

Po javnem odpiranju prejetih ponudb, ki je potekal 12.6.2008, sta na poziv naročnika z dne 16.6.2008 oba sodelujoča ponudnika predložila končni ponudbi za predmetno javno naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave.

Naročnik je 20.6.2008 izdal Obvestilo o oddaji javnega naročila, v katerem je navedel, da se javno naročilo za dobavo pralnih sredstev odda ponudniku INTER KOOP d.o.o., Ulica heroja šaranoviča 34, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Na podlagi zahteve vlagatelja za vpogled (vloga z dne 20.6.2008) je bil slednjemu vpogled v ponudbo izbranega ponudnika omogočen 30.6.2008. O vpogledu je naročnik napravil uradni zaznamek, v katerem je zapisal, da zaradi sklepa izbranega ponudnika o varovanju poslovnih skrivnosti vlagatelju ni bil omogočen vpogled v referenčno izjavo, ki je bila priložena ponudbi, in v nazive ponujenih izdelkov.

Vlagatelj je 1.7.2008 naročnika ponovno zaprosil za vpogled v dokumente in podatke v ponudbi izbranega ponudnika, v katere ni mogel vpogledati na vpogledu 20.6.2008, saj je menil, da ponudnikove reference in nazivi ponujenih izdelkov kot merila za uvrstitev ponudbe ne morejo biti varovani kot poslovna skrivnost. Naročnik mu je zahtevo za vpogled zavrnil.

Vlagatelj je 2.7.2008 vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita, da je s tem, ko mu ni omogočil vpogleda v elemente ponudbe, ki jih naročnik v razpisni dokumentaciji opredeljuje kot pogoje, ki so ključnega pomena za ugotavljanje sposobnosti ponudnikov in kot taki v skladu z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljevanju: ZJN-2) javni, kršil načelo transparentnosti. Na podlagi informacij, ki jih je vlagatelj na pogajanjih prejel s strani izbranega ponudnika in naročnika ter na osnovi verodostojnih informacij s trga, je vlagatelj prepričan, da izbrani ponudnik ni predložil verodostojne reference, zaradi česar je njegova ponudba neprimerna. Ob tem vlagatelj še enkrat ponavlja, da mu je naročnik onemogočil vpogled v referenčno izjavo in nazive ponujenih izdelkov v ponudbi izbranega ponudnika, čeprav so po mnenju vlagatelja ti podatki v skladu z drugim odstavkom 22. člena ZJN-2 javni. Vlagatelj še navaja, da je izbrani ponudnik po pogajanjih predložil končno ponudbo, katere ponudbena vrednost je za kar 58 % nižja od začetne, zato vlagatelj smatra, da je ponudbena vrednost očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence in je ponudba glede na 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 nepravilna. Izbrani ponudnik naj bi v svoji ponudbi kot dokaz za izpolnjevanje obveznih pogojev za priznanje sposobnosti tudi predložil lažno referenco, kar predstavlja očitno hudo kršenje predpisov, dobrih poslovnih običajev in zavajanje naročnika. Na podlagi vsega navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik ali Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodita in razveljavita naročnikovo obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika z dne 20.6.2008, in da se vlagatelju povrnejo vsi stroški revizijskega postopka.

Po pozivu naročnika za dopolnitev zahtevka za revizijo, ki ga je vlagatelj prejel 7.7.2008, je vlagatelj pravočasno dopolnil zahtevek za revizijo s potrdilom o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN (vloga z dne 9.7.2008).

Naročnik je 23.7.2008 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik navaja, da vlagatelju vpogleda v referenčno izjavo izbranega ponudnika in nazive ponujenih izdelkov ni omogočil, ker je izbrani ponudnik ponudbo v tem delu v skladu z 39. in 40. členom Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS št. 42/06 in 10/08; v nadaljevanju: ZGD-1) označil kot poslovno skrivnost, soglasje za vpogled v omenjene dele ponudbe pa je izrecno zavrnil tudi na samem vpogledu. Naročnik je v skladu z določbo prvega odstavka 22. člena ZJN-2 dolžan zagotoviti, da so vsi podatki med postopkom oddaje javnega naročila, ki jih kot poslovno skrivnost določi ponudnik v skladu z ZGD-1, poslovna skrivnost. Ker je bilo v konkretnem postopku javnega naročanja merilo za izbiro najnižja cena in ne ekonomsko najugodnejša ponudba, navedeni elementi ne vplivajo na uvrstitev ponudbe v okviru meril, zato jih ni mogoče šteti kot podatke, ki so v skladu z določbo drugega dostavka 22. člena ZJN-2 javni. Naročnik še dodaja, da bi z razkritjem navedenih podatkov ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 22. člena ZJN-2 in 39. ter 40. členom ZGD-1, prav tako pa bi izbranemu ponudniku lahko s takšnim razkritjem povzročil gospodarsko škodo, na kar je opozoril tudi izbrani ponudnik z dopisom z dne 26.6.2008. Glede vlagateljevih navedb o predložitvi neverodostojnih oz. lažnih referenc s strani izbranega ponudnika naročnik odgovarja, da je bil vlagatelju omogočen vpogled v "pisni dogovor o uporabi kapacitet družbe Christeyns GmbHâ??", ki sta ga sklenila izbrani ponudnik in družba Christeyns. Na vpogledu je predstavnica izbranega ponudnika celo dodatno pojasnila, da so v 1. členu omenjene pogodbe navedeni pogoji, ki jih izbrani ponudnik ne izpolnjuje, zato se je v skladu z določbo tretjega odstavka 44. člena ZJN-2 skliceval na kapacitete družbe Christeyns, Med katerimi so tudi reference. Naročnik je pri preverjanju kapacitet izbranega ponudnika ugotovil, da se je le-ta skliceval na tretji odstavek 44. člena ZJN-2 in je k svoji ponudbi predložil tudi pogodbo o sodelovanju oziroma dogovor o uporabi kapacitet družba Christeyns, kar je naročnik glede na predmet javnega naročila ocenil kot primerno. Naročnik v zvezi z očitki o nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika navaja, da tekom pogajanja znižane cene ni mogoče šteti kot cene, ki ni sestavljena s pravili poštene konkurence, čeprav se ta zniža za več kot 50 odstotkov. Oblikovanje cene je prepuščeno ponudniku, ki sam presodi, koliko popusta lahko ponudi v postopku s pogajanji potem, ko se je tekom javnega odpiranja ponudb seznanil s konkurenčnimi ponudbami. Ponudnik lahko tako ponudi v prvotni ponudbi višjo ponudbeno ceno in si na ta način zagotovi širša pogajalska izhodišča tekom pogajanj.

Po prejemu pravočasno oddanega obvestila, da bo vlagatelj nadaljeval revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo (vloga vlagatelja z dne 25.7.2008), je naročnik z dopisom z dne 30.7.2008 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo. Slednjo je po pozivu Državne revizijske komisije z dne 4.8.2008 dopolnil 7.8.2008.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je najprej presojala, ali je naročniku mogoče očitati kršitev določb ZJN-2, ker vlagatelju ni omogočil vpogleda v del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika.

V skladu s načelom transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2) mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, postopki naročanja po ZJN-2 pa so javni, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami javnih naročil v uradnih glasilih. Načelo transparentnosti in z njim povezana javnost postopka je konkretizirano skozi posamezne določbe ZJN-2, vendar javnost postopka oddaje javnega naročila ni absolutna.
Tako 22. člen ZJN-2 v prvem odstavku kot splošno izjemo od načela javnosti določa, da mora naročnik zagotoviti, da so vsi podatki med postopkom oddaje javnega naročila, ki jih kot poslovno skrivnost določi ponudnik v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, poslovna skrivnost, ter da so tajni podatki tisti, ki jih kot tajne določa zakon, ki ureja tajne podatke ali drug zakon. Nadalje ZJN-2 v drugem odstavku 22. člena določa, da je ne glede na določbo prejšnjega stavka javni podatek cena iz ponudbe in v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe tisti podatki, ki izkazujejo oceno oziroma uvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. V šestem odstavku 22. člena ZJN-2 je še določeno, da je celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu javna, v kolikor ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov iz tega člena, da mora naročnik ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo po sprejemu odločitve o oddaji naročila, ter da določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, glede vpogleda v dokumentacijo o javnem naročilu v času od odpiranja ponudb do sprejema odločitve o oddaji naročila, ne veljajo.

Kaj se šteje za poslovno skrivnost in kdo jo mora varovati, ZGD-1 določa v 39. in 40. členu. V smislu določil 39. in 40. člena ZGD-1 je kot poslovno skrivnost potrebno obravnavati ne samo tiste podatke, ki jih je kot take izrecno (s pisnim sklepom iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1) določilo podjetje (subjektivni kriterij), temveč tudi podatke, ki jih kot takšne določa sam zakon (objektivni kriterij) - to pa so v skladu z zakonom vsi tisti podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). K varovanju teh podatkov ZGD-1 zavezuje tako osebe znotraj podjetja kot tudi tretje osebe (ki sicer niso del organizacijske strukture podjetja), s tem ko določa odgovornost teh oseb za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedele ali bi morale vedeti za tako naravo podatkov. Vendar pa družba ne more označiti kot poslovno skrivnost vseh podatkov. Za poslovno skrivnost se po tretjem odstavku 39. člena ZGD-1 ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Kot izhaja iz spisovne dokumentacije o predmetnem javnem naročilu, je vlagatelj naročnika z dopisom z dne 20.6.2008 zaprosil za vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Ker je naročnik o nameravanem vpogledu v njegovo ponudbo obvestil izbranega ponudnika, je ta z dopisom z dne 26.8.2008 naročniku odgovoril, da je ponudbena dokumentacija za predmetno javno naročilo opremljena s formulacijami pralnih sredstev, ki predstavljajo poslovno tajnost in so kot poslovna tajnost označene tudi v ponudbi, zato vpogleda v ta del ponudbene dokumentacije ne dovoli. Prav tako izbrani ponudnik ob sklicevanju na 39. in 40 člen ZGD-1 ni dovolil vpogleda v dokumentacijo o referenčni pralnici, saj bi morebitno razkritje teh dokumentov lahko pripeljalo do večje gospodarske škode tako njemu kot podjetju Christeyns. Nadalje izhaja iz uradnega zaznamka o vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, ki je bil izveden 30.6.2008, da je bil vlagatelju omogočen vpogled v dokument "Pisni dogovor o uporabi kapacitet družbe Christeyns GmbH pri javnem naročiluâ??" in v certifikat o uspešno zaključenem šolanju in usposabljanju, naročnik pa vlagatelju ni dovolil vpogledati v priloženo referenčno izjavo in nazive ponujenih izdelkov izbranega ponudnika zaradi varovanja poslovne skrivnosti.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo meni, da je naročnik s tem, ko mu ni dopustil vpogleda v referenčno izjavo izbranega ponudnika in v nazive ponujenih izdelkov, kršil načelo transparentnosti (8. člen ZJN-2) v povezavi z drugim odstavkom 22. člena ZJN-2. Vlagatelj meni, da ponudba izbranega ponudnika v tem delu predstavlja merila za ugotavljanje sposobnosti ponudnikov in merila za uvrstitev ponudbe in gre podatke v tem delu šteti za javne. Naročnik pa nasprotno meni, da je bil dolžan spoštovati zaupnost podatkov, ki jih je kot poslovno tajnost označil izbrani ponudnik, saj bi v nasprotnem primeru ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 22. člena ZJN-2 in 39. ter 40. členom ZGD-1.

Najprej gre ugotoviti, da je med strankama nesporno, da je izbrani ponudnik referenčno izjavo, ki jo je priložil svoji ponudbi, in nazive ponujenih izdelkov označil kot poslovno skrivnost v skladu z 39. členom ZGD-1. Stranki pa si nista enotni v tem, ali bi moral naročnik kljub oznaki "poslovna skrivnost" podatke v tem delu ponudbe izbranega ponudnika na vpogledu razkriti, saj naj bi šlo za podatke, ki so v skladu z drugim odstavkom 22. člena ZJN-2 javni.

Kot že zgoraj zapisano, je naročnik dolžan zagotoviti, da so vsi podatki med postopkom oddaje javnega naročila, ki jih kot poslovno skrivnost v skladu z 39. in 40. členom ZGD-1 označi ponudnik, poslovna skrivnost, ti podatki pa kljub načelni javnosti celotne dokumentacije o oddanem javnem naročilu niso javni. Izjema velja za podatke, ki so po zakonu javni (tretji odstavek 39. člena ZGD-1). Podatki, ki so po zakonu javni in jih ponudnik ne more označiti kot poslovno skrivnost, so določeni v drugem odstavku 22. člena ZJN-2. Ti javni podatki so: "cena iz ponudbe in v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe tisti podatki, ki izkazujejo oceno oziroma uvrstitev ponudbe v okviru drugih meril."

V razpisni dokumentaciji za predmetno javno naročilo je naročnik v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, v točki 2.10 Merilo, kot edino merilo, ki je bilo uporabljeno pri izbiri najugodnejšega ponudnika, določil najnižjo končno vrednost ponudbe. To pomeni, da le glede na določbo drugega odstavka 22. člena ZJN-2 le ta podatek tak, ki je po zakonu javen in ne more v nobenem primeru šteti za poslovno skrivnost. Glede na navedeno Državna revizijska komisija kljub nasprotnemu stališču vlagatelja ugotavlja, da nazivi ponujenih izdelkov in referenčna izjava niso bili določeni kot merila za uvrstitev ponudbe, ampak kot tehnične specifikacije zahtev naročnika oziroma kot pogoji, ki jih mora ponudnik v času oddaje ponudbe izpolnjevati, da lahko sodeluje v postopku (Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, točka 2.8 Obvezni pogoji). Ker ZJN-2 glede teh elementov ponudbe ne določa, da so javni, pač pa kot javni podatek izrecno navaja le ceno oziroma podatke, ki izkazujejo uvrstitev ponudbe v okviru postavljenih meril (kar pa nazivi ponujenih izdelkov oziroma referenčna izjava ne izkazujejo), teh elementov ponudbe ni mogoče uvrstiti pod določbo drugega odstavka 22. člena ZJN-2. In ker je izbrani ponudnik v skladu z 39. členom ZGD-1 svojo ponudbo v delu, ki se nanaša na nazive ponujenih izdelkov in na referenčno izjavo, označil kot poslovno skrivnost, je bil naročnik glede na določbi prvega in šestega odstavka 22. člena ZJN-2 na samem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika te podatke dolžan varovati kot poslovno skrivnost. Ob vsem tem Državna revizijska komisija zgolj pripominja, da kljub temu, da je vlagatelj zatrjeval, da bi morali biti podatki o nazivih ponujenih izdelkov javni, je tudi on sam svojo ponudbo v delu, kjer je navedel nazive ponujenih izdelkov, označil kot poslovno skrivnost. Iz tega gre sklepati, da sam vlagatelj ocenjuje, da ponudba v tem delu vsebuje podatke, ki jih je mogoče šteti kot podatke, ki so za določeno podjetje specifični in ki zanj pomenijo konkurenčno prednost v kakršnem koli pogledu, njihovo razkritje nepooblaščenim osebam pa bi podjetju lahko povzročilo občutno škodo.

Glede na vse povedano, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal pravilno, ko je med vpogledom zagotovil, da se niso razkrili podatki, ki jih je kot poslovno skrivnost izrecno določil izbrani ponudnik, saj bi v nasprotnem primeru ravnal v nasprotju z določili prvega odstavka 22. člena ZJN-2 in določbami ZGD-1.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da izbrani ponudnik ni predložil verodostojne reference oziroma da je predložil lažno referenco, vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj svojih navedb ni podrobneje pojasnil niti ni predložil dokazov, na podlagi katerih bi Državna revizijska komisija lahko njegove navedbe preverila. Tako je vlagatelj zgolj zapisal, da je o neverodostojnosti predložene reference prepričan na osnovi informacij, podanih na skupnih pogajanji, in na osnovi informacij s trga, ne da bi svoje trditve o navedenih dejstvih predložil kakršnekoli dokaze. Enako velja tudi za trditev, da je referenca lažna. Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vlagateljeve trditve preveč pavšalne, da bi jih bilo mogoče preveriti, zato je glede na pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04, 2/04, 52/07; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), ki je na njegovi strani, zaključila, da vlagatelj ni uspel dokazati, da je izbrani ponudnik oddal lažno oziroma neverodostojno referenco.

Podobno Državna revizijska komisija ugotavlja tudi glede vlagateljevih trditev o nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Vlagatelj zgolj zatrjuje, da je zaradi 58% znižanja ponudbene cene v končni ponudbi glede na ponudbeno vrednost, ki jo je izbrani ponudnik ponudil v prvi fazi postopka, ponudbena vrednost očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ne da bi podrobneje pojasnil očitano neskladnost ali za svoje trditve predlagal izvedbo dokazov, ki bi ta očitek potrjevali, čeprav bi to, skladno s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, moral storiti.

Na podlagi vsega navedenega je Državna revizijska komisija ugotovila, da na podlagi vlagateljevih navedb v zahtevku za revizijo naročniku ni mogoče očitati kršitev pravil ZJN-2, zato je vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 2.7.2008 v skladu z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega zahtevka zavrniti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Iz določil četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške, nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka 22. člena ZRPJN vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Zato je Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločila, da mora vlagatelj v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 700,00 â?? kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 12.8.2008


mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:

â"˘ ECOLAB d.o.o., Vajngerlova 4, Maribor
â"˘ Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor
â"˘ INTER KOOP d.o.o., Ulica heroja šaranoviča 34, Maribor
â"˘ Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
â"˘ Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana