018-097/2008 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec

Številka: 018-097/2008-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05 78/06 in 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članu Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila za dobavo blaga "Oprema za pomivanje posode z ureditvijo prostorov" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Metalka Zastopstva Senkanar d.o.o., Partizanska cesta 15, Maribor, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Marovt, Rozmanova 12/1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Gosposvetska cesta 1, Slovenj Gradec (v nadaljevanju: naročnik), dne 28.07.2008

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora vplačati na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 2500 eurov kot nadomestilo za stroške postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je predmetni javni razpis objavil na Portalu javnih naročil, z dne 21.03.2008, pod št. objave JN 2134/2008.

Naročnik je dne 13.06.2008, na predlog podjetja Svečko d.o.o., Čečovlje 5, Ravne na Koroškem (v nadaljevanju: izbrani ponudnik) sprejel dokument "Sprememba odločitve o oddaji javnega naročila - Oprema za pomivanje posode z ureditvijo prostorov", s katerim je namesto prvotno izbranega ponudnika (v tem postopku vlagatelja) izbral izbranega ponudnika.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo (dokument, z dne 25.06.2008). Vlagatelj uvodoma zatrjuje, da je naročnik kršil določbe Zakona o javnem naročanju (Ur.l. RS št. 128/2006, 16/08 in 34/08; v nadaljevanju ZJN-2), saj je v Spremembi odločitve o oddaji javnega naročila - Oprema za pomivanje posode z ureditvijo prostorov, z dne 13.06.2008, uporabil izraza "neuspešen ponudnik" in "neustrezna ponudba", ki ju zakon ne pozna, kar pomeni, da je njegova odločitev nezakonita.
Vlagatelj se ne strinja z naročnikovimi ugotovitvami, da je v ponudbi navedel različne razlage in poimenovanja ponujenih con in da v njegovi ponudbi manjka navedba zahtevane temperature (pri coni glavnega pomivanja I). Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval: 1. cona nalaganja, 2. cona predpomivanja, 3. cona glavnega pomivanja 1, 4. cona glavnega pomivanja 2, 5. cona izpiranja, 6. cona prisilnega sušenja in 7. cona odjema. Vlagatelj pojasnjuje, da navedene cone sam poimenuje: 1. vhod in polnitev stroja, 2. cona predizpiranja (vključuje vhod in CCS TOP element, ki vključuje tudi sistem) - a) izpiranja, b) sistem varčevanja s pomivalnimi sredstvi, c) sistem varčevanja, 3. visoko zmogljiva predpralna cona, 4. cona čistega pranja, 5. cona izpiranja s črpalko in cono čistega izpiranja s svežo vodo, 6. nizko temperaturna sušilna cona in 7. izhod stroja z odjemom posode. Različne faze pranje, še navaja vlagatelj, imajo različno temperaturo. Vlagatelj zatrjuje, da se temperatura vode nastavi - programira, in sicer ob vgradnji stroja, kar lahko potrdi tudi izvedenec. Očitku naročnika, še zatrjuje vlagatelj, ne gre slediti, saj je potrebno kot del razpisne dokumentacije upoštevati tudi pojasnila naročnika, ki se glede temperature sklicuje na DIN 10510.
Vlagatelj prav tako zavrača naročnik očitek, da je njegova ponudba neustrezna tudi iz razloga, ker naj bi šele zagotovil cono nalaganja v dolžini 900 mm, ki jo je v ponudbi ponudil v dolžini 600 mm. Vlagatelj navaja, da naročnik očitno ne želi pravilno razumeti njegovih dodatnih pojasnil (z dne 27.05.2008), kjer je med drugim navedel, da je dolžina cone nalaganja opredeljena v ponudbi (vhod in polnitev stroja) 1400 mm, od tega pokriti del 800 mm in da dolžina cone nalaganja ne vpliva na kvaliteto ter količino pomite posode in se lahko dobavi v dolžinah 600, 900, 1400 ali 1700 mm. Vlagatelj v zvezi s tem še pojasnjuje, da je bila ponujena najkrajša cona nalaganja z namenom varčevanja s prostorom v naročnikovi kuhinji (prostorska omejitev pod 7 metrov skupne dolžine tračnega pomivalnega stroja), ob večji količini kvalitetno pomite posode, kar je po vlagateljevem mnenju pomembnejši kriterij kot dolžina vidnega transportnega traku tračnega pomivalnega stroja in da na željo naročnika lahko doda še 300 mm vhodne površine. Pred samim strojem, še navaja vlagatelj, je postavljena miza za deservisiranje, ki nudi dodatni odlagalni prostor. Vlagatelj v zvezi s tem zaključuje, da naročnik očitno ne želi drugega stroja kot Winterhalter, saj ni res, da vlagatelj nudi stroj s cono nalaganja v dolžini 600 mm, saj iz prej navedenih pojasnil in iz prospekta jasno izhaja, da je cona nalaganja, ki jo je ponudil, dolga 900 mm.
Vlagatelj še navaja, da želi naročnik na podlagi svoje interpretacije tehničnih karakteristik zavrniti njegovo ponudbo, pri tem pa je njegovo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika obravnaval neenakopravno in diskriminatorno, saj je iz ponudbe izbranega ponudnika razvidno, da ponuja stroj v dolžini 6650 mm, stroj, ki ga ponuja vlagatelj pa 6700 mm.
Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je naročnik zahteval moč črpalke 2 x 2,2 kW in da je naročnik na vprašanje enega izmed ponudnikov (Ali lahko ponudi stroj z ekvivalentno močjo pomivanja po DIN standardu, kateri ima namesto dveh črpalk z močjo 2,2 kW eno črpalko z večjo močjo 3,7 kW") odgovoril, da je moč črpalke minimalno 2 x 2,2 kW oziroma ekvivalentna moč ene črpalke z enakim končnim učinkom pomivanja. Pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, nadaljuje vlagatelj, je ugotovil, da izbrani ponudnik nudi stroj z eno črpalko, ki ima moč 3,7k W, kar ne zadošča naročnikovi zahtevi. Kljub temu, poudarja vlagatelj, pa naročnik ponudbe izbranega ponudnika ni izločil, kar pomeni, da zanj tehnične zahteve ne veljajo.
Poleg tega, še ugotavlja vlagatelj, je bilo eno izmed meril tudi "priključna moč". Izbrani ponudnik, nadaljuje vlagatelj, v ponudbi navaja priključno moč na el. energijo 9,8 kW, porabo vode (opomba Državne revizijske komisije: vlagatelj je očitno mislil porabo električne energije), ki je tudi merilo, pa 6,9 kW, vendar le pri programu 12 košar na uro. To pa kaže na dejstvo, da stroj izbranega ponudnika nima take moči, kot jo je zahteval naročnik, saj glede na predstavljene podatke (zaradi nizke priključne moči) ne more segreti vode tako hitro kot je zahteval naročnik.
Vlagatelj navaja, da je bil pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika prisoten tudi predstavnik podjetja Winterhalter Gastronom d.o.o., Grosuplje, pri čemer ni imel poooblastila izbranega ponudnika. Vlagatelj se sprašuje, zakaj je naročnik obveščal tudi predstavnike drugih podjetij, saj je vlagatelj vpogledal le v ponudbo izbranega ponudnika.
Vlagatelj nadalje navaja, da ponudnik Winterhalter Gastronom ponuja isti stroj kot izbrani ponudnik, zaradi česar tudi njegova ponudba ni popolna.
Vlagatelj predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi. Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, in sicer 100 točk in DDV za sestanek s stranko, 200 točk in DDV za pregled spisa, 700 točk in DDV za sestavo zahtevka za revizijo in 2% materialnih stroškov.

Naročnik je s sklepom, z dne 11.07.2008, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik navaja, da je iz revizijskega zahtevka razvidno, da ima pomivalni stroj, ki ga ponuja vlagatelj, dve coni predpomivanja (cona predizpiranja in visoko zmogljiva predpralna cona), kjer v 2. coni nima navedene temperature (v razpisni dokumentaciji je zahtevana temperatura v coni predpomivanja 40 do 50 ÂşC), v 3. coni, ki jo vlagatelj enači z zahtevano cono glavnega pomivanja I pa je navedena temperatura 40 do 50 ÂşC (ta temperatura je bila zahtevana za cono predpomivanja, za cono glavnega pomivanja 1 pa je bila zahtevana temperatura 55 do 65 ÂşC). 4. cona, nadaljuje naročnik, je po vlagateljevem mnenju že cona čistega pranja (cona glavnega pomivanja II), 5. cona pa cona izpiranja - tako, da iz tega izhaja, da nista ponujeni dve coni glavnega pomivanja I in II, kot je zahteval naročnik, oziroma, če se upoštevajo vlagateljeva poimenovanja con, v coni predpomivanja manjka podatek o zahtevani temperaturi, v coni glavnega pomivanja I pa je navedena temperatura neustrezna.
Naročnik navaja, da vlagateljev dodatni odgovor, da bo na naročnikovo željo zagotovil zahtevano dolžino cone nalaganja (min 900 mm), pomeni spreminjanje ponudbe in da je vlagatelj sam zapisal, da v tehničnem delu ponudbe ni mogoče dopolnjevati in da je takšna ponudba nepopolna in neprimerna.
Naročnik zatrjuje, da je postavil naslednje omejitve za tračni pomivalni stroj: skupna dolžina do 7 m, 1. cona nalaganja min. 900 mm, 2., 3., 4. in 5. cona skupaj min. 2800 mm, 6. cona min. 1400 mm in 7. cona min. 1100 mm = to je skupaj dolžina min. 6200 mm. Naročnik še ugotavlja, da navedene dolžine niso nikomur pisane na kožo.
Naročnik nadalje navaja, da je v drugem sklopu odgovorov podal naslednje pojasnilo: "Moč črpalke je minimalno 2 x 2,2 kW oziroma ekvivalentna (ustrezna) moč črpalke z enakim končnim učinkom pomivanja." Termin ekvivalentna moč, nadaljuje naročnik, je v tem primeru uporabljen kot ustrezna moč črpalke z enakim končnim učinkom pomivanja, Glede na to, še zatrjuje naročnik, da je opravil primerjavo ustreznosti pomivanja po DIN 10512 (standard za pomivalne stroje z enakim tankom) in opravil primerjavo tehničnih karakteristik različnih ponudnikov pomivalnih strojev, je ugotovil, da rezultatov pomivanja ni mogoče meriti samo v moči pomivalne črpalke, saj so odvisni od več parametrov, kot so: sistem vodov pomivalne posode, oblike pomivalnih rok in pomivalnih šob, sistema turbine pomivalne črpalke in podobno. Za optimalen rezultat pomivanja, poudarja naročnik, so pomembni tudi pritisk vode na pomivalni šobi, pravilna temperatura pomivanja, prava pomivalna sredstvaâ?? Pri zahtevi ekvivalentna, še navaja naročnik, je bila tako mišljena ekvivalentna kvaliteta pomivanja, saj je to edino primerljivo, ob tem, da je bilo tudi ugotovljeno, da točno določena moč in število črpalk lahko pomeni diskriminatorne in neenake pogoje za potencialne ponudnike. Z dopolnitvijo razpisne dokumentacije, zaključuje naročnik, vlagatelj ni bil obravnavan enakopravno, temveč so bili razpisni pogoji razširjeni na več potencialnih ponudnikov.
Naročnik še ugotavlja, da je ponudnike pozval tudi k pojasnilom glede porabe električne energije za pomivalni stroj za kuhinjsko posodo (čim nižja poraba električne energije je eno izmed meril za ocenjevanje ponudb) in jih dne 28.05.2008 pozval h končnemu odgovoru povprečne porabe kWh pri teoretičnem času pomivanja 1 cikla = 6 minut (10 ciklov na uro), ob priklopu na hladno vodo - 10 ÂşC, vključno s prvim segrevanjem vode v tanku. Pri končni oceni, zaključuje naročnik, so bili upoštevani uradni odgovori ponudnikov - podatki o porabi el. energije - kWh (z dne 28.05.2008).

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo (vlagatelj je za sestavo predmetne vloge, z dne 14.07.2008, priglasil stroške v višini 50 točk in DDV), je naročnik dne 21.07.2008 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je dne 22.07.2008 vlagatelja pozvala k dopolnitvi zahtevka za revizijo s predložitvijo potrdila o vplačilu revizijske takse. Vlagatelj je potrdilo o vplačilu revizijske takse Državni revizijski komisiji odstopil dne 25.07.2008.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Vlagateljevemu očitku o tem, da ZJN-2 pojmov "neustrezna ponudba" in "neuspešen ponudnik" ne pozna, je sicer mogoče pritrditi, vendar takšno (napačno) poimenovanje ni vplivalo na vlagateljeve pravice in pravne koristi oziroma na končni izid postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Iz izpodbije odločitve je namreč jasno razvidno, da je naročnik kot neustrezne ponudbe oziroma kot neuspešne ponudnike obravnaval vse tiste ponudbe oziroma ponudnike, ki niso izpolnjevale/izpolnjevali vseh tehničnih specifikacij, torej tiste ponudbe, ki jih zakon poimenuje neprimerna in (posledično) nepopolna ponudba (16. in 20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

V obravnavanem primeru vlagatelj zlasti očita naročniku, da je njegova ponudba primerna in popolna ter da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna in nepopolna (v smislu 16. in 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Vlagatelj v zvezi s tem tudi poudarja, da je naročnik na podlagi napačne interpretacije zahtevanih tehničnih karakteristik njegovo ponudbo izločil, pri tem pa ravnal neenakopravno in diskriminatorno, saj naj bi bila presoja primernosti (in popolnosti) njegove ponudbe v primerjavi s ponudbo izbranega ponudnika, podvržena strožji presoji.

Iz Spremembe odločitve o oddaji javnega naročila - Oprema za pomivanje posode z ureditvijo prostorov, z dne 13.06.2008, izhaja, da je bila vlagateljeva ponudba zavrnjena iz dveh razlogov, in sicer se oba nanašata na neizpolnjevanje tehničnih karakteristik tračnega električnega pomivalnega stroja za pomivanje jedilne posode in plastičnih delov tablet po standardu DIN 10510. Naročnik namreč zatrjuje, da vlagatelj cone nalaganja ni ponudil v zahtevani dolžini (min. 900 mm) in da vlagatelj bodisi ni ponudil dveh con glavnega pomivanja I in II bodisi, ob upoštevanju vlagateljevega poimenovanja con, v coni predpomivanja manjka podatek o zahtevani temperaturi, v coni glavnega pomivanja I pa je navedena temperatura neustrezna.

Ob vpogledu v vlagateljevo ponudbo in ob upoštevanju vlagateljevih dodatnih pojasnil oziroma po primerjavi vlagateljeve ponudbene dokumentacije z relevantnimi deli razpisne dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagatelj ni ravnal v skladu s tretjo alinejo 1. točke (Cone in karakteristike stroja) točke 1.1 (Tračni pomivalni stroj - 1 kos), v kateri je naročnik zahteval: "dolžina cone minimalno 900 mm".

Iz vlagateljeve ponudbe in iz njegovih dodatnih pojasnil namreč izhaja,da dolžine cone nalaganja ni ponudil v zahtevani dolžini (vsaj) 900 mm. Vlagatelj je pri tračnem pomivalnem stroju (MEIKO B 350 VAP CSS TOP), in sicer v Prilogi št. 1 v zvezi s tem zapisal:


"Vhod in polnitev stroja

Dolžina â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â??â?? 1.400 mm
Od tega pokrit del pred izpiranje â??â??â??â?? 800 mm
Prostor za odlaganje posode â??â??â??â??â??â??230 mm
Izpust vode centralni odvod â??â??â??â??â??â?? DN 70

V celoti možna odstranitev odlagalne površine. Možnost odstranitve stranske in sprednje pločevine zaradi čiščenja. Dno vhodnega dela stroja prirejeno lažjemu čiščenju s padcem k odtoku. S sitom zaščiteno dno - lovljenje grobe umazanije. Brez osovinsko obračanje traku. 4 - plastna vhodna zavesa."

Pregled spisovne dokumentacije pokaže, da je naročnik v zvezi z dolžino cone nalaganja, vlagatelja trikrat zaprosil za dodatna pojasnila, in sicer prvič z dopisom brez datuma (dopis z naslovom "Dopolnitev ponudbe" je bil posredovan vlagatelju pred dnem 26.05.2008), drugič po telefaksu, z dne 27.05.2008 in še tretjič z dopisom, z dne 28.05.2008.

Vlagatelj je v prvem pojasnilu zapisal, da podjetje Meiko cono nalaganja imenuje "Cona čistega pranja" - priloga 1, stran 4, vrstica 1 = 900 mm. Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, se je vlagatelj s tem odgovorom skliceval na napačno postavko (cono). Kot je namreč zapisal vlagatelj sam (v dodatnih pojasnilih in v zahtevku za revizijo), ustreza coni nalaganja postavka "Vhod in polnitev stroja" (in torej ne postavka "Cona čistega pranja").
V drugem pojasnilu je vlagatelj, na ugotovitev naročnika, da je iz prospekta razvidno, da je cona 1 - Machine feeding section po priloženi shemi dolga 600 mm in po navedbi naročnika, da z vlagateljevim prejšnjim odgovorom ni zadovoljen, zapisal: "Dolžina cone nalaganja je opredeljena v ponudbi (vhod in polnitev stroja) 1400 mm, od tega pokrit del 800 mm. V priloženi shemi je cona nalaganja dolžine 600 mm. Dolžina cone nalaganja ne vpliva na kvaliteto in količino pomite posode in se lahko dobavi v dolžinah 600 mm, 900 mm, 1100 mm, 1400 mm, 1700 mm. Zaradi prostorske omejitve - pod 7 metrov skupne dolžine tračnega pomivalnega stroja za posodo je bila ponujena najkrajša cona nalaganja z namenom varčevanja s prostorom Vaše kuhinje ob večji količini kvalitetno pomite posode, kar je pomembnejši kriterij, kot pa po našem mnenju, dolžina vidnega transportnega traka tračnega pomivalnega stroja. Na željo lahko dodamo 300 mm vhodne površine, ki bo pa prej ko ne v napoto zaradi manipulacije pri odvzemu posode. Pred samim strojem je postavljena miza za deserviranje, kar je razvidno iz načrta in kot takšna nudi dodaten odlagalni prostor. Dimenzija stroja iz načrta je 6,4 m, z dolžino cca. 7 m pa bi že zahajali v prehod med pomivalnico in delilno kuhinjo."
Vlagatelj je na tretje zahtevano pojasnilo naročnika, ki se je glasilo: "Želimo vaš natančen odgovor, da bo, v kolikor boste izbrani, ponujeni tračni PS dobavljen s cono nalaganja minimalne dolžine 900 mm, kot je razpisna zahteva (brez spremembe ponudbene cene)." odgovoril: "Na željo naročnika bomo dobavili stroj s cono nalaganja 900mm!"

Vlagateljeve očitke je potrebno presojati v smislu prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v 16. točki 2. člena ZJN-2 definirana kot tista ponudba, "ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna". Formalno nepopolna ponudba je v skladu s 17. točko "tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila", neprimerna ponudba pa je v skladu s 20. točko 2. člena ZJN-2 "tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev vezanih na vsebino predmeta javnega naročila â??". V skladu z prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik nepopolno ponudbo izločiti, vendar šele potem, ko je ravnal po pravilih, ki izhajajo iz 78. člena ZJN-2. Slednja urejajo postopek dopustnih dopolnitev ponudb, pri čemer pa izrecno prepovedujejo spreminjanje ponudbene cen in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Če torej naročnik ob pregledu ponudbene vsebine ugotovi, da je določena pomanjkljivost takšne narave, da bi njena odprava povzročila spremembo v ponudbi navedene cene, tehničnih specifikacij in/ali tistih bistvenih elementov ponudbe, ki vplivajo na njeno uvrstitev v okviru meril, takšne ponudbe ni mogoče dopolniti.

Kot izhaja iz zgoraj ugotovljenega dejanskega stanja, vlagatelj nedvomno ni upošteval sporne tehnične zahteve, kar izhaja tako iz ponudbe same, zlasti pa tudi iz podanih dodatnih pojasnil, kjer je (med drugim) izrecno zapisal, da je po priloženi shemi cona nalaganja dolga 600 mm in da se cone nalaganja lahko nabavijo v dolžinah 600 mm, 900 mm, 1100 mm, 1400 mm in 1700 mm ter da je izmed njih ponudil najkrajšo (torej cono v dolžini 600 mm) ter še dodal, da bo "na željo naročnika dobavil stroj s cono nalaganja 900 mm". Ker pa bi se takšna sprememba vlagateljeve ponudbe nanašala na spremembo tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila, kar (kot je že pojasnjeno v predhodnem odstavku obrazložitve tega sklepa) ZJN-2 v drugem odstavku 78. člena izrecno prepoveduje, je naročnik ni smel upoštevati.
Vlagatelj je opisano neskladje z naročnikovo tehnično zahtevo v spornem delu utemeljil z ugotovitvijo, da je pri tem upošteval prostorske omejitve naročnika in bi bila daljša cona naročniku zgolj v napoto ter z navedbo o tem, da je pred samim strojem postavljena miza za deserviranje, ki nudi dodaten odlagalni prostor. Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, so vlagateljeve ugotovitve sicer smiselne in logične, vendar pa navedeno ne vpliva na ugotovitev o tem, da ni ponudil takšne dolžine cone nalaganja, kot jo je jasno in izrecno zahteval naročnik. Ob opisanem dejanskem stanju je vlagatelj sicer imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo po dodatnem pojasnilu (na navedeno možnost je bil izrecno opozorjen v IV. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) ali (v kolikor je bil mnenja, da naročnikove zahteve niso določene v skladu s pravili javnega naročanja) vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti še pred potekom roka za oddajo ponudb (šesti odstavek 12. člena ZRPJN). Po poteku tega roka namreč vsebinska presoja zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.

Sicer pa je vlagateljev očitek o tem, da naj bi bila njegova ponudba obravnavana neenakopravno tudi iz razloga, ker je ponudil stroj v dolžini 6700 mm, izbrani ponudnik pa krajši stroj (6650 mm), nelogičen in nerazumljiv. Vlagatelj je namreč očitno spregledal, da je naročnik, glede dolžin posameznih delov tračnega električnega pomivalnega stroja za pomivanje jedilne posode in plastičnih delov postavil zahtevo, da stroj ne sme presegati dolžine 7 m, znotraj le-te pa so se morale gibati ostale dolžine con, od katerih je morala biti cona nalaganja dolga vsaj 900 mm, skupna dolžina con predpomivanja, glavnega pomivanja in izpiranja vsaj 2800 mm, cona prisilnega sušenja vsaj 1400 mm in cona odvzema vsaj 1100 mm. Iz navedenih dolžin torej ne izhaja, da bo imel prednost tisti ponudnik, čigar stroj bo daljši, pač pa so se morali ponudniki ponuditi vsaj minimalno zahtevane dolžine, pri čemer so morali paziti, da skupna dolžina stroja ne bi presegla 7 metrov. Čeprav je torej vlagatelj ponudil (naj)daljši stroj, pa ostaja dejstvo, da cone nalaganja (za razliko od izbranega ponudnika) ni ponudil v zahtevani dolžini (vsaj 900 mm).

Ob vsem opisanem je potrebno pritrditi naročniku v tem, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje vseh tehničnih zahtev in da je ni mogoče obravnavati kot primerno in (posledično) kot popolno ponudbo v smislu zgoraj predstavljenih določil ZJN-2. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnik z izločitvijo vlagateljeve ponudbe ni ravnal v nasprotju z zakonom in določili razpisne dokumentacije ter da vlagateljeva trditev o tem, da naj bi bila njegova ponudba popolna, ni utemeljena.

Državna revizijska komisija pa nima potrebnega strokovnega znanja, da bi lahko z gotovostjo ugotovila, ali je vlagateljeva ponudba neprimerna (in nepopolna) tudi iz razloga, ker naj ne bi bili ponujeni dve coni glavnega pomivanja I in II oziroma v primeru, če se upoštevajo vlagateljeva poimenovanja ponujenih con, da naj bi v coni predpomivanja manjkal podatek o zahtevani temperaturi, v coni glavnega pomivanja I pa naj bi bila ponujena temperatura neustrezna. Razlog za ugotovitev takšne neprimernosti bi bila namreč le strokovna presoja vlagateljeve ponudbe z relevantnimi zahtevami iz razpisne dokumentacije oziroma primerjave vlagateljevih ponujenih con pranja s conami, ki jih je zahteval naročnik, ob upoštevanju standarda DIN 10510 (naročnik je z dodatnimi pojasnili razpisne dokumentacije od ponudnikov zahteval predložitev certifikata, s katerim naj bi ponudniki dokazali, da tip ponujenega stroja ustreza standardu DIN10510 - pojasnilo objavljeno na Portalu javnih naročil, z dne 24.04.2008), in ob upoštevanju vlagateljeve navedbe o tem, da se temperatura vode programira oziroma nastavi (šele) ob vgradnji stroja.
Ker pa je vlagateljeva ponudba nedvomno neprimerna (in nepopolna) že iz predhodno ugotovljenega razloga (kar pomeni, da opisana presoja tozadevno ne bi imela več nikakršnega vpliva), Državna revizijska komisija, upoštevajoč načelo hitrosti v revizijskem postopku (prvi odstavek 3. člena ZRPJN) in v izogib nepotrebnim stroškom, ni angažirala strokovnjaka.

Državna revizijska komisija je ob dejstvu, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je bila njegova ponudba obravnavana strožje od ponudbe izbranega ponudnika, v nadaljevanju preverila še oba njegova očitka, ki se nanašata na (ne)primernost oziroma na (ne)popolnost ponudbe izbranega ponudnika oziroma ugotavljala, ali je bila ponudba izbranega ponudnika podvržena blažji presoji naročnika oziroma presoji, ki ni skladna s tehničnimi zahtevami iz razpisne dokumentacije.

Vlagatelj v zvezi s tem navaja, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna (in posledično nepopolna) iz dveh razlogov. Oba se nanašata na artikel št.1.2 - Pomivalni stroj za kuhinjsko posodo (črna posoda), in sicer prvi na naročnikovo zahtevo, ki jo je zapisal v deveti alineji odstavka Energetske zahteve, kjer je zahteval, da mora imeti pomivalni stroj "moč črpalke min. 2 x 2,2 kW". Med strankama v tem postopku ni spora v tem, da je bilo v fazi pojasnjevanja razpisne dokumentacije postavljeno naslednje vprašanje: "Ali se lahko ponudi stroj z ekvivalentno močjo pomivanja po DIN standardu, kateri ima namesto dveh črpalk z močjo 2,2 kW, eno črpalko z večjo močjo 3,7 kW, pri čemer kvaliteta in rezultat pomivanja ostajata enaka zahtevanemu"" Naročnik je na citirano vprašanje odgovoril: "Moč črpalke je minimalno 2 x 2,2 kW oziroma ekvivalentna moč ene črpalke z enakim končnim učinkom pomivanja."
Kot pravilno ugotavlja naročnik, je bila z navedenim odgovorom prvotna zahteva dopolnjena, naročnik pa se je s citirano dopolnitvijo razpisne dokumentacije morebiti tudi izognil zahtevku za revizijo, ki bi ga lahko vložili (zgolj s prvotno postavljeno zahtevo) nezadovoljni potencialni ponudniki (Državna revizijska komisija je namreč že odločala o zahtevku za revizijo, ki je bil v zvezi z enakim predmetom vložen iz razloga diskriminatornih tehničnih zahtev, katere naj bi bile pisane na kožo zgolj enemu ponudniku; nekaterim očitkom je tedaj ugodil že naročnik sam, nekaterim pa še Državna revizijska komisija, in sicer s sklepom, št. 018-260/07, z dne 07.11.2007).
Kot ugotavlja Državna revizijska komisija, pa je naročnik z dodatnimi pojasnili zahtevo dopolnil dokaj ohlapno, saj ni točno določil kakšna moč (zgolj) ene črpalke bo (že) zadostila moči dveh črpalk z močjo 2 x 2,2 kW. Naročnik se je namreč šele v sklepu, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, lotil vsebinskega pojasnjevanja dopolnjene sporne zahteve oziroma pojasnjevanja terminov "ekvivalentna moč" in "enak končni učinek pomivanja", pa še v tem primeru tega ni storil nedvoumno in enoznačno. Naročnik je v ta namen zapisal, "da rezultata pomivanja ni mogoče meriti le v moči pomivalne črpalke, saj je odvisen od več parametrov, kot so: sistem vodov pomivalne vode, oblike pomivalnih rok in pomivalnih šob, sistema turbine pomivalne črpalke in podobno" in da so "za optimalni rezultat pomivanja pomembni tudi pritisk vode na pomivalni šobi, pravilna temperatura pomivanja, prava pomivalna sredstvaâ??" Naročnik je v zvezi s tem še dodal, "da je pri zahtevi ekvivalentna mišljena ekvivalentna kvaliteta pomivanja, saj je to edino primerljivo" in da bi zahteva po točno določeni moči in številu črpalk lahko pomenila diskriminatorne in neenake pogoje za potencialne ponudnike".
Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da v spornem segmentu, in sicer v 34. alinejo Specifikacije in tehnične priloge za artikel 2 zapisal: "Moč pomivalne črpalke: 3,7 kW". Iz navedenega podatka izhaja, da je ponudil zgolj eno črpalko, ki ima nedvomno večjo moč od 2,2 kW, torej od moči katere minimalno dvakratno moč bi moral ponuditi v primeru če bi ponudil dve črpalki (vsako od njiju z močjo 2,2 kW) oziroma, da je ponudil točno takšno moč (zgolj) ene črpalke kot je bila navedena v zgoraj citiranem vprašanju. Ker ob zgoraj opisani nedorečeni razpisni dokumentaciji vlagateljeve ponudbe v spornem delu ni mogoče obravnavati kot neprimerne, je Državna revizijska komisija predmetni očitek vlagatelja zavrnila. Kot je namreč Državna revizijska komisija zapisala že večkrat, nedorečene in nejasne razpisne dokumentacije v nobenem primeru ni mogoče interpretirati v škodo ponudnika oziroma, da od ponudnika ni mogoče zahtevati več kot je od njega zahtevala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija. Iz obravnavanega razloga torej vlagateljeve ponudbe v spornem delu ni mogoče obravnavati kot neprimerne (in nepopolne).

Drugi razlog, zaradi katerega naj bi bila po vlagateljevem mnenju ponudba izbranega ponudnika neprimerna, se nanaša na priključno moč pomivalnega stroja za kuhinjsko posodo (črna posoda). Kot namreč zatrjuje vlagatelj, je izbrani ponudnik ponudil priključno moč v višini 9.8 kW in porabo vode (vlagatelj je očitno mislil porabo električne energije!) v višini 6,9 kW, kar po vlagateljevem mnenju pomeni, da ponujeni pomivalni stroj ne dosega takšne zmogljivosti, ki jo je v razpisu zahteval naročnik, saj more segreti vode s takšno hitrostjo kot je bilo zahtevano.
V zvezi z navedenim očitkom Državna revizijska komisija poudarja, da mora vlagatelj, skladno z določili 4. in 5. točke četrtega odstavka 12. člena ZRPJN, v revizijskem zahtevku navesti tako kršitve, kot tudi dejstva in dokaze, s katerimi se zatrjevane kršitve dokazujejo. ZRPJN torej od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju dejstev in predlaganju dokazov - zavezuje ga, da v svojem zahtevku za revizijo navede pravno relevantna dejstva in da za trditve o teh dejstvih ponudi tudi ustrezne dokaze. V obravnavanem primeru je vlagatelj v zahtevku za revizijo zgolj navedel očitek (trditev), da pomivalni stroj, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, zaradi nizke priključne moči ne more segreti vode s takšno hitrostjo kot je zahteval naročnik oziroma je iz ponudbe izbranega ponudnika prepisal naslednje podatke: priključna moč na električno energijo 9,8 kW, poraba električne energije 6,9 kW/h (12 košar) in zaključil, da ob upoštevanju slednjih, ponujen stroj nima zmogljivosti, ki jih je zahteval naročnik, "saj ne more tako hitro segreti vode, kot je to zahtevano v razpisu". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj pri tem ni navedel nobenih pravno pomembnih dejstev, ki bi njegova zatrjevanja o domnevnih napakah v ponudbi izbranega ponudnika utemeljevala, niti ni predlagal nikakršnih dokazov, s katerimi bi bilo mogoče takšne njegove trditve v postopku revizije preizkusiti. Vlagatelj namreč v ta namen ni zapisal niti približnega podatka o tem, kakšno priključno moč bi moral imeti ponujen stroj, da bi ustrezal naročnikovim zahtevam niti ni navedel v nasprotju s katero izmed tehničnih zahtev v spornem segmentu naj bi ravnal izbrani ponudnik. Pa tudi sicer Državna revizijska komisija med tehničnimi specifikacijami, ki jih je naročnik zapisal pri pomivalnem stroju za kuhinjsko posodo - črna posoda (niti v razpisni dokumentaciji niti v dodatnih pojasnilih le-te), ni našla nobenih posebnih zahtev v zvezi s priključno močjo in hitrostjo segrevanja vode.
Na podlagi določil prvega odstavka 7. člena ter 212. in 215. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04, 10/04 in 52/07; v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija zato upoštevala pravilo trditvenega in dokaznega bremena, na podlagi slednjega pa je zgoraj opredeljene revizijske navedbe vlagatelja zaradi njihove pavšalnosti in neobrazloženosti zavrnila kot neutemeljene.

Državna revizijska komisija na koncu še ugotavlja, da je predstavnik podjetja Winterhalter Gastronom d.o.o., Grosuplje, na vpogledu vlagatelja v ponudbo izbranega ponudnika najverjetneje prisostvoval iz razloga, ker ponuja popolnoma enake pomivalne stroje kot izbrani ponudnik (kar izhaja tako iz ponudbe podjetja Winterhalter Gastronom d.o.o., Grosuplje kot tudi iz zapisnika o odpiranju ponudb) in med njimi tudi pomivalni stroj, za katerega vlagatelj navaja, da ni podan v skladu z vsemi naročnikovimi zahtevami. Sicer pa so navedeni razlogi sodelovanja podjetja Winterhalter Gastronom d.o.o., Grosuplje verjetno znani tudi samemu vlagatelju, saj kot je zatrdil sam, veljajo razlogi, ki se nanašajo na neprimernost ponudbe izbranega ponudnika tudi za omenjenega ponudnika.
Sicer pa je bil pri vpogledu vlagatelja v ponudbo izbranega ponudnika prisoten tudi predstavnik izbranega ponudnika, s čimer je naročnik v celoti izpolnil svojo obveznost, ki mu ja nalaga določilo sedmega odstavka 22. člena ZJN-2.

Ob upoštevanju vseh zapisanih ugotovitev je Državna revizijska komisija na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa

Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 28.07.2008




Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
član Državne revizijske komisije









Vročiti:
Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Gosposvetska cesta 1, Slovenj Gradec
Odvetniška pisarna Marovt, Rozmanova 12/1, Ljubljana
Svečko d.o.o., Čečovlje 5, Ravne na Koroškem
Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.