018-095/2008 Občina Loška dolina

Številka: 018-095/2008-10

SKLEP

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi prvega odstavka 11a. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljevanju: ZRPJN), po predsedniku Državne revizijske komisije Samu Červeku, ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Gradnja kanalizacijskega omrežja in obnova vodovodnega omrežja v naselju Vrhnika pri Ložu" na podlagi predloga naročnika Občina Loška dolina, Cesta Notranjskega odreda 2, Stari trg pri Ložu, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila, dne 28.7.2008

ODLOČILA

Predlogu naročnika po prvem odstavku 11a. člena ZRPJN za sprejem sklepa, da lahko sklene pogodbo o oddaji javnega naročila za "Gradnjo kanalizacijskega omrežja in obnovo vodovodnega omrežja v naselju Vrhnika pri Ložu" se ugodi tako, da se naročniku dovoli sklenitev pogodbe z izbranim ponudnikom - Komunalno podjetje Logatec d.o.o., Tržaška cesta 27, Logatec.

Obrazložitev

Naročnik je na Portalu javnih naročil dne 5.5.2008, pod št. objave JN3373/2008, objavil Obvestilo o naročilu -Gradnje za javno naročilo "Gradnja kanalizacijskega omrežja in obnova vodovodnega omrežja v naselju Vrhnika pri Ložu" po odprtem postopku. Dne 24.6.2008 je naročnik izdal obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika.

Naročnik je dne 14.7.2008 na podlagi prvega odstavka 11a. člena ZRPJN Državni revizijski komisiji posredoval predlog za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitev pogodbe. Naročnik v predlogu pojasnjuje, da je s strani ponudnika SCT, splošno gradbeno podjetje d.d., Ljubljana dne 8.7.2008 prejel zahtevek za revizijo. Pri tem opozarja, da je izvedba predmetnega javnega naročila sofinancirana s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj, in sicer iz operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013. Naročnik je za ta namen s Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (v nadaljevanju SVLR) sklenil pogodbo o sofinanciranju operacije Gradnja kanalizacijskega omrežja in obnova vodovodnega omrežja v naselju Vrhnika pri Ložu, št. C1536-08S330036. Na podlagi omenjene pogodbe se je po naročnikovih navajanjih SVLR obvezala, da naročniku sofinancira upravičene stroške, med drugim tudi za izgradnjo kanalizacije, čistilne naprave in vodovodnega omrežja, kar je tudi predmet predmetnega javnega naročila, in sicer v letu 2008 v višini 545.347,00 EUR, v letu 2009 pa v višini 253.122,00 EUR. Z omenjeno pogodbo pa je tudi določen rok za predložitev zahtevkov za izplačilo, ki so podlaga za izplačilo sredstev za sofinanciranje. Za sofinanciranje je v letu 2008 določen rok na dan 30.9.2008, za 2009 pa 30.9.2009. Naročnik v nadaljevanju zatrjuje, da je zaradi omenjenih rokov razpis pripravil v objektivno najkrajšem možnem času. Dne 5.5.2008 je razpis objavil na Portalu javnih naročil, ter za prejem ponudb določil minimalni zakonski rok 40 dni. Javno odpiranje ponudb je bilo še istega dne, ko se je iztekel rok za oddajo ponudb, nato pa je naročnik ponudbe pregledal in ocenil, ter že dne 24.6.2008 izdal odločitev o oddaji javnega naročila. Glede na to, da je rok za predložitev zahtevkov za izplačilo, ki so podlaga za izplačilo sredstev s strani SVLR, za leto 2008 določen najkasneje do 30.9.2008, mora biti vsaj velika večina del zaključenih do tega datuma, drugače bodo sredstva za sofinanciranje predmetnega naročila izgubljena. V primeru čakanja s podpisom pogodbe z izbranim ponudnikom do zaključenega postopka revizije, bo nemogoče izvesti dela oz. večino del, ki so predmet javnega naročila do roka, ki je določen za predložitev zahtevkov za izplačilo. S tem bi naročniku nastala velika gospodarska škoda, prav tako pa bi bil prizadet tudi javni interes, saj projekta, ki je predmet razpisa, naročnik brez sredstev, ki mu pripadajo po pogodbi sklenjeni s SVLR, ne bo mogel izpeljati. Na podlagi navedenega naročnik zaključuje, da je pridobitev sredstev s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj ključnega pomena za izvedbo investicije, ki je predmet javnega naročila. Odlašanje s sklenitvijo pogodbe pa bi pomenilo izgubo teh sredstev, kar bi za naročnika nedvomno predstavljalo veliko gospodarsko škodo, predvsem pa bi bil prizadet tudi javni interes.

Vlagatelj zahtevka je dne 17.7.2008 podal svoje mnenje, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 22.7.2008. Vlagatelj ugovarja naročnikovem predlogu, saj po njegovem mnenju v obravnavanem primeru naj ne bi bili podani objektivni razlogi, ki bi opravičevali izdajo takšnega sklepa. Vlagatelj poudarja, da je sklicevanje na dan 30.9.2008 irelevantno, kajti iz 2. člena Pogodbe s službo vlade izhaja, da je omenjena vladana služba naročniku že 17.1.2008 odobrila namenska nepovratna sredstva. Pogodba pa je bila podpisana 25.2.2008, medtem ko je naročnik razpis objavil šele 5.5.2008. Vlagatelj zatrjuje, da razpisna dokumentacija ni bila tako zahtevna, da bi opravičevala štiri mesečno praznino do objave razpisa. Pri tem vlagatelj opozarja, da je v 10. členu omenjene pogodbe določeno, da naj bi se dela predvidoma začela že 23.11.2007, kar pomeni, da je naročnik že v letu 2007 planiral izvedbo predmetnih del. Po mnenju vlagatelja do škodljivih posledic zadržanja sklenitve pogodbe ne more priti, saj omenjena pogodba s službo vlade v 11. členu določa, da se v izrednih okoliščinah in ob predhodnem soglasju organa upravljanja rok dokončanja lahko podaljša, pri čemer zamik del zagotovo predstavlja takšno izredno okoliščino. Vlagatelj poudarja, da bi nezadržanje sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila zanj imelo negativne posledice, saj bi zaradi naročnikove nezakonite odločitve trpel gospodarsko škodo. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se naročnikov predlog za izdajo sklepa, po katerem vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila zavrne in vlagatelju povrne stroške.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija tehtala, ali so podani ustrezni zakonski pogoji iz določbe 11.a ZRPJN člena, ki kljub vloženemu zahtevku naročniku omogočajo sklenitev pogodbe.

Določba 11. člena ZRPJN namreč določa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila, kar pomeni, da naročnik sicer lahko nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe. Toda naročnik lahko v nadaljevanju kljub vloženemu zahtevku za revizijo sprejeme odločitev, da se tudi izvajanje postopka oddaje javnega naročila zadrži vse do končne odločitve Državne revizijske komisije, o čemer mora najpozneje v treh dneh obvestiti tudi vse ostale udeležence v postopku oddaje javnega naročila (tretji odstavek 11. člena ZRPJN). Takšno odločitev (da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma) lahko sprejeme tudi sama Državna revizijska komisija, vendar zgolj na podlagi ustreznega predloga vlagatelja zahtevka za revizijo in ob izpolnitvi ustreznih pogojev (četrti odstavek 11. člena ZRPJN).
Medtem ko določba 11. člena dopušča nadaljnje aktivnosti naročnika, določba 11.a člen ZRPJN gre še korak dalje, in sicer Državna revizijska komisija lahko na obrazloženi predlog naročnika sprejme odločitev, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži same sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila. Kar jasno kaže na to, da ZRPJN generalno določa nesuspenzivnost zahtevka za revizijo s pridržkom sklenitve same pogodbe o oddaji javnega naročila, medtem ko določba 11.a člena ZRPJN dopušča možnost sklenitev tudi same pogodbe. Določba 11.a člena tako predstavlja izjemo od splošnega pravila iz 11. člena ZRPJN, zaradi česar jo je potrebno tolmačiti še posebej restriktivno. Posledično je takšna možnost nezadržanja sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila pridržana zgolj za primere, ko je Državni revizijski komisiji podan predlog s strani naročnika in ko so pri tem kumulativno podane ustrezne okoliščine. ZRPJN sicer ne pojasnjuje, katere okoliščine natančno opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek za sklenitev same pogodbe (v smislu siceršnje prepovedi sklenitve pogodbe) zaradi uveljavljanja instituta iz prvega odstavka 11a. člena ZRPJN, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami nezadržanja sklenitve pogodbe in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe in tehtanje javnega interesa, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno morebitno odločitev oz., ali so podani omenjeni zakonski pogoji iz tretjega odstavka 11a. člena ZRPJN. Pri presoji obstoja okoliščin mora Državna revizijska komisija tako praviloma tehtati med interesi vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila in ocenjevati razmerja med škodljivimi posledicami nezadržanja/ dovolitve sklenitve pogodbe in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila, pri čemer morajo biti razlogi za nezadržanje/ dovolitev sklenitve pogodbe močnejši od razlogov za zadržanje / nedovolitev sklenitve pogodbe.

V zvezi z zapisanim Državna revizijska komisija posebej tudi izpostavlja, da pri presoji utemeljenosti predloga za izdajo sklepa po prvem odstavku 11a. člena ZRPJN utemeljenost oz. neutemeljenost samega zahtevka za revizijo za končno odločitev v tej zadevi ni pomembna, saj je reševanje zahtevka za revizijo predmet ločenega - revizijskega postopka, v katerem, skladno z določili ZRPJN, najprej odloča naročnik, šele v primeru zahteve za nadaljevanje postopka revizije pred tem organom pa tudi Državna revizijska komisija. Upoštevajoč zapisano gre posebej izpostaviti tudi, da odločitev Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po prvem odstavku 11a. člena ZRPJN v ničemer ne prejudicira njene morebitne kasnejše odločitve o ne-/utemeljenosti (ne-/dopustnosti, ne-/pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo v primeru, če pride do nadaljevanja revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Zgoraj navedeno pa pomeni tudi, da predstavljajo podlago odločitve Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po prvem odstavku 11a. člena ZRPJN zgolj argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v prid ugoditvi takšnemu predlogu navaja (predloži) naročnik, in argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v odgovor na predlog naročnika morebiti navaja (predloži) vlagatelj. Zgolj na podlagi teh Državna revizijska komisija opravi tudi tehtanje, kot ga predvideva že omenjeni tretji odstavek 11a. člena ZRPJN.

Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru sledila naročnikovim zatrjevanjem, da bi zaradi nesklenitve pogodbe z izbranim ponudnikom za občino oz. naročnika lahko nastala večja škoda, kot pa škoda, ki bi jo utrpel vlagatelj. Namreč iz Pogodbe o sofinanciranju operacije Gradnja kanalizacijskega omrežja in obnova vodovodnega omrežja v naselju Vrhnika pri Ložu, št. C1536-08S330036 izhaja, da se je Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (v nadaljevanju SVLR) naročniku obvezala sofinancirati upravičene stroške v višini izkazanih in plačanih upravičenih stroškov, v deležu 80%. Sofinancerska sredstva so namenska sredstva Evropske unije, Evropskega sklada za regionalni razvoj, pri čemer je največji delež sredstev za izplačilo, v višini 545.347,00 EUR predviden ravno za tekoče leto 2008. Iz predložene pogodbe izhaja, da je bila ta sklenjena 25.2.2008 in da je rok za predložitev zahtevkov za izplačilo, ki je podlaga za izplačilo sredstev za tekoče leto, določen na 30.9.2008. V zvezi s tem Državna revizijska komisija vlagatelju pritrjuje, da bi moral naročnik pričeti s postopkom oddaje javnega naročila brž po sklenitvi pogodbe, vendar pa to ni odločilno dejstvo, zaradi katerega bi bilo potrebno naročnikovo zahtevo apriori zavrniti. Državna revizijska komisija se je namreč pri presojanju predmetnega spora obrnila na SVLR, ki je podpisnica pogodbe in hkrati sofinancer pri predmetnem projektu. Slednja je pojasnila, da mora naročnik dejansko do 30.9.2008 oddati zahtevek za izplačilo z zahtevanimi prilogami, med katerimi je tudi dokazilo o plačilu računa, za katerega uveljavljajo plačilo in da morajo biti dela do navedenega dne zaključena in plačana. V zvezi z vlagateljevimi navedbami glede 11. člena pogodbe (ki pravi, da se rok dokončanja del lahko podaljša samo v izrednih okoliščinah) je Državna revizijska komisija od SVLR zahtevala pojasnila, ali se lahko neporabljena sredstva do predvidenega datuma 30.9.2008 prenesejo tudi v naslednje leto, oziroma ali teh po predvidenem roku res ni mogoče več koristiti. SVLR je v zvezi s tem pojasnila, da lahko naročnik sicer res vloži predlog za prenos financiranja, vendar ni mogoče z gotovostjo zagotoviti, da se bo takšnemu predlogu v nadaljevanju tudi ugodilo. Namreč v primeru, da naročnik predvidena sredstva do predvidenega roka ne bo koristil, se bo lahko opravil tudi nov razpis za nekoriščena sredstva v Notranjsko-kraški regiji, na katerega se bo lahko naročnik v nadaljevanju ponovno prijavil. Kar pomeni, da ni nujno, da bo naročnik neporabljena sredstva v primeru ponovnega razpisa tudi dobil. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ocenjuje, da je v obravnavanem primeru podan javni interes za sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila, saj bi naročniku lahko nastala večja škoda kot pa vlagatelju, če predvidena sredstev ne bi pravočasno pridobil. Kajti hipotetično gledano tudi v primeru, če bi Državna revizijska komisija sledila vlagateljevemu predlogu in tudi četudi bi se naknadno izkazal vlagateljev zahtevek za utemeljen, naročnik kljub sklenjeni pogodbi predmetnega javnega naročila ne bi mogel izvršiti, v primeru da bi zaradi nespoštovanja predvidenega roka izgubil zgoraj omenjena sredstva. Naročnik ima namreč za predvideno gradnjo predvidenih le 20% vseh sredstev, glavnino sredstev 80% pa predstavljajo ravno namenska sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. V tem primeru vlagatelju ne bi mogla nastati škoda, saj del (v primeru, da bi bil morebiti izbran kot najugodnejši ponudnik) zaradi pomanjkanja sredstev v nadaljevanju ne bi izvršil, naročnik pa bi izgubil veliko več, ne le sredstev za financiranje, marveč tudi možnost izvedbe celotnega projekta obnove kanalizacijskega in vodovodnega omrežja. Glede na to, da SVLR v tem trenutku ne more z gotovostjo potrditi, da bo lahko naročnik omenjena sredstva pridobil tudi po 30.9.2008, Državna revizijska komisija ocenjuje, da je v obravnavanem primeru javni interes za izgradnjo kanalizacijskega omrežja in obnove vodovodnega omrežja veliko večji, kot škoda, ki jo utegne pretrpeti vlagatelj, saj pravni sistem vlagatelju daje možnost restitucije, medtem ko naročniku v primeru izgube sredstev takšne možnosti nima. Na podlagi navedenega je bilo potrebno naročnikovem predlogu tudi ugoditi.

Vendar kljub predmetni odločitvi je na tem mestu potrebno naročnika opozoriti, da s predmetno odločitvijo ni eskulpiran odgovornosti za pravilnost vodenja postopka oddaje javnega naročila in morebitne odškodninska odgovornost, če bi se naknadno izkazala utemeljenost zahtevka in s tem neupravičenost sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila z izbranim ponudnikom.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 28.7.2008


Samo Červek, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije













Vročiti:
- Občina Loška dolina, Cesta Notranjskega odreda 2, Stari trg pri Ložu,
- SCT d.d. Slovenska 56, Ljubljana,
- Komunalno podjetje Logatec d.o.o., Tržaška cesta 27, Logatec,
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, Ljubljana.