018-100/2008 Občina Vuzenica

Številka: 018-100/2008-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/2004, 61/05, 78/06 in 53/07 v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Vide Kostanjevec, kot predsednice senata in članice mag. Nataše Jeršič ter predsednika Sama Červeka, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Sonje Marušič, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Obnova lokalna ceste Primož-Kaštivnik" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje CPM, d.d., Iztokova ul. 30, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Vuzenica, Mladinska ulica 1, Vuzenica (v nadaljevanju: naročnik), dne 6.8.2008

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, vsebovana v naročnikovem dokumentu "Sklep o izbiri izvajalca", št. 430-0002/2008-14, z dne 16.6.2008.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 5.000,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 1.4.2008 sprejel sklep št. 430-0002/2008-1 o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Oddajo javnega naročila po odprtem postopku je naročnik objavil na Portalu javnih naročil dne 23.4.2008, pod številko objave JN3039/2008.

Iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 4.6.2008 je razvidno, da je naročnik pravočasno prejel šest ponudb.

Dne 16.6.2008 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila št. 430-0002/2008-14, iz katere izhaja, da se kot najugodnejši ponudnik izbere podjetje Bernard Bauer s.p., gradbena mehanizacija, nizke gradnje, Ulica ob potoku 8, 2360 Radlje ob Dravi (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je odločitev naročnika prejel dne 17.6.2008.

Dne 19.6.2008 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevo za izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila. Vlagatelj je od naročnika zahteval, da jasno navede razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe ter prednosti ponudbe izbranega ponudnika v razmerju do vlagateljeve ponudbe. Vlagatelj je zahteval tudi vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika.

Naročnik je dne 20.6.2008 vlagatelju posredoval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, istega dne pa je vlagatelja z drugim dopisom obvestil, da lahko v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika vpogleda dne 24.6.2008, ob 12. uri, v sejni sobi Občine Vuzenica.

Dne 30.6.2008 je naročnik prejel vlagateljev zahtevek za revizijo, v katerem slednji predlaga, da naročnik razveljavi sklep o oddaji naročila št. 430-0002/20008-14, z dne 16.6.2008 in dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila št. 430-0002/20008-24, z dne 20.6.2008 ter ugotovi, da ponudba izbranega ponudnika ni pravilna in ponovi postopek izbire ter za najugodnejšega ponudnika izbere vlagatelja. Vlagatelj prav tako zahteva, da mu naročnik povrne stroške plačane takse in vse druge stroške v zvezi z vložitvijo zahtevka za revizijo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Vlagatelj v obrazložitvi svojega zahtevka navaja, da naročnikova dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila ni v skladu z določilom 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, v nadaljevanju: ZJN-2), in sicer vlagatelj navaja, da naročnik v dodatni obrazložitvi ni navedel razlogov, na podlagi katerih je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot pravilno.
Nadalje vlagatelj navaja, da je z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da ponudba izbranega ponudnika pri prilogah k obrazcu št. 6/1 vsebuje le potrdilo Nove LB d.d., ne pa tudi potrdilo banke Hypo - Alpe Adria d.d., kot to zahteva naročnik v razpisni dokumentaciji, zaradi česar je ponudba izbranega ponudnika nepopolna.
Vlagatelj navaja, da je pri pregledu kazala ponudbe izbranega ponudnika ugotovil, da kazalo ni bilo oštevilčeno oz. da ni bilo tekoče oštevilčeno, kot je bilo to zahtevano v razpisni dokumentaciji za ta razpis in sicer v obrazcu št. 2.
Vlagatelj navaja, da je z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da je slednji predložil 4 potrdila o opravljenem delu (reference), pri čemer pa ni navedel ali gre za bruto (z DDV) ali neto vrednosti (brez DDV). Vlagatelj meni, da je izbrani ponudnik navajal vrednosti z DDV (bruto vrednosti), iz tega razloga je mnenja, da je potrebno izločiti potrdilo Občine Radlje v vrednosti 112.239,50 EUR za izvedbo del: Rekonstrukcija lokalne ceste Gortina - Pernice - 1.faza. Vlagatelju je mnenja, da je sporno tudi potrdilo Občine Vuzenica v vrednosti 147.089,28 EUR za izvedbo del Rekonstrukcija javne poti Florn - Primož, 1-2 faza, saj iz same reference ni razvidno, ali so bila dela izvedena v 2 fazah ali pa v eni sami, torej ali gre za 1 naročilo ali za dve različni javni naročili. Vlagatelj meni, da je ponudba izbranega ponudnika tudi v tem delu nepopolna.
Vlagatelj ugotavlja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi, kot odgovornega vodjo del navedel g. Stanislava Kneza, univ. dipl. inž. grad., ki izpolnjuje pogoje po Zakonu o graditvi objektov (Ur. List RS, št. 102/04 -UPB, 11/05, 120/06, 126/07; v nadaljevanju ZGO -1), vendar pa slednji ni zaposlen pri izbranem ponudniku, prav tako izbrani ponudnik v svoji ponudbi ne navaja v kakšne razmerju je z navedenim vodjo del. Vlagatelj navaja, da bi izbrani ponudnik, ki se po mnenju vlagatelja v tem primeru sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, moral po tretjem odstavku 45. člena ZJN-2 predložiti pisni dogovor med njim in subjektom Stanislav Knez, s katerim bi dokazoval, da ima na voljo kapacitete potrebne za izvedbo tega javnega naročila. Vlagatelj prav tako ugotavlja, da naročnik ni pozval izbranega ponudnika, da v tem delu dopolni svojo ponudbo.
Vlagatelj navaja, da je pri pregledu končne cene izbranega ponudnika, kot je navedena v rekapitulaciji ugotovil, da je slednji 10% popust obračunal v končno ceno, kar pa je v nasprotju z naročnikovo zahtevo iz 3. točke poglavja št. XXI. razpisne dokumentacije. Zaradi navedenega vlagatelj meni, da je potrebno ponudbo izbranega ponudnika izločiti iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila.
V zaključku svoje obrazložitve, vlagatelj navaja, da ponudba izbranega ponudnika na več mestih ne vsebuje sestavin, ki jih je naročnik zahteval v poglavju št. XXI ZAHTEVE NAROČNIKA PO OBLIKI IN VSEBINI, zato je njegovo ponudbo kot nepopolno potrebno izločiti.

Naročnik je vlagatelja z dopisom z dne 1.7.2008 pozval, da zahtevek za revizijo dopolni s predložitvijo potrdila o plačilu takse v skladu z 22. členom ZRPJN. Vlagatelj je potrdilo o plačilu takse naročniku poslal dne 4.7.2008.

Naročnik je o vlagateljevem zahtevku sprejel odločitev št. 430-0002/200-28 z dne 14.7.2008, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen.
V obrazložitvi svoje odločitve naročnik navaja, da je zahtevo iz IX. poglavja razpisne dokumentacije, ki se nanaša na predložitev potrdila o solventnosti zapisal tako, da v njej ni izrecno določil, da zahteva potrdilo o solventnosti vseh transakcijski računov, preko katerih poslujejo ponudniki, kot je to očitno razumel vlagatelj. Naročnik meni, da je zahtevo po predložitvi podatkov banke o solventnosti mogoče razumeti le tako kot je zapisana, torej, da za izpolnitev le-te zadostuje (že) predloženo potrdilo (zgolj) enega računa, zato je treba ugotoviti, da je izbrani ponudnik s predložitvijo potrdila o solventnosti za zadnjih 6 mesecev, izdanega s strani Nove LB d.d., izpolnil naročnikovo zahtevo iz razpisne dokumentacije.
V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da kazalo v ponudbi izbranega ponudnika ni bilo oz. ni bilo tekoče oštevilčeno, naročnik navaja, da je v poglavju XXI. ZAHTEVE NAROČNIKA PO OBLIKI IN VSEBINI PONUDBE, pod točko 1. Opremljanje in označevanje, podal navodila za pravilno označevanje ponudbe. Nadalje naročnik ugotavlja, da je izbrani ponudnik sledil naročnikovim navodilom za označevanje ponudbe, zaradi česar njegove ponudbe ni mogoče označiti kot nepravilno iz razlogov, ki jih navaja vlagatelj.
Naročnik nadalje navaja, da se v zvezi z referenčnimi potrdili, ki jih je predložil izbrani ponudnik, strinja z vlagateljem, da je izbrani ponudnik navajal bruto vrednosti referenčnih del, vendar pa je s tremi potrdili, ki so nad zahtevano vrednostjo 100.000,00 EUR neto, kar je 120.000,00 EUR bruto, izpolnil pogoj iz razpisne dokumentacije. Naročnik navaja, da ni upošteval potrdila izdanega s strani Občine Radlje ob Dravi, Izgradnja levo zavijalnega pasu in pločnika z avtobusno postajo na Vasi pri Radljah v vrednosti 112.239,50 EUR.
V zvezi z vlagateljevo navedbo, da je sporno potrdilo Občine Vuzenica v vrednosti 147.089,28 EUR za izvedbo del Rekonstrukcija javne poti Falorn - Primož, I. in II. faza, ker gre za dve različni naročili, naročnik navaja, da je izbrani ponudnik sledil razpisni dokumentaciji, v kateri je zapisano, da morajo ponudniki navesti najmanj 3 primerljive objekte. Investicijo Rekonstrukcija javne poti Falorn-Primož gre po naročnikovem mnenju šteti za en objekt, zato se izbranemu ponudniku potrdilo prizna kot pravilno, kljub dejstvu, da je bil projekt izveden v dveh fazah, v dveh letih, v dveh postopkih javnega naročila. Naročnik navaja, da v razpisni dokumentaciji ni govoril o vrednostih posameznih javnih naročil.
Naročnik navaja, da je izbrani ponudnik izpolnil zahtevo naročnika iz točke 1.e Seznam odgovornih vodij del, XI. Poglavja razpisne dokumentacije, v kateri je zahteval, da ponudniki navedejo seznam odgovornih vodij del, ki bodo sodelovali pri izvedbi razpisanih del in njihove reference, ko je v seznam odgovornih vodij del zapisal Stanislav Knez, univ. dipl. inž.grad.. Poleg tega je izbrani ponudnik priložil tudi podpisano izjavo, da pod kazensko in materialno odgovornostjo jamči, da navedeni odgovorni vodji del izpolnjujejo zakonske pogoje za opravljanje razpisnih storitev skladno z ZGO-1. Naročnik navaja, da v razpisni dokumentaciji ni nikjer zahteval, da morajo ponudniki za odgovornega vodjo del priložiti kakršnekoli druge dokumente (tudi v primeru, če ni zaposlen pri njem), zato zavrača očitek vlagatelja, ki se nanaša na predložitev izkazov o delovno pravnem razmerju. Naročnik še dodaja, da je pri izbranem ponudniku preveril dejansko stanje in ugotovil, da ima izbrani ponudnik s Stanislavom Knez, univ. dipl. ing. grad., sklenjeno podjemno pogodbo za delo za odgovornega vodjo del na objektu obnova LC Primož - Kaštavnik.
Nazadnje naročnik navaja, da je neutemeljena vlagateljeva navedba, da je izbrani ponudnik, v nasprotju z zahtevami naročnika, 10% popust obračunal v končno ceno v rekapitulaciji. Naročnik navaja, da je v poglavju XXI. ZAHTEVE NAROČNIKA PO OBLIKI IN VSEBINI PONUDBE, v točki 2., navedel, da morajo biti cene izražene v evrih in morajo vključevati vse elemente, iz katerih so sestavljene, kakor tudi davke in morebitne popuste, ter da je izbrani ponudnik navedena pravila nedvoumno upošteval. Ob tem naročnik opozarja, da je vlagatelj napačno navajal naročnikovo navodila za sestavo ponudbene cene, in sicer vlagatelj navaja navodila iz 3. točke poglavja XXI. ZAHTEVE NAROČNIKA PO OBLIKI IN VSEBINI PONUDBE, kjer naročnik govori o računskih napakah.

Vlagatelj je naročnika z vlogo z dne 18.7.2008 naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom z dne 21.7.2008 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je kot prvo obravnavala vlagateljevo navedbo, da dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, ki jo je naročnik izdal dne 20.6.2008, ni v skladu z določilom 79. člena ZJN-2.

Iz določil prvega odstavka 79. člena ZJN-2 izhaja, da naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku, ki ne sme biti daljši od 60 dni, sprejme odločitev o oddaji naročila. Svojo odločitev mora naročnik obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo, o njej pa naročnik pisno obvestiti ponudnike po pošti, faksu ali z elektronskimi sredstvi. Iz določil tretjega odstavka 79. člena ZJN-2 izhaja, da lahko ponudnik, ki ni bil izbran v primeru, ko odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti o čem mora naročnik podati obrazložitev. Zahteva se lahko vloži v petih dneh od dneva prejema odločitve naročnika. V kolikor zahteva ni obrazložena, naročnik ponudnika pozove, da jo v roku, ki ga določi naročnik, dopolni. Če ponudnik zahteve ne dopolni, jo naročnik zavrže. Naročnik mora poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve oziroma zavrženje zahteve v petih dneh. Od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila teče rok za vložitev zahtevka za revizijo, skladno z zakonom, ki ureja revizijo postopkov javnega naročanja. ZJN-2 "zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila" tako predvideva za primere, ko naročnikova odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, ter prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran. Ta institut (predviden tudi z Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (41. člen)), je namenjen predvsem zagotavljanju učinkovitega pravnega varstva ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil v smislu njihove seznanitve z informacijami o oddaji javnega naročila, potrebnimi za odločitev o ne/vložitvi pravnega sredstva.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je vlagatelj, v roku iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2, dne 19.6.2008, na naročnika naslovil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, iz katere izhaja, da naj naročnik jasno navede razloge za zavrnitev ponudbe vlagatelja ter prednosti sprejete ponudbe v razmerju s ponudbo vlagatelja. Naročnik je vlagatelju dne 20.6.2008 posredoval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, iz katere med drugim izhaja, da je bila ponudba izbranega ponudnika, ob edinem merilu najnižje cene, z vrednostjo 412.087,55 EUR najugodnejša. Nadalje je naročnik v dodatni obrazložitvi navedel, da je bila naslednja najugodnejša ponudba, ponudba vlagatelja v vrednosti 493.697,10 EUR, kar je 19,8% več kot najugodnejša ponudba. Naročnik pojasnjuje, da je prednost izbrane ponudbe nižja cena, saj so bile ostale ponudbe (torej tudi ponudba vlagatelja) višje in zato niso bile izbrane. Naročnik je v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila podal tudi pregled vseh popolnih ponudb, skupaj s cenami v EUR brez DDV, iz katerega je jasno razvidno, da je izbrani ponudnik ponudil najnižjo ceno oz. da so ponudbene cene ostalih ponudnikov višje od ponudbene cene izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija ob navedenem ugotavlja, da je naročnik z dodatno obrazložitvijo, ki izhaja iz dokumenta št. 430-0002/2008-23, z dne 20.6.2008, jasno odgovoril na vlagateljevo zahtevo z dne 19.6.2008, saj je podal tako razloge zavrnitev vlagateljeve ponudbe, kot tudi prednosti ponudbe izbranega ponudnika v razmerju do vlagateljeve ponudbe. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vsebina naročnikove dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila ustreza vsebini dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, kakor jo predvideva tretji odstavek 79. člen ZJN-2. Ob ugotovljenem je Državna revizijska komisija vlagateljevo navedbo, da dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, ki jo je naročnik izdal dne 20.6.2008, ni v skladu z določilom 79. člena ZJN-2, zavrnila kot neutemeljeno.

Državna revizijska komisija je kot naslednjo obravnavala vlagateljevo navedbo, da izbrani ponudnik ni predložil potrdila o solventnosti, od vseh bank pri katerih ima odprt transakcijski račun ter tako ni izpolnil naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik, v poglavju XI. EKONOMSKO-FINANČNA, TEHNIČNA IN KADROVSKA SPOSPOBNOST, med ekonomsko-finančnimi pogoji v točki 1.2., zahteval, da ponudniki kot dokazilo o ekonomsko-finančni sposobnosti predložijo: "Napoved za odmero davka od dohodkov za preteklo leto, potrjeno s strani pristojne davčne uprave in podatke banke o solventnosti za obdobje zadnjih 6 mesecev.".

Med strankama je spor v tem ali je glede na dikcijo zahteve po predložitvi podatkov banke o solventnosti, predmetno naročnikovo zahtevo mogoče razumeti na način, da zadostuje predložitev enega potrdila o solventnosti tudi v primeru, če ima ponudnik odprtih več transakcijskih računov pri različnih bankah. Državna revizijska komisija ugotavlja, da v vsebino samega spornega pogoja v tej fazi postopka, to je po preteku roka za predložitev ponudb, v skladu z šestim odstavkom 12. člena ZRPJN, ni mogoče več posegati. V tej fazi postopka tako Državna revizijska komisija lahko preveri le, ali ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje navedeni pogoj na način, kot je bil določen v razpisni dokumentaciji. Ker naročnik v razpisni dokumentaciji ni izrecno zahteval, da morajo ponudniki v primeru, če imajo odprtih več transakcijskih računov, predložiti potrdila oz. podatke o solventnosti za vsakega izmed odprtih računov, je bilo po mnenju Državne revizijske komisije dopustno to zahtevo razumeti tudi tako, kot jo je razumel izbrani ponudnik, torej kot zahtevo po predložitvi enega potrdila o solventnosti. Glede na zahtevo, kot je bila zapisana v razpisni dokumentaciji, je tako potrebno šteti, da je ponudnik izpolnil pogoj, tudi če je predloži zgolj eno potrdilo o solventnosti, iz katerega mora biti razvidno, da račun v zahtevanem časovnem razdobju (t.j. zadnjih 6 mesecev) ni bil blokiran, in sicer tudi v primeru, če ima odprtih več transakcijskih računov pri različnih bankah. Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik v tem delu upravičeno ocenil ponudbo izbranega ponudnika kot popolno, vsled česar je potrebno ugotoviti, da je predmetna navedba vlagatelja neutemeljena.

V nadaljevanju svojega zahtevka vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik svoje ponudbe ni oštevilčil oz. ni tekoče oštevilčil, kot je to zahteval naročnik v obrazcu št. 2 iz razpisne dokumentacije, zaradi česar je njegova ponudba nepravilna oz. nepopolna.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da je naročnik v obrazcu št. 2, kot opombo zapisal: "Ponudnik izdela vsebino ponudbene dokumentacije in jo tekoče oštevilči - temu listu priloži KAZALO!". Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika je mogoče ugotoviti, da je slednji ponudbo izdelal in predložil v skladu z zahtevami naročnika iz poglavja št. XXI. ZAHTEVE NAROČNIKA PO OBLIKI IN VSEBINI PONUDBE, in sicer na originalnih ponudbenih obrazcih, speto v mapo tako, da je posamezna poglavja ločil s pregradnimi listi, na katerih so navedeni naslovi posameznih poglavij ter vsebina zahtevanih dokumentov. Prav tako je izbrani ponudnik vsebino ponudbe predložil v zahtevanem vrstnem redu (XXI. poglavje razpisne dokumentacije), svoji ponudbi pa je priložil tudi kazalo. S pregledom ponudbe izbranega ponudnika pa je mogoče ugotoviti, da slednji svoje ponudbe ni v celoti oštevilčil. Izbrani ponudnik je namreč ponudbo predložil na zahtevanih originalnih obrazcih, ki so bili priloga razpisne dokumentacije in so bili tudi že oštevilčeni. Ob pregledu ponudbe izbranega ponudnika je tako mogoče ugotoviti, da so v ponudbi izbranega ponudnika oštevilčeni samo obrazci na katerih je izbrani ponudnik predložil svojo ponudbo, ne pa tudi priloge, ki jih je vlagatelj priložil k izpolnjenim obrazcem. Kljub slednji ugotovitvi pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudbe izbranega ponudnika zgolj zaradi zgoraj opisanega pomanjkljivega oštevilčenja, ni mogoče označiti kot nepravilno in posledično kot nepopolno, kot to zatrjuje vlagatelj.

V skladu z 19. točko 1. odstavka 2. člena ZJN-2, je nepravilna ponudba tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona. Če ponudba ni primerna, je nepopolna. Popolna ponudba je namreč v 16. točki 1. odstavka 2. člena ZJN-2 definirana kot tista "ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna". V skladu z 80. členom ZJN-2 mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom, izločiti vse ponudbe, ki niso popolne.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da spredaj ugotovljena pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika, ni takšne narave, da bi zaradi le-te bilo potrebno ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepravilno oz. nepopolno. Iz zakonske definicije nepravilne ponudbe izhaja, da gre pri nepravilni ponudbi za takšne nepravilnosti v ponudbi, ki vplivajo na vsebinsko pravilnost ponudbe. Nedosledno oštevilčenje strani v ponudbi izbranega ponudnika, je zgolj "oblična" napaka v ponudbi izbranega ponudnika, in sicer gre za napako, ki v ničemer ne vpliva na vsebinsko pravilnost ponudbe. Konkretna pomanjkljivost vpliva samo na formo oz. obliko ponudbe. ZJN-2 v 17. točki 1. odstavka 2. člena določa, da je "â?? tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila" formalno nepopolna ponudba. Kot izhaja že iz same gramatikalne razlage pojma formalna nepopolnost, so pri formalni nepopolnosti lahko upoštevne le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. samo prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. Pomanjkljivo oštevilčenje v ponudbi izbranega ponudnika bi tako bilo mogoče uvrsti med formalne nepopolnosti, vendar zakon pri definiciji formalne nepopolnosti določa še dodaten pogoj, in sicer, da mora biti ugotovljena pomanjkljivost ponudbe "bistvena", kajti v 17. točki 1. odstavka 2. člena ZJN-2 je v nadaljevanju besedila izrecno določeno, da v primeru, ko "â?? je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna". V konkretnem primeru ne gre za pomanjkljivost ponudbe v smislu odsotnosti ponudbenih dokumentov in zahtevanih dokazil temveč, kot je Državna revizijska komisija predhodno že ugotovila, je napaka v ponudbi samo oblikovna in irelevantna za samo vsebinsko pravilnost ponudbe, zato je takšno pomanjkljivost šteti zgolj za nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe. Ker zakon določa, da v primerih, ko je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna, naročnik ni dolžan zahtevati oz. omogočiti odprave takšne pomanjkljivosti v skladu z 78. členom ZJN-2. Ker zgolj zaradi nebistvene formalne pomanjkljivosti v ponudbi, ponudbe ni mogoče označiti za nepopolno, je takšno ponudbo šteti za popolno.
Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija predmetno navedbo vlagatelja zavrača kot neutemeljeno.

V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj izpodbija pravilnost dveh referenčnih potrdil, ki jih je v svoji ponudbi predložil izbrani ponudnik. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik pri vrednostih opravljenih del navajal bruto vrednosti, torej vrednosti z DDV in iz tega razloga meni, da je potrebno izločiti referenčno potrdilo Občine Radlje, v vrednosti 112.239,0 EUR. Prav tako je vlagatelju sporno referenčno potrdilo Občine Vuzenica, v vrednosti 147.089,28 EUR, za izvedbo del Rekonstrukcija javne poti Florn - Primož, 1-2 faza, in sicer iz razloga, ker so bila dela izvedena v dveh fazah ozirom z izvedbo dveh javnih naročil.

Naročnik je v poglavju št. XI. EKONOMSKO-FINANČNA, TEHNIČNA IN KADROVSKA SPOSOBNOST, med tehničnimi in kadrovskimi pogoji, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki zapisal: " - ponudnik mora za izpolnjevanje pogoja navesti najmanj 3 primerljive objekte oziroma primerljiva dela na njih glede na predmet javnega naročila, ki jih je v obdobju zadnjih pet let izvedel in katerih vrednost mora najmanj v vrednosti 100.000,00 EUR (neto vrednost)". Tako zapisana zahteva predstavlja pogoj v smislu tehnične in/ali kadrovske sposobnosti po 45. členu ZJN-2 (IV. poglavje ZJN-2: Pogoji za ugotavljanje sposobnosti in merila za izbor). Kot dokazila za izpolnjevanje predmetnega pogoja so ponudniki morali predložiti izpolnjene, vnaprej pripravljene obrazce št. 6/3 in št. 6/3.1 ter podpisane izjave naročnikov del o ponudnikovih referencah. Kot izhaja iz razpisne dokumentacije je naročnik kot dokazilo za dokazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti zahteval predložitev najmanj treh referenčnih potrdil. Naročnik je svojo zahtevo oblikoval tako, da je postavil tri kriterije, ki jih morajo izpolnjevati referenčni posli, da se štejejo kot ustrezni. In sicer je naročnik postavil vsebinski ("â??primerljive objekte oz. primerljiva dela na njih glede na predmet javnega naročilaâ??"), časovni ("â??v obdobju zadnjih pet letâ??"), in vrednostni ("â??najmanj v vrednosti 100.000,00 EUR (neto vrednosti.") kriterij.

Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je slednji v svoji ponudbi predložil 4 referenčna potrdila. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da iz naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo z dne 14.7.2008, št. 430-0002/2008-28 izhaja, da se naročnik strinja z vlagateljem, da je izbrani ponudnik v potrdilih o opravljenih delih navajal bruto vrednosti, vendar pa je po mnenju naročnika izbrani ponudnik s tremi potrdili, ki so nad zahtevano vrednostjo 100.000,00 EUR neto, zadostil pogoju iz razpisne dokumentacije. Naročnik pojasnjuje, da tako v ponudbi izbranega ponudnika ni upošteval potrdila izdanega s strani Občine Radlje ob Dravi, Izgradnja levo zavijalnega pasu in pločnika z avtobusno postajo na Vasi pri Radljah (in ne rekonstrukcija lokalne ceste Gortina - Pernice - 1. faza, kot to napačno navaja vlagatelj), v vrednosti 112.239,50 EUR bruto. Ker med strankama očitno ni sporno, da potrdilo iz ponudbe izbranega ponudnika, izdano s strani Občine Radlje ob Dravi, za referenčno delo Izgradnja levo zavijalnega pasu in pločnika z avtobusno postajo na Vasi pri Radljah, po vrednosti ne ustreza naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije, se Državna revizijska komisija do revizijskih navedb v zvezi z navedenim referenčnim potrdilom v nadaljevanju ni opredeljevala.

Med strankama pa obstaja spor glede ustreznosti referenčnega potrdila izdanega s strani Občine Vuzenica, v vrednosti 147.089,28 EUR, za izvedbo del Rekonstrukcija javne poti Falorn - Primož, I. in II. faza. Kot izhaja iz revizijskega zahtevka, je vlagatelju predmetno referenčno potrdilo sporno, ker je bil projekt izveden v dveh fazah oz., ker gre za dve javni naročili.

V skladu s šestim odstavkom 12. člena ZRPJN, postane vsebina razpisne dokumentacije po poteku roka za predložitev ponudb, nespremenljiva. Slednje za ponudnike pomeni, da so pogoje določene v razpisni dokumentaciji dolžni izpolniti v mejah (vsebinskih in vrednostnih), kot jih je zapisal naročnik v razpisni dokumentaciji, prav tako pa lahko naročnik samo v teh mejah in na podlagi dokazil, ki jih je predvidel v razpisni dokumentaciji, presoja izpolnjevanje pogojev. Iz naročnikove zahteve izhaja, da je naročnik od ponudnikov zahteval, da predložijo referenčna potrdila najmanj 3 primerljivih objektov oziroma primerljivih del na njih glede na predmet javnega naročila, ki jih je v obdobju zadnjih pet let izvedel ponudnik in katerih vrednost mora znašati najmanj 100.000,00 EUR (neto vrednost). Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika je mogoče ugotoviti, da sporno referenčno potrdilo Občine Vuzenica, v vrednosti 147.089,28 EUR, za izvedbo del Rekonstrukcija javne poti Falorn - Primož, I. in II. faza, v celoti ustreza naročnikovi zahtevi. Iz spornega referenčnega potrdila izhaja, da je šlo v konkretnem primeru za rekonstrukcijo javne poti (torej za primerljiv objekt oz primerljiva dela glede na predmet javnega naročila - vsebinski kriterij), katere neto vrednost je znašala več kot 100.000,00 EUR (vrednostni kriterij), ki jih je izbrani ponudnik izvedel v času od 2.10.2007 do 30.11.2007 (torej v obdobju zadnjih pet let - časovni kriterij).

Državna revizijska komisija vlagateljevo navedbo, da je referenčno potrdilo Občine Vuzenica neustrezno, zavrača kot neutemeljeno, saj dejstvo, na katero vlagatelj opira svojo trditev o neustreznosti reference, to je, da so bila referenčna dela izvedena v dveh fazah oz. z izvedbo dveh javnih naročil, ni relevantno za presojo ustreznosti reference, saj naročnik ni postavil take zahteve v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija je namreč že predhodno ugotovila, da je naročnik, kot pogoj postavil zgolj zahtevo, da mora naročnik navesti najmanj 3 primerljive objekte oziroma primerljiva dela na njih glede na predmet javnega naročila, ki jih je v obdobju zadnjih pet let izvedel in katerih vrednost mora znašati najmanj 100.000,00 EUR (neto vrednost). Naročnik v razpisni dokumentaciji, v zahtevi po predložitvi referenčnih potrdil ni zahteval, da morajo biti primerljivi objekti oz. primerljiva dela na njih (v vrednosti 100.000,00 EUR neto) izvedena v eni fazi oz. v sklopu enega javnega naročila. Ker od ponudnikov ni mogoče zahtevati več, kot je od njih terjala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija, je Državna revizijska komisija vlagateljev očitek v tem delu revizijskega zahtevka zavrnila kot brezpredmeten.

Vlagatelj v svojem zahtevku navaja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi ponujeni popust obračunal v končno ceno, kar je v nasprotju z naročnikovo zahtevo iz 3. točke, poglavja št. XXI. ZAHTEVE NAROČNIKA PO OBLIKI IN VSEBINI PONUDBE, zato je ponudbo izbranega ponudnika potrebno izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v poglavju št. XXI. ZAHTEVE NAROČNIKA PO OBLIKI IN VSEBINI PONUDBE, v točki 2. "Ponudbena cena", zapisal: "Cene morajo biti izražene v evrih in morajo vključevati vse elemente, iz katerih so sestavljene, kakor tudi davke in morebitne popuste. V primeru, da ponudnik daje popust na ponujeno delo, mora le tega navesti v ponudbenem predračunu in upoštevati v končni skupni ponudbeni ceni. Popusti, ki ne bodo navedeni v ponudbenem predračunu in upoštevani v končni skupni ponudbeni ceni, se ne bodo upoštevali.".

Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je slednji v ponudbenem predračunu, v točki VIII. "Rekapitulacija", jasno navedel, da ponuja 10% popust na ponujena dela, prav tako pa je popust upošteval v izračunu končne ponudbene cene. Izbrani ponudnik je tako v celoti izpolnil naročnikove zahteve po oblikovanju cene iz 2. točke XXI. poglavja razpisne dokumentacije.

Nadalje je Državna revizijska komisija pogledala v točko 3. "Računske napake", poglavja št. XXI. ZAHTEVE NAROČNIKA PO OBLIKI IN VSEBINI PONUDBE. Kot izhaja že iz samega naslova točke, je naročnik v tej točki opredelil, kaj bo štel za računske napake oziroma, kaj ne bo štel za računske napake. Naročnik je tako navedel: "Napačna stopnja DDV, popust, ki bi bil obračunan v končno ponudbeno ceno in izpustitev navedbe posameznih postavk ne štejejo za računske napake, ampak pomenijo odstopanje od celovite ponudbe - v tem primeru bo naročnik ponudbo izločil.". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je citirana zahteva zapisana dvoumno in zato dopušča različna razumevanja. Slednjo je mogoče razumeti tudi na način, kot jo očitno razume vlagatelj, in sicer da bo naročnik izločil ponudbe v katerih bo popust obračunan v končno ceno oziroma, da obračunanega popusta v končni ponudbeni ceni ne bo štel za računsko napako. Ugotoviti je potrebno tudi, da je obravnavana določba razpisne dokumentacije ob razlagi oz. razumevanju, kot ga navaja vlagatelj, v popolnem nasprotju z vsebino točke 2. XXI. poglavja.

Kot je Državna revizijska komisija v svojih sklepih že večkrat zapisala, nejasnosti in dvoumnosti iz razpisne dokumentacije ni mogoče šteti v škodo ponudnikom, ki so oddali ponudbe. Zato je Državna revizijska komisija tudi v konkretnem primeru ugotovila, da dvoumne določbe iz točke 3. "Računske napake", poglavja št. XXI. ZAHTEVE NAROČNIKA PO OBLIKI IN VSEBINI PONUDBE, ki je ob razlagi, ki jo ponuja vlagatelj, v popolnem nasprotju z zahtevo iz točke 2. "Ponudbena cena", ni mogoče šteti v škodo izbranemu ponudniku, zato je vlagateljevo navedbo kot neutemeljeno zavrnila.

V zvezi z vlagateljevimi očitki, ki se nanašajo na domnevne kršitve določb iz poglavja št. XXI. ZAHTEVE NAROČNIKA PO OBLIKI IN VSEBINI PONUDBE, Državna revizijska komisija ugotavlja, da mora vlagatelj, skladno z določili 4. in 5. alineje 4. odstavka 12. člena ZRPJN v revizijskem zahtevku navesti tako kršitve, kot tudi dejstva in dokaze, s katerimi se zatrjevane kršitve dokazujejo. V obravnavanem primeru vlagatelj v zaključku svojega revizijskega zahtevka zatrjuje domnevne kršitve (ponudba izbranega ponudnika naj bi bila nepopolna, saj naj na več mestih ne bi vsebovala zahtevanih sestavin), pri čemer pa ne navaja nobenih relevantnih dejstev, ki bi zatrjevane kršitve utemeljevala in ne ponudi nobenih dokazov, ki bi njegove trditve dokazovala. Na podlagi določil 8. in 215. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04, 10/04 in 52/07 ; v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s 5. odstavkom 3. člena ZRPJN, je morala Državna revizijska komisija zato upoštevati pravilo trditvenega in dokaznega bremena in v tem odstavku navedene revizijske navedbe vlagatelja zavrniti kot neutemeljene.

Kot zadnjo je Državna revizijska komisija obravnavala navedbo vlagatelja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna iz razloga, ker slednji nima delavca, ki bi izpolnjeval pogoje za odgovornega vodjo del, temveč je kot odgovornega vodjo del v obrazcu navedel S.K., ki ni zaposlen pri izbranem ponudniku, izbrani ponudnik pa v svoji ponudbi ne navaja v kakšnem razmerju je z imenovanim. Vlagatelj zatrjuje, da se izbrani ponudnik v tem primeru sklicuje na kapacitete drugega gospodarskega subjekta in ugotavlja, da slednji ni predložil pisnega dogovora z S.K., ki bi ga moral predložiti v skladu z tretjim odstavkom 45. člena ZJN-2, naročniku pa očita, da izbranega ponudnika ni pozval, da dopolni svojo ponudbo.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v poglavju XI. EKONOMSKO - FINANČNA, TEHNIČNA IN KADROVSKA SPOSOBNOST med drugimi zapisal tudi, da morajo ponudniki predložiti seznam odgovornih vodij del, ki bodo sodelovali pri izvedbi razpisanih del in njihove reference. Kot dokazilo o izpolnjevanju navedene zahteve so ponudniki morali predložiti izpolnjeni obrazec št. 6/7. Gre za vnaprej pripravljen obrazec, v katerega so ponudniki morali zapisati osnovne podatke odgovornih vodij del in vpisati njihove reference. Prav tako so ponudniki v sklopu obrazca št. 6/7 morali predložiti podpisano izjavo, s katero pod kazensko in materialno odgovornostjo jamčijo, da navedeni odgovorni vodje del izpolnjujejo zakonske pogoje za opravljanje razpisanih storitev skladno z ZGO -1.

Tako zapisana zahteva predstavlja pogoj v smislu tehnične in/ali kadrovske sposobnosti po 45. členu ZJN-2 (IV. poglavje ZJN-2: Pogoji za ugotavljanje sposobnosti in merila za izbor). Naročnik se sam odloči ali bo preverjal tehnično in/ali kadrovsko sposobnost ponudnikov. Nabor načinov preverjanja tehnične in/ali kadrovske sposobnosti pa je določen v drugem odstavku 45. člena ZJN-2. Naročnik mora vsebino pogojev določit jasno in natančno, v obvestilu o javnem naročilu ali v povabilu k oddaji ponudb pa mora navesti, katero dokazilo iz drugega odstavka 45. člena ZJN-2 bo štel kot ustrezno. Postavljeni pogoji postanejo po poteku roka iz šestega odstavka 12. člena ZRPJN, nespremenljivi in jih morajo spoštovati tako ponudniki kot tudi naročnik. Tretji odstavek 45. člena ZJN-2 določa, da se gospodarski subjekti, kadar je to primerno, za posamezno naročilo lahko sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, in sicer ne glede na pravne povezave z njimi. V takem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo zaradi tega imel na voljo sredstva, potrebna za izvedbo naročila. Kot dokazilo lahko na primer šteje pisni dogovor teh subjektov, sklenjen v ta namen. V primeru, da gospodarski subjekt zahtevanega dokazila ne predloži, naročnik lahko njegovo ponudbo izloči.

Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je slednji predložil obrazec št. 6/7, izpolnjen z vsemi zahtevanimi podatki. V predmetnem obrazcu je kot odgovornega vodjo del navedel g. S.K.. Prav tako je izbrani ponudnik predložil podpisano izjavo s podpisom katere jamči, da navedeni odgovorni vodje del izpolnjujejo zakonske pogoje skladno z ZGO-1. Iz naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo št. 430-0002/2008-28, z dne 14.7.2008 izhaja, da je naročnik v revizijskem postopku ugotovil, da ima izbrani ponudnik z S.K., sklenjeno podjemno pogodbo za delo odgovorni vodja del na objektu obnova LC Primož - Kaštivnik. Navedeno nedvoumno kaže na to, da S.K., ni zaposlen pri izbranem ponudniku oz. drugače povedano, da se izbrani ponudnik v konkretnem primeru sklicuje na kadrovske kapacitete drugega gospodarskega subjekta v smislu določila tretjega odstavka 45. člena ZJN-2. Nadalje je z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika mogoče ugotoviti, da ta v ponudbi ni predložil podjemne pogodbe, ki jo ima sklenjeno z S.K.. Izbrani ponudnik v svoji ponudbi tako ni predložil dokazila, ki ga zahteva tretji odstavek 45. člena ZJN-2, s katerim bi izkazal, da bo dejansko imel na razpolago kadrovska sredstva, potrebna za izvedbo javnega naročila. Na podlagi navedenega je potrebno ugotoviti, da je bila ponudba izbranega ponudnika v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, formalno nepopolna.

17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2 namreč določa, da je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. O formalni nepopolnosti govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije, oz. ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje, vendar iz v ponudbi predloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti. Ugotovljena pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika je takšna, da njena odprava oziroma razjasnitev ne posega ne v višino ponujene cene, ne v tehnične specifikacije, niti (ob edinem merilu najnižja cena) v druge bistvene elemente ponudbe izbranega ponudnika, ki bi vplivali na njeno uvrstitev na ocenjevalni lestvici.

Iz določil 78. člena ZJN-2 izhaja, da mora naročnik v primeru, ko sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Iz določil prvega odstavka 80. člena ZJN-2 pa izhaja, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne.

V konkretnem primeru naročnik v postopku pregledovanja ponudbe izbranega ponudnika ni ugotovil njene formalne nepopolnosti, temveč je ugotovil, da naj bi le-ta v celoti izpolnjevala zahteve in pogoje iz razpisne dokumentacije in jo je tudi izbral kot najugodnejšo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudba izbranega ponudnika v trenutku izdaje odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila ni predstavljala popolne ponudbe v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, saj izbrani ponudnik v le-tej ni pravilno izkazal izpolnjevanja zahteve razpisne dokumentacije v zvezi z tehničnimi in kadrovskimi zmogljivostmi ponudnikov, in sicer zahteve po razpolaganju odgovornim vodjem del. V posledici tega dejstva pa gre ugotoviti tudi, da naročnik takšne ponudbe, skladno z 80. členom ZJN-2, ne bi smel izbrati.

Ob zapisanem gre sicer ugotoviti, da je naročnik po tem, ko je predmetno javno naročilo že oddal izbranemu ponudniku in po prejemu vlagateljevega revizijskega zahtevka, ki je predmet odločanja v predmetnem revizijskem postopku, dejansko stanje preveril pri izbranem ponudniku. Na podlagi prejete podjemne pogodbe med izbranim ponudnikom in S.K., je odločil, da niso podani razlogi za zavrnitev ponudbe izbranega ponudnika. V zvezi s takšnim ravnanjem naročnika Državna revizijska komisija izpostavlja, da je dopolnjevanje formalno nepopolnih ponudb, kot ga ureja 78. člen ZJN, institut postopka oddaje javnega naročila in ne revizijskega postopka, ta institut pa je, skladno z 80. členom ZJN-2, mogoče uporabiti le pred izdajo odločitve o oddaji javnega naročila; iz zgoraj že povzetega 80. člena ZJN-2 namreč izhaja, da mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne, po tem istem pregledu pa, skladno z 79. členom ZJN-2, sprejme odločitev o oddaji naročila. S tem v zvezi gre pojasniti tudi, da bi dopustitev odprave formalnih nepopolnosti ponudb tudi v revizijskem postopku (za katero v ZJN-2 sicer, kot že navedeno, ni podlage), pomenila tudi nedopusten poseg v učinkovitost pravnega varstva ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil; vzrokovala bi namreč situacije, ko bi bil zahtevek za revizijo ob vložitvi sicer utemeljen, v posledici tekom revizijskega postopka izvedenega odpravljanja formalnih nepopolnosti napadene ponudbe, kot so bile zatrjevane v revizijskem zahtevku, pa bi lahko naročnik tak revizijski zahtevek v trenutku sprejema svoje odločitve o le-tem zavrnil kot neutemeljenega. To bi pomenilo onemogočitev učinkovitega pravnega varstva ponudnikom, slednjim pa bi neupravičeno povzročalo tudi škodo (nastalo z vložitvijo revizijskega zahtevka). V posledici navedenega gre v konkretnem primeru naročnikovo odpravljanja formalnih nepopolnosti ponudbe tekom revizijskega postopka, šteti za neupoštevno.

Ker so zgoraj opisani razlogi narekovali odločitev, kot izhaja iz izreka tega sklepa, je Državna revizijska komisija sledila predlogu vlagatelja, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila vsebovana v sklepu št. 430-0002/2008-14, z dne 16.6.2008.

V zvezi z vlagateljevim predlogom, da naj se ugotovi, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna ter naj se ponovi postopek izbire in za najugodnejšega ponudnika izbere vlagatelja, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da ima v revizijskem postopku pri odločanju o revizijskem zahtevku zgolj kasatorična, ne pa tudi reformatoričnih pooblastil. Navedeno pomeni, da lahko Državna revizijska komisija, na podlagi 23. člena ZRPJN, o zahtevku odloči zgolj tako, da le-tega bodisi zavrže oziroma zavrne ali pa revizijskemu zahtevku ugodi tako, da postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi. Državna revizijska komisija s svojim sklepom tako ne more nadomestiti naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika ali druge odločitev v postopku oddaje javnega naročila; revizija postopka namreč zgolj preprečuje nezakonito izbiro pogodbene stranke, medtem ko odločitev o izbiri še vedno ostaja v rokah naročnika.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo uveljavlja tudi povračilo stroškov nastalih z revizijo, in sicer je vlagatelj zahteval povrnitev stroškov plačane takse in vseh drugih stroškov v zvezi z vložitvijo zahtevka za revizijo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločitve naročnika do dneva plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, kot potrebne stroške vlagatelju priznava stroške plačane takse, v višini 5.000,00 EUR. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj zahteval povračilo stroškov plačane takse in drugih stroškov v zvezi z vložitvijo zahtevka za revizijo. Iz potrdila o plačilu takse izhaja, da je vlagatelj plačal takso v višini 5.000,00 EUR. Drugih stroškov v zvezi z vložitvijo zahtevka za revizijo vlagatelj v svoji zahtevi ni opredelil oz. specificiral, zato do povračila le-teh ni upravičen (peti odstavek 22. člena ZRPJN).

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 5.000,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, dne 6.8.2008


Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije













Vročiti:

- CPM, d.d., Iztokova ul. 30, Maribor;
- Občina Vuzenica, Mladinska ulica 1, Vuzenica;
- Bernard Bauer s.p., gradbena mehanizacija, nizke gradnje, Ulica ob potoku 8, 2360 Radlje ob Dravi
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana;
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.