018-071/2008 Občina Ilirska Bistrica

Številka: 018-071/2008-3

SKLEP

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija), je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999, 90/1999 - popravek, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 in 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Sonje Drozdek-šinko, kot predsednice senata, ter člana Jožefa Kocuvana in predsednika Državne revizijske komisije Sama Červeka, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "Izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave v Hrušici (I. in II. faza)" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila gospodarska družba CPK, d. d., družba za vzdrževanje cest, gradbeništvo in druge poslovne storitve, Ulica 15. maja 14, 6000 Koper, ki jo po pooblastilu zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova 20, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 04. junija 2008 soglasno

ODLOČILA

1. Naročnikov sklep številka 430-33/2008, izdan dne 05. maja 2008, s katerim je naročnik v celoti razveljavil postopek oddaje javnega naročila za "Izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave v Hrušici (I. in II. faza)", katerega obvestilo o javnem naročilu je bilo dne 18. februarja 2008 objavljeno na portalu javnih naročil pod oznako JN1072/2008, obenem pa odločil glede povračila stroškov vlagatelju, se v celoti razveljavi.

2. Naročnik mora o vlagateljevem zahtevku za revizijo z dne 22. aprila 2008, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu z določilom 16. člena ZRPJN in se pri tem opredeliti do vseh vlagateljevih revizijskih navedb.

Obrazložitev

Naročnik je dne 12. februarja 2008 na podlagi 70. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list Republike Slovenije, številka 128/2006) sprejel "SKLEP O ZAČETKU POSTOPKA ODDAJE JAVNEGA NAROČILA" številka 430-33/2008, obvestilo o javnem naročilu za "Izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave v Hrušici (I. in II. faza)" po odprtem postopku pa je bilo dne 18. februarja 2008 objavljeno na portalu javnih naročil pod oznako JN1072/2008.

Naročnik je dne 08. aprila 2008 sprejel "OBVESTILO O ODDAJI NAROČILA" številka 430-33/2008 (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o oddaji naročila), ki ga je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 10. aprila 2008. Iz obvestila o oddaji naročila med ostalim izhaja tudi, da je
- â??"Na obvestilo o javnem naročilu"â?? â??"prispelo (6) pravočasnih ponudb. Nepravočasnih ponudb ni bilo"â??
- naročnik â??"v postopku odpiranja ugotovil, da je vseh šest (6) ponudb vsebovalo vso ponudbeno dokumentacijo, ki je bila predpisana z navodili naročnika."
- naročnik â??"po pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovil, da je najugodnejša ponudba ponudnika GODINA d.o.o., Slope 20, 6240 Kozina, ki je ponudil najnižjo ceno, ki je bila merilo za izbiro najugodnejše ponudbe za izvedbo javnega naročila." (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 11. aprila 2008 na pošto priporočeno s povratnico oddal "ZAHTEVO ZA VPOGLED V DOKUMENTACIJO O IZVEDENEM POSTOPKU ODDAJE JAVNEGA NAROČILA TER VPOGLED V PONUDBO IZBRANEGA PONUDNIKA IN ZAHTEVO ZA DODATNO OBRAZLOŽITEV OBVESTILA O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA" številka DE11/2008-041-16, z dne 10. aprila 2008, naročnik pa je dne 15. aprila 2008 izdal "DODATNO OBRAZLOŽITEV ODLOČITVE O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA" številka 430-33/2008 (v nadaljnjem besedilu: dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila). Dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 17. aprila 2008.

Vlagatelj je dne 23. aprila 2008, kakor to izhaja iz poštne kuverte v spisu, priporočeno s povratnico na pošto oddal zahtevek za revizijo (vključno z njegovimi prilogami), ki ga je naročnik, kakor to izhaja iz prejemne štampiljke (šifra zadeve: 430-33/2008-13), prejel dne 24. aprila 2008 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva in predlaga, da
- naročnik oziroma Državna revizijska komisija odločitev naročnika razveljavi in ugotovi, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna in nepravilna,
- naročnik oziroma Državna revizijska komisija izbere najugodnejšo popolno ponudbo vlagatelja,
- naročnik vlagatelju povrne stroške v višini plačane takse,
- naročnik vlagatelju povrne stroške odvetniškega zastopanja ter priprave zahtevka za revizijo po Odvetniški tarifi v višini 5000 točk ter davek na dodano vrednost, pa tudi 3 % materialnih stroškov.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje utemeljuje lastno aktivno legitimacijo, nato pa ugotavlja, da je ponudnik v svoji ponudbi sicer podpisal in predložil izjavo, da v ponudbi ni podal zavajajočih podatkov (OBR-13), pri čemer vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik kljub temu v svoji ponudbi predložil zavajajoče podatke, zaradi česar bi moral naročnik njegovo ponudbo zavrniti tudi iz tega razloga. Po zatrjevanju vlagatelja je tako izbrani ponudnik v ponudbi (kljub temu, da je v svoji ponudbi predložil dopis, v katerem pojasnjuje, da je dne 25. julija 2007 prišlo do prenosa "STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO, AVTOPREVOZNIšTVO in ZIDARSTVO MAKS GODINA s.p., Slope 20, Kozina"â?? â??"na podjetje Godina d.o.o.") predložil pet referenčnih potrdil, ki se vsa glasijo na izvajalca Godina, d. o. o., ker je bilo podjetje Godina, d. o. o., ustanovljeno šele dne 18. maja 2007 pa je nemogoče, da bi nastopalo kot izvajalec v posameznih letih od leta 2002 do leta 2006. Po prepričanju vlagatelja je zato potrebno navedena referenčna dokazila šteti kot zavajajoča, ker je nemogoče, da bi referenčne posle izvedel izvajalec še pred svojo ustanovitvijo, pa je potrebno ugotoviti, da izbrani ponudnik ni izkazal izpolnjevanja referenčnega pogoja, v posledici česar bi moral naročnik njegovo ponudbo kot nepravilno in nepopolno zavrniti.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi zavrača morebitni ugovor izbranega ponudnika, v katerem bi ta dokazoval, da je bil dejanski izvajalec referenčnih poslov Maks Godina, s. p., ki je bil kasneje prenesen na Godina, d. o. o., in da se lahko zato Godina, d. o. o., sklicuje na reference izvajalca Maks Godina, s. p.. S takšnim ugovorom bi izbrani ponudnik namreč priznal, da je v ponudbi podal zavajajoče podatke. Vlagatelj ob tem še dodaja, da
- ni sporno, da bi se izbrani ponudnik skliceval na reference družbe, ki si jo je pripojil, vendar v predmetni zadevi temu ni tako, saj se izbrani ponudnik sam navaja kot izvajalec in se ne sklicuje na reference pripojenega izvajalca Maks Godina, s. p.,
- je bil izvajalec del za vsaj tri referenčne posle Albert Godina, s. p., ki v konkretni ponudbi sploh ne nastopa in ne izbrani ponudnik, kot izhaja iz njegove ponudbe.
Po prepričanju vlagatelja je potrebno tudi iz navedenega razloga ponudbo izbranega ponudnika oceniti kot zavajajočo in jo kot takšno zavrniti, naročnik pa je po prepričanju vlagatelja ravnal v nasprotju z drugim odstavkom 77. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list Republike Slovenije, številka 128/2006 in 16/2008; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2), ko ponudbe izbranega ponudnika ni izločil iz nadaljnjega postopka javnega naročanja. Naročnik je po zatrjevanju vlagatelja kršil tudi 80. člen ZJN-2, saj ni izločil nepopolne in nepravilne ponudbe ponudnika, ki ne izpolnjuje referenčnega pogoja in je v ponudbi podal zavajajoče podatke.

Naročnik je dne 05. maja 2008 izdal sklep številka 430-33/2008, s katerim je postopek oddaje predmetnega javnega naročila v celoti razveljavil, obenem pa odločil, da se vlagatelju povrnejo stroški revizijskega postopka v znesku 6.674,43 EUR, v 15-dneh od dne prejema omenjenega sklepa, višjo stroškovno zahtevo vlagatelja pa je zavrnil (v nadaljnjem besedilu: sklep z dne 05. maja 2008). Uvodoma naročnik v obrazložitvi sklepa z dne 05. maja 2008 povzema dejansko stanje v zadevi, prav tako pa tudi dotedanji potek postopka oddaje predmetnega javnega naročila in njegove revizije. V nadaljevanju naročnik navaja, da je ponovno pregledal razpisno dokumentacijo ter ob upoštevanju razpisnih pogojev, zlasti roka izvedbe del in merila najnižje cene, ocenil, da vse ponudbe ponudnikov v predmetnem postopku oddaje javnega naročila presegajo naročnikova zagotovljena sredstva. Ker izvedbo predmetnega javnega naročila oziroma projekta "Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v Hrušici (I. in II. faza)" sofinancira Evropska skupnost iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, mora naročnik (ob predložitvi dokazil o zaključku del) odobrena sredstva izkoristiti do določenega roka, naročnik pa na podlagi dosedanjega poteka postopka ocenjuje, da v preostalem času ni mogoče ustrezno in kvalitetno izvesti izgradnje ter zaključiti del (celotne investicije). Slednje posledično pomeni, da naročnik ne bo mogel izkoristiti odobrenih sredstev in bo moral celotno vrednost investicije plačati iz lastnih sredstev, ki pa jih v potrebni višini nikakor ne more zagotoviti.

Sklep z dne 05. maja 2008 je vlagatelj, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, prejel dne 12. maja 2008, dne 15. maja 2008 pa je, kakor to izhaja iz poštne kuverte v spisu, priporočeno na pošto oddal "OBVESTILO O NADALJEVANJU POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO" z dne 15. maja 2008, s katerim je naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo). V obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo vlagatelj tudi zatrjuje, da naročnikovega sklepa številka 430-33/2008, izdanega dne 05. maja 2008, s katerim je naročnik postopek oddaje predmetnega javnega naročila v celoti razveljavil, obenem pa odločil o povrnitvi stroškov postopka revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila, ni mogoče šteti kot odločitve o vloženem zahtevku za revizijo, skladno s 16. členom ZRPJN, saj se naročnik ni opredelil do utemeljenosti zahtevka za revizijo, niti se ni opredelil glede navedb vlagatelja v vloženem zahtevku za revizijo. Po zatrjevanju vlagatelja je naročnik prav tako odločil preko meja postavljenih zahtevkov. Vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo priglaša tudi stroške v višini 150 odvetniških točk, povečane za davek na dodano vrednost.

Naročnik je z dopisom "Odstop dokumentacije" številka 430-33/2008, izdanim dne 16. maja 2008, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji. V navedenem dopisu naročnik ponavlja tudi nekatere navedbe, ki izhajajo iz obrazložitve sklepa z dne 05. maja 2008.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in proučitvi navedb vlagatelja in naročnika v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija, v skladu s 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je med vlagateljem in naročnikom v konkretnem primeru spor zlasti v tem, ali je naročnik o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločil skladno s 16. členom ZRPJN in v njegovih mejah.

V skladu z določbami ZRPJN, zlasti njegovim 12., 13., 16. in 17. členom, mora o zahtevku za revizijo najprej odločiti naročnik. ZRPJN v povezavi z navedenim v 1. stavku tretjega odstavka 12. člena ("Vložitev zahtevka za revizijo") tako določa, da mora vlagatelj vložiti zahtevek za revizijo pri naročniku, v 1. stavku petega odstavka 12. člena pa, da v primeru, če naročnik ugotovi, da vloženi zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh podatkov iz četrtega odstavka 12. člena, nemudoma pozove vlagatelja, da zahtevek za revizijo dopolni. ZRPJN nadalje v prvem odstavku 13. člena ("Predhodni preizkus zahtevka za revizijo") določa, da "Naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveri, ali je pravočasen in ali ga je vložila upravičena oseba"â??, v prvem odstavku 16. člena ("Odločitev o zahtevku za revizijo") pa, da "Po preverjanju naročnik odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. Svojo odločitev mora naročnik sprejeti v roku 15 dni od prejema zahtevka za revizijo in jo posredovati v pisni obliki vlagatelju zahtevka za revizijo. Če naročnik ne odloči v navedenem roku, se šteje, da je zahtevek za revizijo zavrnil.". V povzetku navedenega je potrebno ugotoviti, da naročnik najprej opravi predhodni (procesni) preizkus zahtevka za revizijo, nato pa pristopi k vsebinskemu preverjanju - odločanju o zahtevku za revizijo ("Po preverjanju naročnik odloči o zahtevku za revizijo"â?? - 16. člen ZRPJN). Da mora naročnik, če ugotovi, da so izpolnjeni vsi predpisani pogoji, na podlagi 16. člena ZRPJN sprejeti vsebinsko odločitev o zahtevku za revizijo, je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, na primer v
- sklepu številka 018-262/2007-3, izdanem dne 29. oktobra 2007,
- sklepu številka 018-256/07-03, izdanem dne 22. oktobra 2007,
- sklepu številka 018-127/2007-6, izdanem dne 06. junija 2007,
- sklepu številka 018-173/05-33-1318, izdanem dne 13. junija 2005,
ter v številnih drugih svojih odločitvah.

Ob vpogledu v vlagateljev zahtevek za revizijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da v njem vlagatelj (v povzetku)
I. zatrjuje, da naročnik iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila ni izločil evidentno nepravilne in (s tem posledično) nepopolne ponudbe izbranega ponudnika, ki ne izpolnjuje referenčnega pogoja in je v ponudbi podal zavajajoče podatke,
II. zahteva in predlaga, da
a) naročnik oziroma Državna revizijska komisija odločitev naročnika razveljavi in ugotovi, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna in nepravilna,
b) naročnik oziroma Državna revizijska komisija izbere najugodnejšo popolno ponudbo vlagatelja,
c) naročnik vlagatelju povrne priglašene stroške postopka revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Ob vpogledu v naročnikov sklep z dne 05. maja 2008 je Državna revizijska komisija ugotovila, da v njem naročnik (v povzetku)
I. navaja, da je ponovno pregledal razpisno dokumentacijo ter ob upoštevanju razpisnih pogojev, zlasti roka izvedbe del in merila najnižje cene, ocenil, da vse ponudbe ponudnikov v predmetnem postopku oddaje javnega naročila presegajo naročnikova zagotovljena sredstva (obrazložitev sklepa z dne 05. maja 2008),
II. v celoti razveljavlja postopek oddaje predmetnega javnega naročila, vlagatelju pa priznava povračilo stroškov postopka revizije v znesku 6.674,43 eurov (izrek sklepa z dne 05. maja 2008).

Na podlagi doslej izpostavljenega Državna revizijska komisija, ne da bi se (zaenkrat) spuščala v presojo meja odločanja o zahtevku za revizijo, ugotavlja, da naročnik s sklepom z dne 05. maja 2008 o vlagateljevem zahtevku za revizijo ni odločil na način, kakor mu to nalaga prvi odstavek 16. člena ("Odločitev o zahtevku za revizijo") ZRPJN. Dejstvo je, da iz izreka sklepa z dne 05. maja 2008 sicer izhaja, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila v celoti razveljavi, vlagatelju zahtevka pa â??"se povrnejo stroški revizijskega postopka"â??, vendar pa je iz obrazložitve razbrati, da je naročnik izdal sklep z dne 05. maja 2008 na podlagi razlogov, ki so povsem drugačni od kršitev, kot jih v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj. Prav tako iz 1. točke izreka sklepa z dne 05. maja 2008 ne izhaja izrecno, da se zahtevku za revizijo ugodi, temveč le, kot je bilo to že zapisano v tem odstavku, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila v celoti razveljavi.

Četrti odstavek 12. člena ("Vložitev zahtevka za revizijo") ZRPJN določa, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo med ostalim navesti tudi kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, 1. stavek prvega odstavka 16. člena ("Odločitev o zahtevku za revizijo") pa, da "Po preverjanju naročnik odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo.". V posledici povzetih določb ZRPJN je potrebno, ob uporabi metode logične oziroma namenske (teleološke) razlage, nesporno zaključiti, da mora naročnik vsebinsko (meritorno) odločiti o vlagateljevem zahtevku za revizijo, torej o kršitvah, ki so v njem navedene (ter o zahtevkih, ki so v njem postavljeni). Na takšen zaključek namreč napeljuje določba 4. (in 5.) točke četrtega odstavka 12. člena ZRPJN (v povezavi z uvodnim stavkom istega odstavka 12. člena ZRPJN), ki določa, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo med ostalim navesti tudi kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, pri čemer je, skladno z namensko in logično razlago, zaključiti, da mora naročnik po vsebini (meritorno) o zahtevku za revizijo odločiti (prav) na podlagi kršitev, ki so v njem navedene (ter o zahtevkih, ki so v njem postavljeni). V nasprotnem primeru, če naročniku ne bi bilo potrebno odločati o zahtevku za revizijo na podlagi kršitev, ki so v njem navedene (ter o zahtevkih, ki so v njem postavljeni), namreč navajanje kršitev ter dejstev in dokazov sploh ne bi bilo potrebno, saj bi naročnik lahko o zahtevku za revizijo odločil neodvisno od njih in mimo njih. V kolikor bi torej naročnik o zahtevku za revizijo lahko odločil na način, da se ne bi vsebinsko opredelil do kršitev, ki jih v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj (pa tudi do zahtevkov, ki so v njem postavljeni), obstoječe pravno varstvo ne bi bilo učinkovito in ne bi služilo njegovemu poglavitnemu namenu, to je ugotavljanju kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Naročnik se je tako v okviru vsebinske presoje zahtevka za revizijo dolžan opredeliti do vseh revizijskih navedb vlagatelja oziroma odgovoriti na vse očitke o nepravilnosti vodenja postopka oddaje javnega naročila. Le na podlagi celostne vsebinske obravnave zahtevka za revizijo in predloženih dokazov lahko naročnik namreč sprejme sklep o tem, ali je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen ali ne. Državna revizijska komisija je pristojna obravnavati zahtevek za revizijo šele potem, ko o njem vsebinsko (meritorno) in v skladu s 16. členom ZRPJN odloči naročnik. Izjema velja le v primeru, če naročnik ne sprejme odločitve o zahtevku za revizijo v roku, ki mu ga nalaga zakon (prvi in drugi odstavek 16. člena ZRPJN). V slednjem primeru je molk organa pogoj za nastop procesne predpostavke za meritorno odločanje Državne revizijske komisije, vendar pa v obravnavanem primeru za molk organa oziroma za navedeno izjemo, ki jo določa 16. člena ZRPJN, ne gre. V tej povezavi gre torej pritrditi vlagatelju, ki v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo zatrjuje, da "Glede na vsebino predmetnega sklepa"â?? (to je sklepa z dne 05. maja 2008; smiselno dodala Državna revizijska komisija) â??"ni mogoče šteti, kot odločitve o vloženem zahtevku za revizijo skladno s 16. členom ZRPJN, saj se naročnik ni opredelil do tega ali je zahtevek za revizijo utemeljen ali je neutemeljen, niti se ni opredelil glede navedb vlagatelja v vloženem zahtevku za revizijo.".

Ker naročnik v sklepu z dne 05. maja 2008 ni vsebinsko obravnaval nobene izmed kršitev, ki jih je vlagatelj navedel v svojem zahtevku za revizijo, v skladu s 16. členom ZRPJN pa mora o zahtevku za revizijo na ustrezen način (najprej) odločiti naročnik (naročnik mora o zahtevku za revizijo odločiti meritorno, to je vsebinsko), pri čemer se postopek pred Državno revizijsko komisijo nadaljuje (šele) v primeru in po postopku iz 17. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija v skladu s 23. členom ZRPJN, v povezavi s 16. členom ZRPJN,
- v celoti razveljavila naročnikov sklep številka 430-33/2008, izdan dne 05. maja 2008,
- naročniku naložila, da mora o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločiti v skladu z določilom 16. člena ZRPJN in se pri tem opredeliti do vseh vlagateljevih revizijskih navedb.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je potrebno pritrditi vlagatelju tudi v delu obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, v katerem zatrjuje, da â??"je vlagatelj v zahtevku za revizijo izrecno zahteval, da naročnik oz. Državna revizijska komisija razveljavi odločitev naročnika in ugotovi, da je ponudba izbranega ponudnika"â?? â??"nepopolna in nepravilna ter da izbere najugodnejšo popolno ponudbo"â?? vlagatelja. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja v konkretni zadevi je namreč potrebno zaključiti, da je naročnik v svojem sklepu številka 430-33/2008, izdanem dne 05. maja 2008, presegel tudi meje vlagateljevega zahtevka za revizijo, saj je vlagatelj v njem (kot je bilo to ugotovljeno že doslej) zahteval in predlagal, da
- naročnik oziroma Državna revizijska komisija odločitev naročnika razveljavi in ugotovi, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna in nepravilna,
- naročnik oziroma Državna revizijska komisija izbere najugodnejšo popolno ponudbo vlagatelja,
- naročnik vlagatelju povrne priglašene stroške postopka revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila,
ni pa zahteval in predlagal celotne razveljavitve postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je torej, v nasprotju z zahtevo in predlogom vlagatelja, (kot je bilo prav tako ugotovljeno že doslej) v celoti razveljavil postopek oddaje predmetnega javnega naročila, vlagatelju pa priznal povračilo stroškov postopka revizije v znesku 6.674,43 eurov (izrek sklepa z dne 05. maja 2008).

Prvi del 1. stavka drugega odstavka 19. člena ("Nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo") ZRPJN določa, da "Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo"â??, kar pomeni, da je Državna revizijska komisija vezana na navedbe v zahtevku za revizijo in vlagateljev pravovarstveni zahtevek (tožbeni predlog), smiselno enako pa je na meje zahtevka za revizijo vezan tudi naročnik pri odločanju o zahtevku za revizijo. Prvi odstavek 16. člena ("Odločitev o zahtevku za revizijo") ZRPJN določa, da naročnik po preverjanju odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo, vendar pa naročnik pri odločitvi o tem, ali bo v celoti razveljavil postopek oddaje javnega naročila ali bo delno razveljavil postopek oddaje javnega naročila, kot to določa citirani prvi odstavek 16. člena ZRPJN, ni prost, temveč je vezan na meje konkretnega zahtevka za revizijo. Iz prvega odstavka 2. člena Zakona o pravdnem postopku (uradno prečiščeno besedilo - ZPP-UPB3; Uradni list Republike Slovenije, številka 73/2007, 101/2007 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, 102/2007 - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, 45/2008 - ZArbit in 45/2008; v nadaljnjem besedilu: ZPP), ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih z ZRPJN, smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, namreč izhaja, da "V pravdnem postopku odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov.". Ob smiselni uporabi citirane določbe ZPP gre zaključiti, da je (tudi) naročnik v revizijskem postopku dolžan odločati v mejah zahtevka za revizijo. Vlagatelj je v konkretnem primeru v zahtevku za revizijo naročniku jasno postavil meje, naročnik pa je v sklepu z dne 05. maja 2008 meje zahtevka za revizijo prekoračil, saj je, v nasprotju z zahtevo in predlogom vlagatelja, v celoti razveljavil postopek oddaje predmetnega javnega naročila. Da je naročnik pri odločanju o zahtevku za revizijo vezan na meje zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, na primer v
- sklepu številka 018-049/07-42-0561, izdanem dne 22. februarja 2007,
- sklepu številka 018-40/06-34-421, izdanem dne 14. februarja 2006,
- sklepu številka 018-345/2005-31-2720, izdanem dne 11. novembra 2005,
- sklepu številka 018-261/05-34-2024, izdanem dne 25. avgusta 2005,
- sklepu številka 018-167/05-34-1292, izdanem dne 07. junija 2005,
ter v nekaterih drugih svojih odločitvah.

Državna revizijska komisija prav tako ugotavlja, da bi bilo na podlagi obrazložitve sklepa z dne 05. maja 2008 (zadnji odstavek na strani 2) mogoče razumeti, da je naročnik z navedenim sklepom želel sprejeti odločitev v postopku oddaje javnega naročila in sicer odločitev o zavrnitvi vseh ponudb (iz razloga, ker â??"vse ponudbe ponudnikov v predmetnem postopku oddaje javnega naročila presegajo naročnikova zagotovljena sredstva."). Takšen zaključek Državne revizijske komisije še dodatno podkrepljuje tudi
- navedba naročnika, zapisana v uvodu sklepa z dne 05. maja 2008, iz katere izhaja, da naročnik omenjeni sklep izdaja â??"v skladu z 80. členom Zakona o javnem naročanju"â??,
- prvi stavek na tretji strani obrazložitve sklepa z dne 05. maja 2008, ki se glasi: "Iz navedenih razlogov je v skladu s 3. odstavkom 80. člena ZJN-2 naročnik odločil tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.",
- ugotovitev, da je naročnik sklep z dne 05. maja 2008 posredoval v pisni obliki vsem ponudnikom, ki so v postopku oddaje predmetnega javnega naročila oddali svoje ponudbe, ne pa zgolj vlagatelju zahtevka za revizijo (odločitev o vloženem zahtevku za revizijo, ki je sprejeta v revizijskem postopku kot postopku pravnega varstva, namreč učinkuje inter partes, naročnik pa jo je v skladu z določbami ZRPJN dolžan vročiti le vlagatelju zahtevka za revizijo).

Državna revizijska komisija v posledici doslej navedenega ugotavlja, da naročnik glede na dejstvo, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila (1. stavek prvega odstavka 11. člena ("Posledice vloženega zahtevka za revizijo") ZRPJN), sicer lahko nadaljuje s postopkom oddaje javnega naročila, vendar pa
- nadaljevanje postopka ne sme posegati v učinkovitost postopka pravnega varstva konkretnega vlagatelja (Sodišče Evropske skupnosti je tako že v zadevi C-81/98, Alcatel Austria AG and Others, Siemens AG Osterreich, Sag-Schrack Anlagen technik AG proti Bundesministerium fĂĽr Wissenschaft und Verkehr, zapisalo, da mora pred sklenitvijo pogodbe s ponudnikom vedno obstajati možnost revidiranja odločitve naročnika z namenom razveljavitve odločitve, če za to obstajajo razlogi, in sicer ne glede na možnost uveljavljanja odškodninskih zahtevkov, ko je pogodba že sklenjena. V primerih, ko zoper odločitev o dodelitvi naročila ni mogoče zagotoviti začasnih odredb in (oziroma) razveljavitve odločitve, je kršeno načelo učinkovitega in hitrega pravnega varstva,
- je tudi zoper odločitev o tem, da se javno naročilo ne dodeli, potrebno zagotoviti učinkovito pravno varstvo (Sodišče Evropske skupnosti se je tako že v zadevi C-92/00, Hospital Ingenieure Krankenhaustechnik Planungs - GmbH (HI) proti Stadt Wien, postavilo na stališče, da mora država pravno varstvo, kot ga narekuje DIREKTIVA SVETA številka 89/665/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje, z dne 21. decembra 1989, zagotoviti v enaki meri tudi zoper odločitve o tem, da se javno naročilo ne dodeli, med drugim tudi tako, da lahko organ pravnega varstva (v primeru kršitve prava Evropske skupnosti o javnih naročilih oziroma nacionalnih predpisov, ki to pravo implementirajo) takšno odločitev razveljavi).

Načelo učinkovitosti je nenazadnje tudi eno od temeljnih načel ZRPJN, ki 3. členu določa, da pravno varstvo ponudnikov v postopkih javnega naročanja, zagotovljeno z revizijo postopkov oddaje javnih naročil, temelji na načelih, ki veljajo za oddajo javnih naročil, poleg tega pa veljajo še načelo zakonitosti, načelo hitrosti, načelo dostopnosti in načelo učinkovitosti. Čeprav torej vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila, pa je v konkretnem primeru, ob upoštevanju in spoštovanju načela učinkovitosti (posredno pa tudi načela zakonitosti), izpostavljeno določbo razumeti na način, da nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila ne sme poseči v učinkovitost pravnega varstva (postopka revizije). Učinkovito pravno varstvo je namreč tako v interesu prizadetih ponudnikov (revizija postopka oddaje javnih naročil je določena (zlasti) zaradi varovanja prizadetih ponudnikov) kakor tudi v javnem interesu. Smiselno podobno je tako Državna revizijska komisija med drugim že v sklepu številka 018-282/07-7 (prvi odstavek na strani 4), izdanem dne 17. decembra 2007, zapisala, da bi â??"dopustitev upoštevanja naročnikove odločitve o prekinitvi postopka javnega naročanja (katero je naročnik sprejel po prejemu zahtevka za revizijo) pomenila nedopusten poseg v učinkovitost pravnega varstva ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil. Tako bi lahko v nasprotju z omenjenim načelom učinkovitosti pravnega varstva povzročila situacije, ko bi bil zahtevek za revizijo ob vložitvi sicer utemeljen, naročnik pa bi ga - zaradi (tekom trajanja revizijskega postopka) sprejete nove odločitve o prekinitvi postopka javnega naročanja - lahko zavrnil kot neutemeljenega. Za svojo odločitev o zahtevku za revizijo torej naročnik ne bi uporabil iste dejanske podlage, kot je obstajala ob vložitvi zahtevka za revizijo (in ki bi morebiti narekovala ugoditvi zahtevku za revizijo). To pa bi pomenilo onemogočitev učinkovitega pravnega varstva ponudnikom, slednjim pa bi neupravičeno povzročalo tudi škodo (nastalo z vložitvijo zahtevka za revizijo).". Dejansko stanje v izpostavljeni odločitvi Državne revizijske komisije sicer ni bilo enako dejanskemu stanju v predmetni zadevi, vendar pa je bilo v osnovi zelo primerljivo, vsaj glede smisla razumevanja
a) razlikovanja med postopkom oddaje javnega naročila in postopkom (učinkovitega) odločanja o zahtevku za revizijo v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila,
b) 11. člena ZRPJN v povezavi s postopkoma, omenjenima v alinei a).

V kolikor bi bilo torej naročniku dopuščeno, da bi v konkretnem primeru izdal sklep, s katerim bi vlagateljevemu zahtevku ugodil, ne da bi se vsebinsko, kot to od njega zahteva 16. člen ZRPJN, opredelil do kršitev, navedenih v zahtevku za revizijo, obenem pa z njim zavrnil vse ponudbe, bi s tem posegel v učinkovitost pravnega varstva vlagatelja (kot v konkretnem primeru, v katerem vlagatelj v zahtevku za revizijo med ostalim zatrjuje, ali je izbrani ponudnik v ponudbi podal neresnična in zavajajoča dokazila). ZJN-2 namreč v drugem odstavku 77. člena ("(preveritev ponudbe)") jasno določa, da je naročnik dolžan, "V kolikor naročnik v postopku javnega naročanja ugotovi, da je posamezni ponudnik v ponudbi predložil neresnična in zavajajoča dokazila,"â?? â??"ponudnika izločiti iz nadaljnjega postopka javnega naročanja. Naročnik je dolžan o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za finance, ki vodi evidenco o ponudnikih z negativnimi referencami. Takega ponudnika oziroma podizvajalca se izloči iz postopkov javnega naročanja za obdobje treh let, v kolikor je predmet naročila blago ali storitev oziroma za obdobje petih let, v kolikor je predmet naročila gradnja. Ministrstvo, pristojno za finance, objavi seznam ponudnikov z negativnimi referencami na svoji spletni strani.". Naročnik se je zatorej dolžan vsebinsko, kot to od njega zahteva 16. člen ZRPJN, opredeliti do vseh kršitev, navedenih v zahtevku za revizijo, saj bo šele na ta način
- mogoče ugotavljati, ali je v konkretnem primeru prišlo do kršitev ZJN-2, ki jih naročniku očita vlagatelj,
- vlagatelju v postopku revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila zagotovljeno učinkovito pravno varstvo.

Ob vsem doslej navedenem Državna revizijska komisija zgolj še pripominja, da je že v več svojih dosedanjih odločitvah (smiselno podobno na primer v sklepu številka 018-36/2008 - 2, z dne 01. aprila 2008; v sklepu številka 018-35/2008-4, z dne 26. marca 2008; v sklepu številka 018-203/2007-4, z dne 20. julija 2007) zapisala, da je naročnik dolžan razloge za nepopolnost ponudbe posameznega ponudnika v celoti navesti že v obvestilu o oddaji naročila oziroma v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila, saj se mora ponudnik z njimi seznaniti še v času, ko lahko zoper morebitno nezakonito ravnanje naročnika uveljavlja učinkovito pravno varstvo. Navajanje novih razlogov za nepopolnost ponudbe ponudnika (vlagatelja) v naročnikovi odločitvi o zahtevku za revizijo (naročnik je namreč šele v sklepu z dne 05. maja 2008 - zadnji odstavek na strani 2 - zapisal, da â??"vse ponudbe ponudnikov v predmetnem postopku oddaje javnega naročila presegajo naročnikova zagotovljena sredstva.") tako ni dopustno, saj vlagatelj zaradi narave obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo zoper takšne novote ne more učinkovito uveljavljati pravnega varstva.

V povzetku navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je potrebno iz razloga, ker
- naročnik o vlagateljevem zahtevku za revizijo še ni odločil v skladu z določilom 16. člena ZRPJN in se ni opredelil do vseh vlagateljevih revizijskih navedb,
- sklep številka 430-33/2008, izdan dne 05. maja 2008, vlagatelju onemogoča učinkovito uveljavljanje pravnega varstva,
naročnikov sklep številka 430-33/2008, izdan dne 05. maja 2008, v celoti razveljaviti, naročnik pa mora o vlagateljevem zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu z določilom 16. člena ZRPJN (torej tudi glede akcesorne pravice do povračila stroškov revizijskega postopka) in se pri tem opredeliti do vseh vlagateljevih revizijskih navedb.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz (1. in 2. točke) izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 04. junija 2008


Predsednica senata
Sonja Drozdek-šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica
- odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova 20, 1000 Ljubljana
- GODINA, gradbeništvo in druge storitve, d. o. o., Slope 20, 6240 Kozina
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana