018-083/2008 Javno podjetje Energetika Ljubljana, d. o. o. in Javno podjetje Vodovod-kanalizacija, d. o. o.

Številka: 018-083/2008-8

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata, predsednika Sama Červeka kot člana senata in članice Sonje Drozdek šinko kot članice senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo revizije postopka oddaje naročila za izvedbo gradbenih del pri izgradnji, investicijskem vzdrževanju in večjih vzdrževalnih delih plinovodnega, vročevodnega, parovodnega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter na podlagi zahtevka za revizijo vlagateljev SCT, d. d., Slovenska cesta 56, Ljubljana in Nivo, d. d., Lava 11, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnikov Javno podjetje Energetika Ljubljana, d. o. o., Verovškova ulica 70, Ljubljana in Javno podjetje Vodovod-kanalizacija, d. o. o., Vodovodna cesta 90, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 20. 6. 2008 soglasno

ODLOČILA

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz dokumenta "odločitev o zahtevku za revizijo" z dne 9. 6. 2008.

2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločati skladno s 16. členom ZRPJN.

Obrazložitev

Naročnik je 19. 2. 2007 sprejel sklep o začetku postopka oddaje naročila št. PI-03/07 in JN 6 G/07.

Naročnik je objavil obvestilo o naročilu v Uradnem listu RS, št. 33/2007 z dne 13. 4. 2007, pod številko objave Ob-10548/07, kot tudi Uradnem listu Evropske unije z dne 11. 4. 2007, pod številko objave 2007/S 70-086263.

Naročnik je 26. 7. 2007 sprejel odločitev o priznanju sposobnosti št. JPE: PI-03/07 in št. VO-KA: JN 16G/07 ter s posamičnimi obvestili o priznanju sposobnosti, vsi z dne 27. 7. 2007, obvestil sodelujoče gospodarske subjekte, da je sposobnost priznal posameznim prijaviteljem. Naročnik vlagatelju sposobnosti ni priznal.

Zoper naročnikovo odločitev o (ne-)priznanju sposobnosti je pet vlagateljev vložilo zahtevek za revizijo. Naročnik je enemu zahtevku za revizijo ugodil, štiri zahtevke za revizijo pa je zavrnil kot neutemeljene. Trije vlagatelji, katerih zahtevke za revizijo je naročnik zavrnil, so zahtevali nadaljevanje postopka revizijo pred Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija je 28. 12. 2007 sprejela sklep št. 018-245/2007-23, s katerim je enemu zahtevku za revizijo delno ugodila, dvema zahtevkoma za revizijo pa v celoti. Z odločitvijo Državne revizijske komisije se je postopek oddaje naročila pri naročniku vrnil v fazo pred sprejemom odločitve o (ne-)priznanju sposobnosti [v postopek pregleda in dopolnitve prijav v skladu z 82. členom Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list, št. 126/2006; v nadaljevanju: ZJNVETPS)].

Naročnik je 13. 5. 2008 sprejel odločitev o priznanju sposobnosti, kot izhaja iz dokumenta "2. odločitev o priznanju sposobnosti", da sposobnost prizna štirim prijaviteljem. Med njimi vlagatelja (zopet) ni.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 20. 5. 2008, s katerim predlaga, da "naročnik zahtevku za revizijo v celoti ugodi in razveljavi 2. odločitev o priznanju sposobnosti z dne 13.05.2008 v delu, ki se nanaša na nepriznanje vlagateljeve sposobnosti; v celoti razveljavi obvestilo št. 4001-PI-03/07-557-202876 z dne 13.052008 o priznanju sposobnosti; vlagatelju prizna sposobnost za izvedbo gradbenih del â??", in uveljavlja povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Vlagatelj navaja, da "ima interes, da bi mu bila priznana tudi sposobnost, ki je predmet javnega naročila, saj gre za opravljanje njegove dejavnosti", vendar pa "zaradi nezakonitih odločitev naročnika ne more uspeti v postopku javnega naročanja in mu naročnik ne bo priznal sposobnosti za izvedbo gradbenih del â??". Vlagatelj nadalje pojasnjuje, da "aktivno legitimacijo izkazuje s tem, da je bil neupravičeno in nezakonito obravnavan v postopku ocenjevanja prijav in ostopku dopolnjevanja prijav, kar je v nasprotju z načelom enakopravnega obravnavanja ponudnikov". V primeru, da so ta dejstva sporna, vlagatelj predlaga zaslišanje svojega predstavnika, ki bo izpovedal, da je vlagateljev interes, da mu naročnik prizna sposobnost za izvedbo gradbenih del in da bo zaradi naročnikove odločitve vlagatelj utrpel škodo. Vlagatelj v nadaljevanju opisuje postopek oddaje naročila in prejšnji postopek revizije, pri tem se sklicuje na dva dela sklepa Državne revizijske komisije št. 018-245/2007-23 z dne 28. 12. 2007. Vlagatelj ugotavlja, da bi moral naročnik, skladno s sklepom Državne revizijske komisije, ponovno pregledati prijave in v primeru formalne nepopolnosti prijav prijavitelje dodatno pozvati k dopolnitvam. Vlagatelj ob tem tudi navaja, da je že pred vložitvijo zahtevka za revizijo z dne 9. 8. 2007 posredoval ustrezno dokazilo, in zatrjuje, da je to ugotovila tudi Državna revizijska komisija. Vlagatelj nadalje tudi meni, da je morebitne pomanjkljivosti pri izpolnitvi točke 3.2.6 razpisne dokumentacije treba šteti za formalno nepopolnost. Ker vlagatelj ni od naročnika prejel nobenega poziva za dopolnitev, je štel, da je njegova prijava popolna. Če pa je predložil formalno nepopolno prijavo, bi ga moral naročnik, navaja vlagatelj, pozvati na dopolnitev, zato mu očita kršitev 82. člena ZJNVETPS in 15. člena ZJNVETPS, ker ga ni obravnaval enkopravno z drugimi prijavitelji, saj je naročnik z dokumentom z dne 19. 2. 2008 k dopolnitvi prijave pozval vsaj enega prijavitelja. Rok za dopolnitev prijav, ki ga je naročnik določil enemu izmed prijaviteljev, bi moral zagotoviti tudi vlagatelju.

Naročnik je zahtevek za revizijo z dokumentom "odločitev o zahtevku za revizijo" z dne 9. 6. 2008 zavrgel, zavrgel pa je tudi zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Naročnik navaja, da je "po prejemu zahtevka opravil predhodni preizkus vlagateljevega zahtevka za revizijo v skladu s 13. členom ZRPJN-E, in ugotovil, da je zahtevek vložen pravočasno, da ga je vložila upravičena oseba iz 9. člena ZRPJN-E in s tem je zahtevek popoln", nadaljuje, da je "ponovno pregledal in preveril postopek ter dokumentacijo predmetnega javnega naročila in navedbe vlagatelja ter v skladu s 16. členom ZRPJN" sprejel odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo. Po navedbi vlagateljevih revizijskih navedb naročnik (ponovno) navaja, da je "ponovno v celoti preveril razpisno dokumentacijo, prijavo vlagatelja in njeno dopolnitev ter njegove navedbe v zahtevku za revizijo", nato navaja del stališča 2. občne seje Državne revizijske komisije, da je na podlagi sklepa Državne revizijske komisije št. 018-245/2007-23 z dne 28. 12. 2007 postopek vrnil v postopek oddaje naročila v fazo pregleda in dopolnitev prijav, da je na podalgi ponovljenih aktivnosti ugotovil, da je vlagateljeva prijava nepravilna, saj ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz točke 3.2.6, da je do enake ugotovitve prišla Državna revizijska komisija, kar utemeljuje tako, da na več kot štirih straneh citira sklep Državne revizijske komisije št. 018-245/2007-23 z dne 28. 12. 2007, in zaključi, da vlagatelj "na podlagi vsega zgoraj navedenega kumulativno ne izpolnjuje obeh pogojev iz 1. odstavka 9. člena ZRPJN, zaradi česar ni upravičen vložiti zahtevka za revizijo".

Vlagatelj je 13. 6. 2008 osebno pri Državni revizijski komisiji vložil pritožbo z dne 11. 6. 2008 zoper naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo in predlaga, da Državna revizijska komisija "pritožbi vlagatelja v celoti ugodi in izpodbijano odločitev naročnikov o zahtevku za revizijo z dne 09.06.2008 v celoti razveljavi". Vlagatelj navaja, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel neupravičeno in pojasnjuje, da je v postopku oddaje naročila že vložil zahtevek za revizijo (z dne 9. 8. 2007), o katerem je odločala tudi Državna revizijska komisija in je vlagatelju že priznala aktivno legitimacijo, zaradi česar se zdi vlagatelju skrajno nenavadno in po njegovem prepričanju tudi popolnoma zmotno naročnikovo stališče, da se v istem postopku javnega naročanja vlagatelju aktivna legitimacija enkrat prizna, drugič pa ne, ob upoštevanju podobnega dejanskega stanja. Vlagatelj poudarja, da v celoti izpolnjuje oba pogoja iz prvega odstavka 9. člena ZRPJN, saj je oddal prijavo, kar pomeni, da ima interes za pridobitev naročila, prav tako pa njegova prijava ni bila nepravilna, kot to zmotno zatrjuje naročnik. Vlagatelj nadalje navaja, da se je postopek oddaje naročila vrnil v fazo pregleda in dopolnitev prijav. Zahtevek za revizijo z dne 20. 5. 2008, navaja vlagatelj, je uperjen zoper naročnikovo ugotovitev, da je vlagateljeva prijava nepravilna, stališče 2. občne seje Državne revizijske komisije pa temelji na ugotovitvi zakonitosti naročnikove odločitve o nepravilnosti vlagateljeve ponudbe, kar pa v tem postopku ne drži. Vlagatelj zatrjuje, da je njegova prijava ni nepravilna in da je naročnik ravnal nezakonito, zaradi česar stališča 2. občne seje Državne revizijske komisije v tem primeru ni mogoče uporabiti. Vlagatelj tudi zavrača naročnikove navedbe, da ni uspel izkazati stopnje verjetnosti nastanka škode, saj ima bogate izkušnje na področju izvajanja gradbenih del, poleg tega pa zatrjuje, da ga je naročnik neenakopravno obravnaval v postopku ocenjevanja prijav, kar vpliva na nastanek gospodarske škode, saj ne bo imel možnosti pridobiti naročilo. Verjetnost nastanka škode, zatrjuje vlagatelj, je v zadevi zagotovo podana. Vlagatelj nadaljuje, da pritožbo vlaga tudi zato, ker je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel, kljub temu da ga je deloma tudi vsebinsko obravnaval, ko je ugotavljal, ali izpolnjuje pogoj iz točke 3.2.6 razpisne dokumentacije. Vlagatelj zato navaja, da v primeru, če niso izpolnjene procesne predpostavke za vložitev zahtevka za revizijo, naročnik zahtevek za revizijo zavrže, če pa ta ni utemeljen, pa ga zavrne. Vlagatelj ob tem opozarja na, po njegovem mnenju, napačen pravni pouk, saj je naročnik citiral prvi odstavek 17. člena ZRPJN, v primeru zavrženja zahtevka za revizijo pa mora vlagatelj ravnati po 13. členu ZRPJN.

Državna revizijska komisija je naročnika zaprosila za odstop dokumentacije. Naročnik je zaprošeno dokumentacijo odstopil kot prilogo dopisu št. 4001-PI-03/07-557 z dne 16. 6. 2008.


Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da po vložitvi zahtevka za revizijo (prvi in drugi odstavek 12. člena ZRPJN) naročnik preveri, ali so izpolnjene postopkovne (procesne) predpostavke (12. in 13. člen ZRPJN, ki se sklicujeta na 9. in 12. člen ZRPJN) za njegovo vsebinsko (meritorno) obravnavo (16. člen ZRPJN). V nekaterih primerih je neizpolnjevanje procesnih predpostavk (npr. zahtevek za revizijo je nepopoln, ker ne vsebuje vseh podatkov iz četrtega odstavka 12. člena ZRPJN) mogoče sanirati (gl. peti odstavek 12. člena ZRPJN). Če naročnik ugotovi, da procesne predpostavke (ob upoštevanju zakonskega postopka glede dopolnitve zahtevka za revizijo) niso izpolnjene, zahtevek za revizijo zavrže (peti odstavek 12. člena ZRPJN in drugi odstavek 13. člena ZRPJN). Zoper naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo lahko vlagatelj v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN oziroma drugim odstavkom 13. člena ZRPJN vloži pritožbo, ki jo naslovi na Državno revizijsko komisijo in jo tudi vloži pri njej.

Kot izhaja iz določb ZRPJN (12. in 13. člen ZRPJN; pa tudi 17. člen ZRPJN, ko se odloča o sklepu, s katerim naročnik ustavi revizijski postopek), je pritožba pravno sredstvo, s katerim vlagatelj uveljavlja pravno varstvo zoper domnevno nezakonita naročnikova ravnanja v revizijskem postopku (zavrženje zahtevka za revizijo, ustavitev revizijskega postopka) in ne zoper domnevno nezakonita naročnikova ravnanja v postopku javnega naročanja (npr. postavitev pogoja, izločitev ponudbe oziroma prijave). Zoper slednja ravnanja lahko vlagatelj vloži zahtevek za revizijo (12. člen ZRPJN) in nato (po prejemu naročnikove meritorne odločitve - 16. člen ZRPJN) zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo (17. člen ZRPJN). V skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN vlagatelj vlogo, s katero sporoča svojo odločitev o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, vloži pisno pri naročniku, z njeno vložitvijo pa izkaže voljo, da o zahtevku za revizijo odloča oziroma odloči tudi Državna revizijska komisija.

Drugi odstavek 16. člena ZRPJN ureja institut "molka naročnika"; torej položaj, ki nastopi, ko vlagatelj v 20 dneh od dne, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika o zahtevku za revizijo. V tem primeru vlagatelj o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo obvesti Državno revizijsko komisijo in naročnika.

Kot izhaja iz spisne dokumentacije, je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 20. 5. 2008, naročnik pa ga je z dokumentom "odločitev o zahtevku za revizijo" z dne 9. 6. 2008 zavrgel (1. točka izreka). Svojo odločitev je naročnik sprejel "v skladu s 16. členom ZRPJN" po tem, ko je "opravil predhodni preizkus vlagateljevega zahtevka za revizijo v skladu s 13. členom ZRPJN" in ugotovil, da je "zahtevek vložen pravočasno, da ga je vložila upravičena oseba iz 9. člena ZRPJN-E", zato je štel, da "s tem je zahtevek popoln" (naročnikove navedbe na drugi strani dokumenta "odločitev o zahtevku za revizijo" z dne 9. 6. 2008). Naročnik je nato v obrazložitvi (od šeste strani dokumenta "odločitev o zahtevku za revizijo" z dne 9. 6. 2008) med drugim ugotovil, da "[v]lagatelj zahtevka za revizijo ne izkazuje aktivne legitimacije skladno z 9. členom ZRPJN" (šesta stran dokumenta "odločitev o zahtevku za revizijo" z dne 9. 6. 2008) in "na podlagi vsega zgoraj navedenega kumulativno ne izpolnjuje obeh pogojev iz 1. odstavka 9. člena ZRPJN, zaradi česar ni upravičen vložiti zahtevka za revizijo" (11. stran dokumenta "odločitev o zahtevku za revizijo" z dne 9. 6. 2008). Izhajajoč iz naročnikovih navedb v izpodbijani odločitvi je mogoče ugotoviti, da je naročnik za svojo odločitev podal dve nasprotujoči si ugotovitvi. Naročnik je namreč enkrat ugotovil, da je "zahtevek â?? vložila upravičena oseba iz 9. člena ZRPJN-E (druga stran dokumenta "odločitev o zahtevku za revizijo" z dne 9. 6. 2008), kar že pojmovno ne bi moglo utemeljiti zavrženja zahtevka za revizijo po drugem odstavku 13. člena ZRPJN (skladno z drugim odstavkom 13. člena ZRPJN naročnik lahko zavrže zahtevek za revizijo v primeru, če ga je vložila oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacije âˆ" torej "oseba, ki ga ni upravičena vložiti"), enkrat pa je ugotovil, da vlagatelj "kumulativno ne izpolnjuje obeh pogojev iz 1. odstavka 9. člena ZRPJN, zaradi česar ni upravičen vložiti zahtevka za revizijo" (11. stran dokumenta "odločitev o zahtevku za revizijo" z dne 9. 6. 2008). Razlogi, ki jih v bran svoji odločitvi navaja naročnik, so torej taki, da v medsebojni povezavi ne morejo utemeljiti izpodbijane odločitve, saj naročnik svoje volje o odločitvi o zahtevku za revizijo ni enoznačno obrazložil. Vendar pa vlagatelj argumentov v tej smeri ni podal (zaradi česar Državna revizijska komisija tudi ni mogla nadalje ugotavljati, ali bi bilo treba že na podlagi navedenega poseči v izpodbijano odločitev), ampak je izpostavil neskladnost izreka izpodbijane odločitve z dejstvom, da je naročnik zahtevek za revizijo "deloma tudi vsebinsko obravnaval" in da ga je kljub temu zavrgel. S tem vlagatelj naročniku očita ravnanje v neskladju s 16. členom ZRPJN. Kot je bilo že predhodno ugotovljeno, naročnik izpodbijane odločitve ni sprejel na podlagi (drugega odstavka) 13. člena ZRPJN, ampak v skladu s 16. členom ZRPJN (oziroma natančneje prvim odstavkom 16. člena ZRPJN), ki, kot je bilo že pojasnjeno, daje naročniku podlago za sprejem meritorne odločitve (bodisi zavrnitev zahtevka za revizijo bodisi ugoditev zahtevku za revizijo tako, da naročnik delno ali v celoti razveljavi postopek oddaje naročila). Zato je mogoče pritrditi vlagatelju, ki v pritožbi smiselno opozarja na razliko med 13. in 16. členom ZRPJN.

Glede na pojasnjeno se je mogoče tudi strinjati z vlagateljem, ko navaja, da je naročnik navedel napačen pouk o pravnem sredstvu. Zoper odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo je skladno z ZRPJN mogoče vložiti pritožbo, ne pa pisnega obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vendar pa Državna revizijska komisija ob tem ugotavlja, da v obravnavanem primeru napačen pouk o pravnem sredstvu vlagatelju ni šel v škodo. Vlagatelj je pravilno vložil pritožbo, vložil jo je v roku treh dni po prejemu izpodbijane odločitve (izpodbijano odločitev je vlagatelj prejel 10. 6. 2008, kar je razvidno iz poštne povratnice, pritožbo pa je vložil osebno 13. 6. 2008), in sicer pri Državni revizijski komisiji.

Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bistvo pritožbe v tem, da vlagatelj izpodbija razloge, s katerimi naročnik ugotavlja, da vlagatelj ni izkazal aktivne legitimacije po prvem odstavku 9. člena ZRPJN. Bistvo spora med strankama je torej v tem, ali je vlagatelj uspel izkazati aktivno legitimacijo po prvem odstavku 9. člena ZRPJN.

V skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Za to, da bi se vlagatelju priznalo upravičenje za vodenje postopka revizije, ZRPJN zahteva dvoje: (1) (dejanski) interes za dodelitev naročila in (2) realna stopnja verjetnosti nastanka (ali vsaj možnosti za nastanek) škode, ki jo je mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano kršitvijo naročnika). Aktivno legitimirana oseba iz prvega odstavka 9. člena ZRPJN z vložitvijo zahtevka za revizijo zavaruje svoj pravni položaj, ne more pa uveljavljati objektivnih naročnikovih kršitev pravil javnega naročanja, ki ne vplivajo neposredno na njen pravni položaj oziroma ji ne morejo povzročiti konkretne škode. Vlagatelj mora sestavini, ki tvorita aktivno legitimacijo, izkazati kumulativno; torej mora izkazati obe sestavini (veznik "in"). V primeru, da vlagatelj ene izmed sestavin ne izkaže, niso izpolnjeni zakonski pogoji za meritorno presojo zahtevka za revizijo, zaradi česar je naročnik upravičen zavreči zahtevek za revizijo. In a contrario. Če vlagatelj izkaže obe sestavini, naročnik ni upravičen zavreči zahtevka za revizijo, zato Državna revizijska komisija pritožbi, s katero vlagatelj izpodbija naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, na podlagi tretje alinee drugega odstavka 23. člena ZRPJN ugodi, po razveljavitvi izpodbijane naročnikove odločitve pa naročnika napoti, da o zahtevku za revizijo odloča skladno s 16. členom ZRPJN.

Iz vpogleda v izpodbijano odločitev ni razvidno, katere izmed sestavin aktivne legitimacije naročnik ni ugotovil pri vlagatelju (ali ene ali obeh). Naročnik je po obsežnem citiranju slepa Državne revizijske komisije št. 018-245/2007-23 z dne 28. 12. 2007 ugotovil to, da vlagatelj "ne izpolnjuje obeh pogojev iz 1. odstavka 9. člena ZRPJN", saj naj bi tako naročnik kot Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagateljeva prijava "nepravilna".

V nasprotju z drugačnim stališčem naročnika pa Državna revizijska komisija ocenjuje, da je vlagatelj uspel izkazati obstoj obeh pogojev iz prvega odstavka 9. člena ZRPJN.

Naročniku ni sporno, da je vlagatelj v postopku oddaje naročila predložil prijavo. To dejstvo vlagatelj izpostavlja tako v zahtevku za revizijo kot v pritožbi. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je vlagatelj v prejšnjem postopku dopolnitve prijav sodeloval oziroma da lahko vsaj štejemo, da je vlagatelj predlagal dopolnitev prijave (to izhaja tudi iz izpodbijane odločitve, ko naročnik citira sklep Državne revizijske komisije št. 018-245/2007-23 z dne 28. 12. 2007). S temi ravnanji je vlagatelj uspel izkazati prvo sestavino aktivne legitimacije po prvem odstavku 9. člena ZRPJN, zato je treba še preizkusiti, ali je vlagatelj uspel izkazati tudi drugo sestavino aktivne legitimacije po prvem odstavku 9. člena ZRPJN.

Vlagatelj v pritožbi med drugim zatrjuje, da "vlagateljeva ponudba ni bila nepravilna kot zmotno trdita naročnika, sklicujoč se na stališče 2. občne seje Državne revizijske komisije", opozarja na postopek dopolnitve prijav (82. člen ZJNVETPS), izpostavlja, da je "izpodbijal ravno odločitev o nepravilnosti ponudbe oziroma prijave", končno pa tudi izpostavlja, da je naročnik v postopku oddaje naročila v zvezi z možnostjo dopolnitve prijav kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov (15. člen ZJNVETPS). Vlagatelj je argumente, da je v postopku oddaje naročila predložil popolno ponudbo, da je naročnik opustil dolžnost izvesti postopek dopolnitve prijav in da je kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov (15. člen ZJNVETPS), uveljavljal že v zahtevku za revizijo. V pritožbenem postopku sicer ni mogoče obravnavati zahtevka za revizijo po vsebini (njegova utemljenost oziroma neutemeljenost), vendar je mogoče ugotoviti, da vlagatelj izpostavlja argumente, ki jih je navajal že v zahtevku za revizijo, ti pa so take narave, da bi ob ugotovitivi njihove utemeljenosti vlagatelj lahko prišel v boljši pravni položaj od tistega, v katerem je sedaj (namreč, možnost vključitve na seznam sposobnih prijaviteljev), s čimer vlagatelj izkazuje tudi možnost nastanka škode. Vprašanje utemeljenosti vlagateljevih argumentov je torej stvar meritorne presoje zahtevka za revizijo, ne pa procesnega ravnanja. Če bi naročnik ugotovil, da so vlagateljevi argumenti neutemeljeni, bi zahtevek za revizijo lahko le zavrnil, ne bi ga pa mogel zavreči zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije.

Ob tem je kot pomembno dejstvo v postopku oddaje naročila (ki vpliva tudi na vprašanje aktivne legitimacije) treba omeniti postopek dopolnitve ponudb (82. člen ZJNVETPS). Z razveljavitvijo odločitve o priznanju sposobnosti št. JPE: PI-03/07 in št. VO-KA: JN 16G/07 z dne 26. 7. 2007 ter posamičnih obvestil o priznanju sposobnosti, vsi z dne 27. 7. 2007, se je postopek oddaje naročila vrnil v fazo pred sprejemom razveljavljenih odločitev v postopku oddaje naročila. Postopek se v tako fazo ni vrnil le formalno, ampak tudi vsebinsko, kar pomeni, da je bil naročnik skladno z ZJNVETPS zavezan opraviti posamezna ravnanja v postopku oddaje naročila (naročnika ta zavezuje, da mora omogočiti dopolnitev formalno nepopolnih prijav, kar tudi implicira, da mora naročnik presoditi, ali je v neki prijavi podana pomanjkljivost, in nadalje presoditi, ali je pomanjkljivost res formalna nepopolnost, ki jo je mogoče odpraviti po predpisanem postopku, ali pa ne). Postopek dopolnitve prijav (82. člen ZJNVETPS) pomeni zato tudi novo okoliščino (v dejanskem stanju), ki jo je moral naročnik upoštevati pri izdaji nove odločitve o oddaji naročila (v konkretnem primeru "2. odločitve o priznanju sposobnosti" z dne 13. 5. 2008), vlagatelj pa se je o njej lahko v danem primeru opredelil šele, ko je prejel "2. odločitve o priznanju sposobnosti" z dne 13. 5. 2008, ko je zvedel, ali in kako je ta institut naročnik uporabil.

Državna revizijska komisija ob tem zato vlagatelju pritrjuje tudi v delu njegovih pritožbenih navedb, ki se nanašajo na neustreznost naročnikovega sklicevanja na stališče 2. občne seje Državne revizijske komisije; slednjega na zgoraj opisano dejansko stanje in predstavljene argumente namreč ni mogoče aplicirati.

Nenazadnje pa je mogoče tudi ugotoviti, da je dejansko stanje od že obravnavanega v sklepu Državne revizijske komisije št. 018-245/2007-23 z dne 28. 12. 2007 različno tudi v toliko, da je sedaj sporna nova odločitev o (ne-)priznanju sposobnosti in ne več razveljavljena odločitev.

Upoštevajoč vse predhodno navedeno je Državna revizijska komisija pritožbi na podlagi tretje alinee drugega odstavka 23. člena ZRPJN ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz dokumenta "odločitev o zahtevku za revizijo" z dne 9. 6. 2008. Zato je v skladu s tretjo alineo drugega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 20. 6. 2008

Predsednica senata
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Javno podjetje Energetika Ljubljana, d. o. o., Verovškova ulica 70, 1001 Ljubljana,
- Javno podjetje Vodovod-kanalizacija, d. o. o., Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana,
- SCT, d. d., Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana,
- Nivo, d. d., Lava 11, 3001 Celje,
- Cestno podjetje Ljubljana, d. d., Stolpniška ulica 10, 1000 Ljubljana,
- Komunalna operativa, d. d., Povšetova ulica 8, 1000 Ljubljana,
- Gratel, d. o. o., Skorba 40, 2251 Ptuj,
- širca studio, d. o. o., Brodarjev trg 13, 1000 Ljubljana,
- Ceste mostovi Celje, d. d., Lava 42, 3000 Celje,
- Prenova - gradbenik, d. o. o., Stanežiče 39, 1210 Ljubljana - šentvid,
- Nigrad, d. o. o., Zaloška cesta 165, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.