018-083/2008 Javno podjetje Energetika Ljubljana, d. o. o. in Javno podjetje Vodovod-kanalizacija, d. o. o.

Številka: 018-083/2008-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata, predsednika Sama Červeka kot člana senata in članice Sonje Drozdek šinko kot članice senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo revizije postopka oddaje naročila za izvedbo gradbenih del pri izgradnji, investicijskem vzdrževanju in večjih vzdrževalnih delih plinovodnega, vročevodnega, parovodnega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter na podlagi zahtevka za revizijo vlagateljev Hidrotehnik, d. d., Slovenčeva cesta 97, Ljubljana in Komunalne gradnje, d. o. o., Gasilska cesta 5, Grosuplje, ki ju zastopa odvetnica Velena Lokar - škerget, Rožna dolina, cesta IV/32, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnikov Javno podjetje Energetika Ljubljana, d. o. o., Verovškova ulica 70, Ljubljana in Javno podjetje Vodovod-kanalizacija, d. o. o., Vodovodna cesta 90, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 20. 6. 2008 soglasno

ODLOČILA

1. Vlogi "Zadeva: 1. Obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo in 2. Pritožba zoper odločitev o zahtevku za revizijo z dne 09.06.2008 (sklep o zavrženju zahtevka za revizijo)" in "Zadeva: Obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo in pritožba zoper naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo z dne 09.06.2008", obe z dne 12. 6. 2008, se v delu, ki predstavljata obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo po drugem odstavku 16. člena ZRPJN (zaradi domnevnega molka naročnika), zavržeta.

2. Pritožbi se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz dokumenta "odločitev o zahtevku za revizijo" z dne 9. 6. 2008.

3. Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločati skladno s 16. členom ZRPJN.

4. Zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih s pritožbo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale s pritožbo, v višini 1.666,17 eurov. Višja stroškovna zahteva za povrnitev stroškov, nastalih s pritožbo, se zavrne.

5. Odločanje o stroških, nastalih z vložitvijo zahtevka za revizijo, se pridrži do odločitve o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev

Naročnik je 19. 2. 2007 sprejel sklep o začetku postopka oddaje naročila št. PI-03/07 in JN 6 G/07.

Naročnik je objavil obvestilo o naročilu v Uradnem listu RS, št. 33/2007 z dne 13. 4. 2007, pod številko objave Ob-10548/07, kot tudi Uradnem listu Evropske unije z dne 11. 4. 2007, pod številko objave 2007/S 70-086263.

Naročnik je 26. 7. 2007 sprejel odločitev o priznanju sposobnosti št. JPE: PI-03/07 in št. VO-KA: JN 16G/07 ter s posamičnimi obvestili o priznanju sposobnosti, vsi z dne 27. 7. 2007, obvestil sodelujoče gospodarske subjekte, da je sposobnost priznal posameznim prijaviteljem, med drugim tudi vlagatelju.

Zoper naročnikovo odločitev o (ne-)priznanju sposobnosti je pet vlagateljev vložilo zahtevek za revizijo. Naročnik je enemu zahtevku za revizijo ugodil, štiri zahtevke za revizijo pa je zavrnil kot neutemeljene. Trije vlagatelji, katerih zahtevke za revizijo je naročnik zavrnil, so zahtevali nadaljevanje postopka revizijo pred Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija je 28. 12. 2007 sprejela sklep št. 018-245/2007-23, s katerim je enemu zahtevku za revizijo delno ugodila, dvema zahtevkoma za revizijo pa v celoti. Z odločitvijo Državne revizijske komisije se je postopek oddaje naročila pri naročniku vrnil v fazo pred sprejemom odločitve o (ne-)priznanju sposobnosti [v postopek pregleda in dopolnitve prijav v skladu z 82. členom Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list, št. 126/2006; v nadaljevanju: ZJNVETPS)].

Naročnik je 13. 5. 2008 sprejel odločitev o priznanju sposobnosti, kot izhaja iz dokumenta "2. odločitev o priznanju sposobnosti", da sposobnost prizna štirim prijaviteljem. Med njimi ni (več) vlagatelja.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 21. 5. 2008, s katerim "primarno predlagata, da se jima sposobnost prizna, podrejeno pa, da se razveljavi odločitev o ne/priznanju sposobnosti z dne 13.05.2008 in posamičnih obvestil o priznanju sposobnosti za prijavitelje, navedene v nadaljevanju tega zahtevka oziroma da se odločitev razveljavi v celoti ter da se vlagateljema povrnejo stroški, nastali z revizijo, kot so priglašeni". Vlagatelj se v zahtevku za revizijo med drugim dotika svojega zavarovanja in navaja, da ni sporno, da razpolaga z zahtevanim zavarovanjem, saj je zavarovalnica obstoj zavarovanja potrdila, zatrjuje, da nobeden izmed prijaviteljev, ki jim je naročnik priznal sposobnost, glede na predložena dokazila ni izkazal obstoja zahtevanega zavarovanja, nato pojasnjuje pomen zavarovanja še skozi določbe Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/2007 - UPB1; v nadaljevanju: OZ) in navaja, v čem so neskladne prijave drugih prijaviteljev (zavarovanje, reference, kadrovska struktura, registracija za zahtevano dejavnost). Vlagatelj tudi zatrjuje, da ga ja naročnik diskriminatorno obravnaval in da je drugim prijaviteljem dajal nedopustno prednost.

Naročnik je zahtevek za revizijo z dokumentom "odločitev o zahtevku za revizijo" z dne 9. 6. 2008 zavrgel, zavrgel pa je tudi zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Naročnik navaja, da je "po prejemu zahtevka opravil predhodni preizkus vlagateljevega zahtevka za revizijo v skladu s 13. členom ZRPJN-E, in ugotovil, da je zahtevek vložen pravočasno, da ga je vložila upravičena oseba iz 9. člena ZRPJN-E in s tem je zahtevek popoln", nadaljuje, da je "ponovno pregledal in preveril postopek ter dokumentacijo predmetnega javnega naročila in navedbe vlagatelja ter v skladu s 16. členom ZRPJN" sprejel odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo. Po navedbi vlagateljevih revizijskih navedb naročnik (ponovno) navaja, da je "ponovno v celoti preveril razpisno dokumentacijo, prijavo vlagatelja in njeno dopolnitev ter njegove navedbe v zahtevku za revizijo", nato navaja del stališča 2. občne seje Državne revizijske komisije, da je na podlagi sklepa Državne revizijske komisije št. 018-245/2007-23 z dne 28. 12. 2007 postopek vrnil v postopek oddaje naročila v fazo pregleda in dopolnitev prijav, da je na podalgi ponovljenih aktivnosti ugotovil, da je vlagateljeva prijava nepravilna, saj ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz točke 3.2.6, da je do enake ugotovitve prišla Državna revizijska komisija, kar utemeljuje tako, da na dveh straneh citira sklep Državne revizijske komisije št. 018-245/2007-23 z dne 28. 12. 2007, in zaključi, da vlagatelj "na podlagi vsega zgoraj navedenega kumulativno ne izpolnjuje obeh pogojev iz 1. odstavka 9. člena ZRPJN, zaradi česar ni upravičen vložiti zahtevka za revizijo".

Vlagatelj je 12. 6. 2008 priporočeno po pošti na Državno revizijsko komisijo vložil vlogo "Zadeva: 1. Obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo in 2. Pritožba zoper odločitev o zahtevku za revizijo z dne 09.06.2008 (sklep o zavrženju zahtevka za revizijo)" z dne 12. 6. 2008, v kateri primarno predlaga, da "Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila zaradi bistvenih kršil pravil postopka oziroma temeljnih načel v vseh fazah postopka in odločanja in naročniku naloži povrnitev stroškov postopka", podrejeno pa, da "Državna revizijska komisija ugodi tej pritožbi zoper odločitev naročnika o pritožbi zoper sklep o zavrženju in naročniku naloži, da mora odločiti o zahtevku za revizijo v skladu z določbo 16.čl.ZRPJN ter pritožnikoma povrniti stroške sestave te pritožbe". Vlagatelj med drugim ugotavlja, da je naročnik navedel, da je "zahtevek vložen pravočasno in da ga je vložila upravičena oseba iz 9.čl. ZRPJN-E in s tem je zahtevek popoln" (druga stran izpodbijane odločitve), da je zahtevek za revizijo zavrgel na podlagi 16. člena ZRPJN (druga stran izpodbijane odločitve), da je ugotovil, da vlagatelj ne izkazuje aktivne legitimacije (12. stran izpodbijane odločitve), da je vlagateljevo prijavo zavrnil kot nepopolno, ker ne izpolnjuje pogoja 3.2.6 razpisne dokumentacije in da je do enake ugotovitve prišla tudi Državna revizijska komisija v odločitvi št. 018-245/2007-23 z dne 28. 12. 2007 (13. stran izpodbijane odločitve), ki jo "naročnik zatem selektivno in nedosledno povzema", da je ugotovil, da vlagatelj "ne izpolnjuje obeh pogojev iz 1. odstavka 9. člena ZRPJN, zaradi česar ni upravičen vložiti zahtevka za revizijo" (15. stran izpodbijane odločitve), da navaja pravni pouk iz prvega odstavka 17. člena ZRPJN. Vlagatelj pojasnjuje, da se postopek pri naročniku deli v dve obligatorni fazi, najprej predhodni preizkus zahtevka za revizijo (13. člen ZRPJN), nato pa še odločanje o zahtevku za revizijo. Vlagatelj ugotavlja, da sta skladno z ZRPJN samo dve procesni predpostavki in če naročnik zahtevka za revizijo ne zavrže, nastopi naslednja faza, tj. meritorno odločanje o zahtevku za revizijo. Vlagatelj ugotavlja, da naročnik po predhodnem preizkusu (13. člen ZRPJN) zahtevka za revizijo ni zavrgel, saj je med drugim ugotovil njegovo pravočasnost, popolnost in da ga je vložila upravičena oseba. Vlagatelj zatrjuje, da je podana bistvena kršitev postopka, ker naročnik po predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo ni ugotovil razlogov za zavrženje zahtevka za revizijo iz 13. člena ZRPJN, zatem pa v fazi odločanja o zahtevku za revizijo ni odločil o vsebini zahtevka za revizijo, ampak ga je zavrgel, s takim ravnanjem pa je naročnik vlagatelju odvzel pravico do pravnega sredstva kot ustavno kategorijo, ki je izrecno vsebovana tudi v temeljnih načelih (3. člen ZRPJN). Vlagatelj nadalje ugotavlja, da gre vlagatelju na podlagi zavrženja zahtevka za revizijo pritožba na podlagi drugega odstavka 13. člena ZRPJN, naročniku pa očita nezakonit pravni pouk. Vlagatelj tudi navaja, da sta zavrženje zahtevka za revizijo v fazi odločanja o zahtevku za revizijo in odvzem pravice do pravnega sredstva "dodatni razlog in dokaz za hoteno kršenje temeljnih postopkovnih načel v tem javnem razpisu vse od začetka naprej". Vlagatelj zato ugotavlja, da izpodbijana odločitev po vsebini ni odločitev o zahtevku za revizijo na podlagi 16. člena ZRPJN, zato meni, da je nastopil položaj iz drugega odstavka 16. člena ZRPJN in nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo, hkrati pa vlaga tudi pritožbo. Vlagatelj oporeka tudi odločitvi v stroškovnem delu. Vlagatelj, v primeru, da bo Državna revizijska komisija o vlogi odločala kot o pritožbi, dodatno navaja, da je izpodbijana odločitev sama s sabo v nasprotju in da je naročnik napačno uporabil stališče 2. občne seje Državne revizijske komisije. Vlagatelj tudi zatrjuje, da je predložil pravilno ponudbo, ob tem pa tudi navaja, da naročnik ni pravilno presojal dokazov oziroma jih je presojal različno glede na osebo ponudnika in tudi različno pri vsakem posameznem pogoju. Vlagatelj priglaša tudi stroške revizije in pritožbe.

Vlagatelj je 12. 6. 2008 priporočeno po pošti na Državno revizijsko komisijo vložil tudi vlogo "Zadeva: Obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo in pritožba zoper naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo z dne 09.06.2008" z dne 12. 6. 2008, s katero nadaljujeta postopek pred Državno revizijsko komisijo zaradi molka naročnika (drugi odstavek 16. člena ZRPJN) in obveščata o vloženi pritožbi.

Državna revizijska komisija je naročnika zaprosila za odstop dokumentacije. Naročnik je zaprošeno dokumentacijo odstopil po telefaksu 13. 6. 2008 in kot prilogo dopisu št. 4001-PI-03/07-557 z dne 16. 6. 2008.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagateljev je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN ter 154. in 155. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 - ZPP-UPB3, 101/2007 âˆ" odl. US: Up-679/06-66, U-I-20/07, 102/2007 âˆ" odl. US: Up-2089/06-31, U-I-106/07, 45/2008; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj je Državni revizijski komisiji na Državno revizijsko komisijo vložil vlogi "Zadeva: 1. Obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo in 2. Pritožba zoper odločitev o zahtevku za revizijo z dne 09.06.2008 (sklep o zavrženju zahtevka za revizijo)" in "Zadeva: Obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo in pritožba zoper naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo z dne 09.06.2008", obe z dne 12. 6. 2008, ki poleg pritožbe oziroma obvestila o vloženi pritožbi predstavljata obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo po drugem odstavku 16. člena ZRPJN (zaradi domnevnega molka naročnika)

Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da po vložitvi zahtevka za revizijo (prvi in drugi odstavek 12. člena ZRPJN) naročnik preveri, ali so izpolnjene postopkovne (procesne) predpostavke (12. in 13. člen ZRPJN, ki se sklicujeta na 9. in 12. člen ZRPJN) za njegovo vsebinsko (meritorno) obravnavo (16. člen ZRPJN). V nekaterih primerih je neizpolnjevanje procesnih predpostavk (npr. zahtevek za revizijo je nepopoln, ker ne vsebuje vseh podatkov iz četrtega odstavka 12. člena ZRPJN) mogoče sanirati (gl. peti odstavek 12. člena ZRPJN). Če naročnik ugotovi, da procesne predpostavke (ob upoštevanju zakonskega postopka glede dopolnitve zahtevka za revizijo) niso izpolnjene, zahtevek za revizijo zavrže (peti odstavek 12. člena ZRPJN in drugi odstavek 13. člena ZRPJN). Zoper naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo lahko vlagatelj v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN oziroma drugim odstavkom 13. člena ZRPJN vloži pritožbo, ki jo naslovi na Državno revizijsko komisijo in jo tudi vloži pri njej.

Kot izhaja iz določb ZRPJN (12. in 13. člen ZRPJN; pa tudi 17. člen ZRPJN, ko se odloča o sklepu, s katerim naročnik ustavi revizijski postopek), je pritožba pravno sredstvo, s katerim vlagatelj uveljavlja pravno varstvo zoper domnevno nezakonita naročnikova ravnanja v revizijskem postopku (zavrženje zahtevka za revizijo, ustavitev revizijskega postopka) in ne zoper domnevno nezakonita naročnikova ravnanja v postopku javnega naročanja (npr. postavitev pogoja, izločitev ponudbe oziroma prijave). Zoper slednja ravnanja lahko vlagatelj vloži zahtevek za revizijo (12. člen ZRPJN) in nato (po prejemu naročnikove meritorne odločitve - 16. člen ZRPJN) zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo (17. člen ZRPJN). V skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN vlagatelj vlogo, s katero sporoča svojo odločitev o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, vloži pisno pri naročniku, z njeno vložitvijo pa izkaže voljo, da o zahtevku za revizijo odloča oziroma odloči tudi Državna revizijska komisija.

Drugi odstavek 16. člena ZRPJN ureja institut "molka naročnika"; torej položaj, ki nastopi, ko vlagatelj v 20 dneh od dne, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika o zahtevku za revizijo. V tem primeru vlagatelj o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo obvesti Državno revizijsko komisijo in naročnika.

Kot izhaja iz dokumenta "odločitev o zahtevku za revizijo" z dne 9. 6. 2008, je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel (1. točka izreka). Da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel, je znano tudi vlagatelju (druga stran vloge "Zadeva: 1. Obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo in 2. Pritožba zoper odločitev o zahtevku za revizijo z dne 09.06.2008 (sklep o zavrženju zahtevka za revizijo)" z dne 12. 6. 2008). Kot je bilo predhodno pojasnjeno, v primeru zavrženja zahtevka za revizijo ZRPJN kot pravno sredstvo predvideva vložitev pritožbe. Vlagatelj je po prejemu izpodbijane odločitve vložil pritožbo in obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo zaradi molka naročnika, vendar ne glede na vlagateljeve argumente iz obeh vlog Državna revizijska komisija ne more še obravnavati nadaljevanja postopka pred Državno revizijsko komisijo zaradi molka naročnika, saj do take situacije še ni prišlo. Ne glede na morebitno napačnost pravne podlage za sprejem odločitve, neskladnost obrazložitve z izrekom in napačnost pouka o pravnem sredstvu, je mogoče ugotoviti, da je naročnik odločitev o zahtevku za revizijo sprejel; ker pa je zahtevek za revizijo zavrgel, je s tem opredelil tudi izhodišče za ugotovitev, katero pravno sredstvo je mogoče uporabiti zoper izpodbijano odločitev. Namreč, pritožbo. Zato je Državna revizijska komisija tudi odločala o pritožbi. Državna revizijska komisija zato tudi ugotavlja, da v 1. točki izreka tega sklepa navedeni vlogi v delu, ki predstavljata obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo po drugem odstavku 16. člena ZRPJN (zaradi domnevnega molka naročnika), nista dopustni, zato ju je v tem delu zavrgla.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala vlagateljevo pritožbo.

Državna revizijska komisija je že v obrazložitvi k 1. točki izreka tega sklepa na kratko obrazložila potek postopka revizije.

Kot izhaja iz danih pojasnil, vlagatelj (izhajajoč zgolj iz 13. člena ZRPJN) preozko tolmači ZRPJN, da naročnik lahko preveri le dve procesni predpostavki (pravočasnost in aktivno legitimacijo vlagatelja). V skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN naročnik nemudoma pozove vlagatelja, da dopolni zahtevek za revizijo, če zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh podatkov iz četrtega odstavka 12. člena ZRPJN. Naročnik torej preverja tudi popolnost zahtevka za revizijo (kar je vsekakor mogoče uvrstiti med preverjanje, ali so izpolnjene procesne predpostavke za meritorno odločanje). Nenazadnje ZRPJN predvideva zavrženje zahtevka za revizijo, če ga ponudnik po pozivu naročnika ne dopolni pravočasno. Torej tudi v takem primeru ne pride do meritorne obravnave zahtevka za revizijo. Ob tem je mogoče tudi dodati, da je od popolnosti zahtevka za revizijo sicer odvisno nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo zaradi molka naročnika (gl. drugi odstavek 16. člena ZRPJN). ZRPJN pa tudi Državni revizijski komisiji določa posamezna ravnanja z nepopolnimi zahtevki za revizijo (poziv na dopolnitev nepopolnega zahtevka za revizijo âˆ" prvi odstavek 21. člena ZRPJN, zavrženje nepopolnega zahtevka za revizijo âˆ" prva alinea prvega odstavka 23. člena ZRPJN).

Kot izhaja iz spisne dokumentacije, je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 21. 5. 2008, naročnik pa ga je z dokumentom "odločitev o zahtevku za revizijo" z dne 9. 6. 2008 zavrgel (1. točka izreka). Svojo odločitev je naročnik sprejel "v skladu s 16. členom ZRPJN" po tem, ko je "opravil predhodni preizkus vlagateljevega zahtevka za revizijo v skladu s 13. členom ZRPJN" in ugotovil, da je "zahtevek vložen pravočasno, da ga je vložila upravičena oseba iz 9. člena ZRPJN-E", zato je štel, da "s tem je zahtevek popoln" (naročnikove navedbe na drugi zaporedni strani dokumenta "odločitev o zahtevku za revizijo" z dne 9. 6. 2008). Naročnik je nato v obrazložitvi (od 12. strani dokumenta "odločitev o zahtevku za revizijo" z dne 9. 6. 2008) med drugim ugotovil, da "[v]lagatelj zahtevka za revizijo ne izkazuje aktivne legitimacije skladno z 9. členom ZRPJN" (12. stran dokumenta "odločitev o zahtevku za revizijo" z dne 9. 6. 2008) in "na podlagi vsega zgoraj navedenega kumulativno ne izpolnjuje obeh pogojev iz 1. odstavka 9. člena ZRPJN, zaradi česar ni upravičen vložiti zahtevka za revizijo" (15. stran dokumenta "odločitev o zahtevku za revizijo" z dne 9. 6. 2008). Izhajajoč iz naročnikovih navedb v izpodbijani odločitvi je mogoče ugotoviti, da je naročnik za svojo odločitev podal dve nasprotujoči si ugotovitvi. Naročnik je namreč enkrat ugotovil, da je "zahtevek â?? vložila upravičena oseba iz 9. člena ZRPJN-E (druga stran dokumenta "odločitev o zahtevku za revizijo" z dne 9. 6. 2008), kar že pojmovno ne bi moglo utemeljiti zavrženja zahtevka za revizijo po drugem odstavku 13. člena ZRPJN (skladno z drugim odstavkom 13. člena ZRPJN naročnik lahko zavrže zahtevek za revizijo v primeru, če ga je vložila oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacije âˆ" torej "oseba, ki ga ni upravičena vložiti"), enkrat pa je ugotovil, da vlagatelj "kumulativno ne izpolnjuje obeh pogojev iz 1. odstavka 9. člena ZRPJN, zaradi česar ni upravičen vložiti zahtevka za revizijo" (15. stran dokumenta "odločitev o zahtevku za revizijo" z dne 9. 6. 2008). Razlogi, ki jih v bran svoji odločitvi navaja naročnik, so torej taki, da v medsebojni povezavi ne morejo utemeljiti izpodbijane odločitve, saj naročnik svoje volje o odločitvi o zahtevku za revizijo ni enoznačno obrazložil, zato je Državna revizijska komisija v tem delu vlagateljeve očitke štela za utemeljene in sledila predlogu po razveljavitvi izpodbijane odločitve. Kot je bilo že predhodno ugotovljeno, naročnik izpodbijane odločitve ni sprejel na podlagi (drugega odstavka) 13. člena ZRPJN, ampak v skladu s 16. členom ZRPJN (oziroma natančneje prvim odstavkom 16. člena ZRPJN), ki, kot je bilo že pojasnjeno, daje naročniku podlago za sprejem meritorne odločitve (bodisi zavrnitev zahtevka za revizijo bodisi ugoditev zahtevku za revizijo tako, da naročnik delno ali v celoti razveljavi postopek oddaje naročila). Zato je tudi mogoče pritrditi vlagatelju, ki v pritožbi opozarja na razliko med 13. in 16. členom ZRPJN.

Glede na pojasnjeno se je mogoče tudi strinjati z vlagateljem, ko navaja, da je naročnik navedel napačen pouk o pravnem sredstvu. Zoper odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo je skladno z ZRPJN mogoče vložiti pritožbo, ne pa pisnega obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vendar pa Državna revizijska komisija ob tem ugotavlja, da v obravnavanem primeru napačen pouk o pravnem sredstvu vlagatelju ni šel v škodo. Vlagatelj je pravilno vložil (tudi) pritožbo, vložil jo je v roku treh dni po prejemu izpodbijane odločitve (izpodbijano odločitev je vlagatelj prejel 11. 6. 2008, kar je razvidno iz poštne povratnice, pritožbo pa je vložil priporočeno po pošti 12. 6. 2008), in sicer na Državno revizijsko komisijo.

Ker je Državna revizijska komisija pritožbi ugodila že iz predstavljenih razlogov, se v skladu z načeloma hitrosti in učinkovitosti (2. in 4. točka prvega odstavka 3. člena ZRPJN) ni spuščala tudi v presojo drugih vlagateljevih argumentov, saj bi ne glede na ugotovitev njihove neutemeljenosti oziroma utemeljenosti to ne moglo vplivati na že sprejeto odločitev.

Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija stranki opozarja na prvi odstavek 9. člena ZRPJN, ki določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Za to, da bi se vlagatelju priznalo upravičenje za vodenje postopka revizije, ZRPJN zahteva dvoje: (1) (dejanski) interes za dodelitev naročila in (2) realna stopnja verjetnosti nastanka (ali vsaj možnosti za nastanek) škode, ki jo je mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano kršitvijo naročnika). Aktivno legitimirana oseba iz prvega odstavka 9. člena ZRPJN z vložitvijo zahtevka za revizijo zavaruje svoj pravni položaj, ne more pa uveljavljati objektivnih naročnikovih kršitev pravil javnega naročanja, ki ne vplivajo neposredno na njen pravni položaj oziroma ji ne morejo povzročiti konkretne škode. Vlagatelj mora sestavini, ki tvorita aktivno legitimacijo, izkazati kumulativno; torej mora izkazati obe sestavini (veznik "in"). V primeru, da vlagatelj ene izmed sestavin ne izkaže, niso izpolnjeni zakonski pogoji za meritorno presojo zahtevka za revizijo, zaradi česar je naročnik upravičen zavreči zahtevek za revizijo. In a contrario. Če vlagatelj izkaže obe sestavini, naročnik ni upravičen zavreči zahtevka za revizijo, zato Državna revizijska komisija pritožbi, s katero vlagatelj izpodbija naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, na podlagi tretje alinee drugega odstavka 23. člena ZRPJN ugodi, po razveljavitvi izpodbijane naročnikove odločitve pa naročnika napoti, da o zahtevku za revizijo odloča skladno s 16. členom ZRPJN.

Državna revizijska komisija pa stranki tudi opozarja, da sta postopek oddaje naročila in postopek revizije dva samostojna postopka, ki sta tudi urejena v svojih (različnih) zakonih (ZJNVETPS in ZRPJN), zaradi česar v pritožbenem postopku (postopek po ZRPJN) ni mogoče ugotavljati, ali je naročnik v postopku oddaje naročila institute po ZJN-2 uporabljal pravilno, ampak je mogoče ugotavljati, kot je bilo že pojasnjeno, ali je naročnik zakonito vodil postopek revizije.

Upoštevajoč vse predhodno navedeno je Državna revizijska komisija pritožbi na podlagi tretje alinee drugega odstavka 23. člena ZRPJN ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, kot izhaja iz dokumenta "odločitev o zahtevku za revizijo" z dne 9. 6. 2008. Zato je v skladu s tretjo alineo drugega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. in 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v pritožbi zahteval tudi povračilo priglašenih stroškov, in sicer stroškov kot v zahtevku za revizijo (tj. taksa, stroški sestave zahtevka za revizijo, povečane za 20 % DDV, in materialni stroški), stroškov za sestavo pritožbe v višini 3.750 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, in materialne stroške v višini 1 %.

Državna revizijska komisija je s tem sklepom odločala o pritožbi, ne pa (še) o zahtevku za revizijo, zaradi česar o stroških, nastalih zaradi vložitve zahtevka za revizijo, v tem trenutku še ni mogoče odločati. O teh stroških je mogoče odločiti ob odločanju o zahtevku za revizijo (22. člen ZRPJN), zaradi česar se odločitev o teh stroških pridrži do odločitve o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija pa je lahko odločila o stroških, nastalih s pritožbo. Vlagatelj je s pritožbo uspel, zato Državna revizijska komisija kot potrebne stroške skladno s 154. členom ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, upoštevajoč Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/2003 in 70/2003 - popr.) in vrednost odvetniške točke [1 odvetniška točka = 0,459 eurov; preračun skladen z določbami Zakona o uvedbi eura âˆ" Uradni list RS, št. 114/2006 âˆ" ZUE, ki določajo preračunavanje tolarskih zneskov v eure, in tečaj zamenjave tolarja z eurom, določen z Uredbo Sveta (ES) št. 1086/2006] ter izhajajoč iz vrednosti spornega predmeta vlagatelju priznava povračilo stroškov, nastalih z pritožbo, in sicer povračilo stroškov za sestavo pritožbe v višini 3.000 odvetniških točk, povečanih za 20 % DDV, kar preračunano znese 1.652,40 eurov, in priglašene materialne stroške v višini 1 %, kar preračunano (od 3.000 odvetniških točk znaša 30 odvetniških točk) znese 13,77 eurov, torej v skupni višini 1.666,17 eurov.

Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava povrnitve stroškov, nastalih s pritožbo, priglašenih v obsegu nad priznanimi stroški, saj jih ne ocenjuje kot potrebne v smislu prvega odstavka 155. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN.

Zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih s pritožbo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale s pritožbo, v višini 1.666,17 eurov. Višja stroškovna zahteva za povrnitev stroškov, nastalih s pritožbo, se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. in 5. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 20. 6. 2008

Predsednica senata
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije


















Vročiti:
- Javno podjetje Energetika Ljubljana, d. o. o., Verovškova ulica 70, 1001 Ljubljana,
- Javno podjetje Vodovod-kanalizacija, d. o. o., Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana,
- odvetnica Velena Lokar - škerget, Rožna dolina, cesta IV/32, 1000 Ljubljana,
- Cestno podjetje Ljubljana, d. d., Stolpniška ulica 10, 1000 Ljubljana,
- Komunalna operativa, d. d., Povšetova ulica 8, 1000 Ljubljana,
- Gratel, d. o. o., Skorba 40, 2251 Ptuj,
- širca studio, d. o. o., Brodarjev trg 13, 1000 Ljubljana,
- Ceste mostovi Celje, d. d., Lava 42, 3000 Celje,
- Prenova - gradbenik, d. o. o., Stanežiče 39, 1210 Ljubljana - šentvid,
- Nigrad, d. o. o., Zaloška cesta 165, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.