018-043/2008 Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo

Številka: 018-043/2008-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana, kot predsednika senata, ter članic mag. Nataše Jeršič in Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "študija variant razvoja JŽI in druge železniške infrastrukture na območju ljubljanskega železniškega vozlišča" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj (Joint venture) DB International GmbH, Bornitzstr. 73-75, Berlin, Nemčija, in Lineal, d.o.o., Jezdarska ulica 3, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Kopitarjeva ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 25.04.2008 soglasno

ODLOČILA

1. Vlagateljev revizijski zahtevek z dne 06.03.2008 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 13.08.2007 sprejel sklep o pričetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Javni razpis je naročnik objavil na Portalu javnih naročil dne 21.09.2007, pod št. objave JN2096/2007, ter v Uradnem listu EU št. S184 z dne 25.09.2007, pod številko objave 224866.

Dne 30.01.2008 je naročnik izdal dokument "Odločitev oddaji javnega naročila", iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudnikom v skupni ponudbi (Joint venture) IngenieurbĂĽro dipl. ing. H. Vossing GmbH, Brunnenstrasse 29-31, 40223 Dusseldorf, Nemčija, Vepro- Verkehrsbau Projekt GmbH, Storkower Strasse 132, S-10407 Berlin, Nemčija, DDC, d.o.o., Kotnikova ulica 40, Ljubljana, Omega Consult, d.o.o., Gregorčičeva ulica 7, Ljubljana, in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz dokumenta izhaja tudi, da je bila kot popolna označena tudi vlagateljeva ponudba, ki je bila po merilih za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe sicer druga najugodnejša.

Z vlogo z dne 15.02.2008 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik je dodatno obrazložitev odločitve vlagatelju izdal dne 28.02.2008.

Z vlogo z dne 06.03.2008 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo.
V njem vlagatelj najprej zatrjuje postopkovne nepravilnosti v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, in sicer, da mu naročnik zahtevane dodatne obrazložitve odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila ni posredoval v zakonskem roku petih dni, temveč šele deset dni po vložitvi zahteve, ter da obstoji neskladje določil razpisne dokumentacije in naročnikovih pojasnil le-te glede veljavnosti garancije za resnost ponudbe. V zvezi s slednjim vlagatelj pojasnjuje, da naj bi bilo v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe določeno, da mora ponudnik predložiti originalno garancijo za resnost ponudbe z veljavnostjo do izročitve garancije za dobro izvedbo del oziroma največ 100 dni od dneva odpiranja ponudb; v razpisnem obrazcu št. 14 (Vzorec garancije za resnost ponudbe) pa naj bi bilo v predpisanem tekstu navedeno, da mora garancija veljati največ 90 dni od dneva odpiranja ponudb. Zaradi nejasnosti in neusklajenosti določb je bilo naročniku postavljeno vprašanje glede zahtevane veljavnosti garancije za resnost ponudbe, v odgovoru na katerega je naročnik navedel, da mora slednja veljati največ 100 in ne največ 90 dni od odpiranja ponudb. Iz odgovora naročnika je bilo po mnenju vlagatelja razumeti, da mora biti v garanciji za resnost ponudbe navedena dikcija "največ 100 dni od odpiranja ponudb" in skladno s tem določena tudi veljavnost garancije do 29.03.2008. Vlagatelj dalje navaja, da je ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da predložena garancija za resnost ponudbe velja do 19.03.2008, kar naj bi bilo neskladno z naročnikovim pojasnilom. Vlagatelj opozarja še, da se pri veljavnosti garancije običajno določa njena minimalna veljavnost.
V nadaljevanju revizijskega zahtevka vlagatelj navaja tudi druge razloge, iz katerih bi moral naročnik, po vlagateljevem mnenju, spremeniti odločitev glede najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj tako najprej zatrjuje, da naj partner izbranega ponudnika, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, ne bi predložil potrdil o referenčnih delih in naj tako ne bi dokazal svoje strokovne usposobljenosti za izvedbo naročil. Izbrani ponudnik naj s tem ne bi izpolnil točke e.2 Navodil ponudnikom.
Vlagatelj dalje izpostavlja, da naj pogodba o skupnem nastopu izbranega ponudnika ne bi vsebovala delitve del za posamezne partnerje. V slednji bi po vlagateljevem mnenju morala biti opredeljena odgovornost posameznih partnerjev in udeleženost (%) vsakega partnerja za izvedbo naročila.
Kot naslednje vlagatelj navaja, da imajo nekateri ključni kadri izbranega ponudnika status zunanjega sodelavca (zaposleni so pri drugih pravnih osebah), v dokumentaciji pa naj ne bi bila navedena pravna podlaga za sodelovanje med partnerji. Izbrani ponudnik naj bi izjavil, da za predmetno javno naročilo ne bo angažiral podizvajalcev, ob sklicevanju na kapacitete tretjih pa bi moral naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo sredstva, potrebna za izvedbo naročila. Ustreznega dokazila naj izbrani ponudnik ne bi predložil.
V nadaljevanju revizijskega zahtevka vlagatelj zatrjuje, da naj za določene kadre izbranega ponudnika ne bi bila priložena ustrezna potrdila naročnikov in naj tako ne bi bilo potrjeno oz. dokazano, da so ti kadri tudi dejansko opravili dela, ki se navajajo kot referenčna.
Vlagatelj dalje navaja, da so bili posamezni člani delovne skupine izbranega ponudnika predlagani za pozicije, za katere nimajo ustreznih delovnih izkušenj. Tako naj bi bila D.S. na primer predlagana za strokovnjaka s področja projektiranja spodnjega ustroja železniške proge, priložene pa so reference za projektiranje železniških prehodov. Priložene reference naj tako ne bi izkazovale strokovne usposobljenosti imenovanega kadra za predlagano pozicijo.
Vlagatelj navaja tudi, da naj v delovni skupini izbranega ponudnika ne bi bil naveden strokovnjak s področja hidrologije, kar je pogoj razpisne dokumentacije.
V nadaljevanju vlagatelj izpostavlja, da naj za tuje ponudnike ne bi bilo predloženo ustrezno dokazilo o nekaznovanju, kar naj bi bilo neskladno s točko C Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe.
Kot slednje vlagatelj zatrjuje, da naj izbrani ponudnik ne bi predložil ustreznega dokazila za zavarovanje projektantske odgovornosti za zunanje sodelavce, ki jih navaja v svoji delovni skupini (spisku strokovnjakov). Tako naj bi izbrani ponudnik ponujal dela zunanjih sodelavcev, katerih odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam, ni zavarovana, kar pa naj bi bilo v nasprotju z "Zakonom o graditvi objektov".
Iz navedenih razlogov vlagatelj predlaga, da naročnik preuči njegove argumente in v nadaljevanju postopka spremeni odločitev glede izbire najugodnejšega ponudnika.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 18.03.2008, s katerim je tega v celoti zavrnil kot neutemeljenega.
V obrazložitev odločitve naročnik najprej navaja, da vlagateljevo razumevanje določb razpisne dokumentacije in pojasnila v zvezi z veljavnostjo garancije za resnost ponudbe ni pravilno, saj naročnikovo pojasnilo določa, da lahko garancija za resnost ponudbe velja tudi 90 dni od odpiranja ponudb, saj je ta rok zajet v obdobju največ 100 dni veljavnosti garancije za resnost ponudbe. Če je bil vlagatelj v dilemi glede navedb v razpisni dokumentaciji oziroma odgovorov na vprašanja, bi lahko preko portala javnih naročil postavil dodatno vprašanje, česar pa ni storil.
Glede revizijskih navedb o tem, da izbrani ponudnik ni predložil referenc s strani partnerja v skupnem nastopu (Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani) naročnik pojasnjuje, da se skladno z razpisno dokumentacijo reference ponudnikov v skupnem nastopu seštevajo. Izbrani ponudnik naj bi imel za zadostitev pogojev iz prve alineje točke e.2 razpisne dokumentacije že dovolj referenc s strani vodilnega partnerja v skupnem nastopu.
Glede revizijskih navedb vlagatelja o vsebini pogodbe o skupnem nastopu izbranega ponudnika naročnik navaja, da omenjena pogodba v 4. členu določa, da se bodo natančna razmerja in obveznosti določili v primeru, če bo ponudnik izbran po postopku oddaje javnega naročila. Naročnik ob tem zatrjuje, da razpisna dokumentacija nikjer ne določa, da mora ponudnik predložiti tudi pogodbo o skupnem nastopu, v kateri bi bila natančno določena razmerja in obveznosti posameznih partnerjev. Posledično naj bi bilo dovolj, da so ponudniki predložili pogodbo o skupnem nastopu. To pomeni, da lahko ponudniki v skupnem nastopu medsebojna podrobnejša razmerja uredijo med seboj tudi z dodatno pogodbo, ki jo lahko sklenejo naknadno.
Glede revizijskih navedb, ki se nanašajo na ključne kadre ponudnika, naročnik ugotavlja, da je izbrani ponudnik izkazal vse zahtevane reference glede ključnih kadrov za izvedbo javnega naročila. Za zunanje sodelavce je izbrani ponudnik predložil referenčne liste in obrazec glede izpolnjevanja referenc. Glede sklicevanja na kapacitete tretjih in predložitve s tem povezanih dokazil naročnik izraža prepričanje, da je pogoj iz tretjega odstavka 44. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006; v nadaljevanju: ZJN-2) dispozitivne narave, kar pomeni, da se naročnik lahko odloči, ali želi imeti kakršnakoli dokazila ali ne, kar pa mora seveda navesti v razpisni dokumentaciji. Ker v razpisni dokumentaciji ni bila zahtevana predložitev dokazil iz tretjega odstavka 44. člena ZJN-2 za zunanje kadre oz. sodelavce, ponudnikom (tako pa tudi izbranemu ponudniku) po mnenju naročnika teh ni bilo potrebno izkazovati.
Glede revizijske navedbe, ki se nanaša na usposobljenost D.S., ki je bila predlagana za strokovnjaka s področja projektiranja spodnjega ustroja, naročnik najprej opozarja na verjetno napačen zapis priimka osebe, v nadaljevanju pa pojasnjuje, da ima omenjena strokovnjakinja vse reference ter referenčna potrdila zanje.
Prav tako je po mnenju naročnika neutemeljena revizijska navedba, ki se nanaša na strokovnjaka s področja hidrologije. V ponudbi izbranega ponudnika je namreč kot strokovnjak s področja hidrologije naveden A. L., ki ima reference in referenčna potrdila za to področje.
Glede revizijskih navedb o nepredložitvi potrdil o nekaznovanju naročnik ugotavlja, da so vsi ponudniki v skupnem nastopu pri izbranem ponudniku predložili takšna dokazila.
Kot slednje naročnik kot napačne označuje tudi trditve vlagatelja, ki se nanašajo na (ne)predložitev dokazila o zavarovanju projektantske odgovornosti za zunanje sodelavce. Naročnik poudarja, da takšna zahteva ni bila podana v razpisni dokumentaciji, izpostavlja pa tudi, da je izbrani ponudnik sam objektivno odgovoren glede izbire izvajalcev za razpisana dela, kar naj bi pomenilo, da mu dokazil glede zavarovalnih polic za zunanje sodelavce ni bilo potrebno predložiti. Naročnik ob tem navaja še, da bo vsak izvajalec, ki bo delal določena dela, moral le-ta izvajati v skladu z veljavno zakonodajo, kar pomeni, da bo moral imeti v skladu s slednjo urejena tudi ustrezna zavarovanja za svoje delo.
Iz navedenih razlogov je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil kot neutemeljen.

Z vlogo z dne 20.03.2008 je vlagatelj naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

V prilogi dopisa, prejetega dne 27.03.2008, je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb obeh strank je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med strankama v zadevi je spor glede zakonitosti naročnikovega ravnanja v zvezi z izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, glede neskladnosti določil razpisne dokumentacije in pojasnil k tej v zvezi z veljavnostjo garancije za resnost ponudbe ter glede popolnosti ponudbe izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je v okviru revizijskega postopka najprej preverila revizijske navedbe, ki se nanašajo na izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, ki naj bi jo naročnik izdal po poteku zakonskega roka.

Državna revizijska komisija izpostavlja, da za vodenje revizijskega postopka v zvezi s posameznimi zatrjevanimi kršitvami v postopku oddaje javnega naročila ne zadostuje zgolj navedba obstoja domnevnih kršitev, temveč mora vlagatelj izkazati tudi vpliv takšnih kršitev na njegov položaj v postopku oddaje javnega naročila (revizijskem postopku) oz., da bi odprava le-teh vplivala na izboljšanje njegovega položaja. ZRPJN v 9. členu namreč določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.
V konkretnem primeru vlagatelj zatrjuje, da je naročnik zahtevano dodatno obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila izdal po poteku iz tretjega odstavka 79. člena ZJN-2. Vlagatelj pa ob tem ne navaja, kako naj bi navedena kršitev (če je bila podana) kakorkoli vplivala na njegov položaj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ali revizijskem postopku oz. kako bi mu lahko v zvezi z zatrjevano nezakonitim ravnanjem naročnika nastala škoda (ob tem gre pripomniti, da je vlagatelj dodatno obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila nesporno prejel, in sicer pred vložitvijo revizijskega zahtevka). Iz navedenih razlogov Državna revizijska komisija ugotavlja, da za obravnavo revizijskih navedb, ki se nanašajo na izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, vlagatelj ne izkazuje pravnega interesa.

V nadaljevanju revizijskega zahtevka vlagatelj zatrjuje neskladnost določil razpisne dokumentacije in pojasnil k tej v zvezi z veljavnostjo garancije za resnost ponudbe.

Državna revizijska komisija na tem mestu najprej opozarja na določilo šestega odstavka 12. člena ZRPJN, ki določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom.

V konkretnem primeru so bile vlagatelju določbe razpisne dokumentacije in njenih pojasnil, ki se nanašajo na veljavnost garancije za resnost ponudbe, znane že s prevzemom razpisne dokumentacije oz. prejemom njenih pojasnil, vsekakor pa pred potekom roka za oddajo ponudb. Ker vlagatelj obenem ne zatrjuje, da s temi določbami povezanih domnevnih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred potekom roka za oddajo ponudb, gre zaključiti, da v trenutni fazi postopka oddaje predmetnega javnega naročila vlagatelj kršitev v zvezi z domnevnim neskladjem določb razpisne dokumentacije in njenih pojasnil, ki se nanašajo na veljavnost garancije za resnost ponudbe, ne more več navajati.

Vezano na veljavnost garancije za resnost ponudbe pa vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje tudi, da je v ponudbi izbranega ponudnika ponujena garancija za resnost ponudbe z neustrezno veljavnostjo. V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija tako preverila tudi te revizijske navedbe.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik med obveznimi sestavinami ponudbe pod točko K (stran 13 razpisne dokumentacije) postavil naslednjo zahtevo:

"Originalna garancija banke ali zavarovalnice za resnost ponudbe v višini 10 % ponudbene vrednosti, z veljavnostjo do izročitve bančne garancije za dobro izvedbo del oz. največ 100 dni od dneva odpiranja ponudb, izstavljena v skladu z vzorcem bančne garancije (Razpisni obrazec št. 14).

Neuspešnim ponudnikom se bo garancija za resnost ponudbe vrnila v najkrajšem roku, toda najkasneje takoj po izteku veljavnosti garancije."

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila pa gre ugotoviti tudi, da je na razpisnem obrazcu št. 14 (Vzorec garancije za resnost ponudbe) med drugim podan naslednji zapis:
"Ta garancija velja do izbora ponudnika po citiranem javnem razpisu in v primeru, da je celovita ali delna ponudba sprejeta, do predložitve, ko izbrani ponudnik sklene pogodbe z naročnikom in mu izroči garancijo za dobro izvedbo posla, vendar največ 90 dni od dneva odpiranja ponudb.

Če od vas ne prejmemo nikakršnega zahtevka za izplačilo garantiranega zneska do ................ ta garancija preneha veljati ne glede na to, ali nam je vrnjena."

Z vpogledom v dokumentacijo o postopku oddaje predmetnega javnega naročila gre kot slednje ugotoviti, da je naročnik na vprašanje enega od ponudnikov, do kdaj mora veljati garancija za resnost ponudbe, največ 90 ali največ 100 dni od odpiranja ponudb, dne 11.12.2007 podal naslednji odgovor:

"Garancija za resnost ponudbe mora veljati največ 100 dni od odpiranja ponudb."

Državna revizijska komisija izhajajoč iz zgoraj predstavljenih določil razpisne dokumentacije in njenih pojasnil ugotavlja, da je naročnik veljavnost garancije za resnost ponudbe določil kot "največ 100 dni od odpiranja ponudb". Ob zapisanem pa Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da je omenjeno besedno zvezo izhajajoč iz različnih delov razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila mogoče interpretirati različno. Izhajajoč iz določb razpisne dokumentacije, ki določajo obvezne sestavine ponudbe (točka K- stran 13 razpisne dokumentacije) je omenjeno besedno zvezo mogoče razlagati na način, da v njej vsebovan pogoj izpolnjuje vsaka garancija za resnost ponudbe z veljavnostjo do 100 dni (torej tudi garancije z veljavnostjo 90 dni, 50 dni ali pa celo le en dan od odpiranja ponudb), ne izpolnjuje pa ga bančna garancija z veljavnostjo npr. 101 dan. Drugačno razlago besedne zveze "največ 100 dni od odpiranja ponudb" pa je mogoče razbrati iz besedila Vzorca garancije za resnost ponudbe (razpisni obrazec št. 14); slednji omenjeni besedni zvezi glede na umestitev v ostalo besedilo namreč daje povsem drugačen pomen, in sicer v smislu dejanske določitve minimalne (!) dopustne veljavnosti garancije za resnost ponudbe (kot ustrezne bi bilo sledeč Vzorcu tako mogoče šteti garancije za resnost ponudbe z veljavnostjo 100 dni ali več od odpiranja ponudb).

Iz zgoraj navedenih dejstev izhaja, da so določbe razpisne dokumentacije in njenih pojasnil, ki se nanašajo na veljavnost garancije za resnost ponudbe, tudi po naročnikovem pojasnilu le-teh ostale nejasne. Ker takšna nejasnost v fazi ocenjevanja ponudb ne more iti v škodo ponudnikom, je potrebno v tej fazi kot ustrezno šteti vsako ponudbo, ki izpolnjuje naročnikove nejasne zahteve po katerikoli od njihovih možnih razlag. V konkretnem primeru gre tako kot naročnikovim zahtevam ustrezne šteti tudi garancije za resnost ponudbe z veljavnostjo manj kot 100 dni, na kar v odločitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku opozarja tudi sam naročnik.

Med strankama v zadevi ni sporno, to pa potrjuje tudi vpogled v ponudbeno dokumentacijo, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi ponudil bančno garancijo za resnost ponudbe z veljavnostjo do 19.03.2008 oz. 90 dni od odpiranja ponudb. Izhajajoč iz zgoraj podane razlage Državna revizijska komisija ugotavlja, da je tako predložena bančna garancija z vidika njene veljavnosti skladna z naročnikovimi (sicer nejasnimi) zahtevami iz razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja, ki zatrjuje drugače, pa niso utemeljene.

V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija obravnavala revizijske navedbe, ki se nanašajo na izkazovanje strokovne usposobljenosti izbranega ponudnika za izvedbo javnega naročila, in sicer z vidika izpolnjevanja zahteve po predložitvi potrdil o referenčnih delih.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik med obveznimi sestavinami ponudbe med drugim določil pogoje za ugotavljanje tehnične in kadrovske sposobnosti (točka E, stran 11 razpisne dokumentacije), v zvezi s katerimi je določil:

"Pogoje, ki jih zahteva naročnik v zvezi z tehnično in kadrovsko sposobnostjo, morajo v primeru skupne ponudbe zagotoviti vsi partnerji v skupnem nastopu kumulativno (se seštevajo)."

Med pogoji za ugotavljanje tehnične in kadrovske sposobnosti je naročnik med drugim določil tudi naslednja pogoja (točka e.2):

"- Vodenje oz. izvedba vsaj dveh (2) po vrsti in obsegu primerljivih projektov s področja železniške prometno gradbene stroke, v zadnjih petih (5) letih. Od tega vsaj en projekt v vrednosti nad 0,5-kratnik ponudbene vrednosti naročila (skupaj z DDV), ki ga bo izvajal.

- Seznam referenc ponudnika oz. izvajalcev v skupnem nastopu (Joint Venture) s področja predmeta javnega naročila, izvedenih v zadnjih petih (Razpisni obrazec št. 6)."

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti tudi, da je naročnik v okviru le-te predvidel obrazec št. 6 (Seznam referenc ponudnika ali izvajalca v skupnem nastopu v zadnjih petih letih), v prilogi katerega so morali ponudniki predložiti tudi referenčne izjave naročnikov.

Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje, da bi morala ponudba izbranega ponudnika izločena, ker naj partner v ponudbi izbranega ponudnika, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, ne bi predložil potrdil o referenčnih delih.

Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika ugotavlja, da s strani Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, kot partnerja v skupni ponudbi izbranega ponudnika, referenčne izjave naročnikov (potrdila o referenčnih delih) dejansko niso bila predložena. Ob zapisanem pa Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da se skladno z zgoraj citiranimi določbami razpisne dokumentacije izkazovanje izpolnjevanja pogojev tehnične in kadrovske sposobnosti ni zahtevalo za vsakega od partnerjev skupni ponudbi, temveč so izpolnjevanje tega pogoja v primeru skupne ponudbe morali zagotoviti vsi partnerji skupaj. Iz navedenega izhaja, da v primeru, ko so pogoje tehnične in kadrovske sposobnosti izpolnili že zgolj nekateri izmed partnerjev v skupni ponudbi, ostalim partnerjem izpolnjevanja teh pogojev ni bilo potrebno izkazovati. Ker v konkretnem primeru med strankama ni spora o tem, da je del partnerjev v skupni ponudbi izbranega ponudnika (skupaj) izpolnil na tem mestu obravnavan pogoj tehnične in kadrovske sposobnosti (vlagatelj te ugotovitve naročnika ne napada), gre ugotoviti, da partnerju Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani izpolnjevanja tega pogoja ni bilo potrebno izkazovati, tako pa slednjemu tudi ni bilo potrebno predložiti potrdil o referenčnih delih, s katerimi so ostali partnerji sicer dokazovali svoje reference. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja, ki zatrjuje drugače, niso utemeljene.
Kot naslednje je Državna revizijska komisija obravnavala revizijske navedbe, ki se nanašajo na pogodbo o skupnem nastopu izbranega ponudnika ter (ne)opredelitev odgovornosti in udeleženosti (%) vsakega partnerja za izvedbo naročila.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da naročnik v le-tej ni postavil nikakršnih zahtev v zvezi z vsebino pogodbe o skupnem nastopu. Ravno tako gre pojasniti tudi, da zahtev glede obveznih vsebin pogodbe o skupnem nastopu ne vsebujejo niti predpisi o javnem naročanju.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah (glej npr. odločitve v zadevah 018-73/2006, 018-137/2006 018-214/2007 itd.), zapisala, da naročnik v fazi ocenjevanja ponudb od ponudnikov ne sme zahtevati izpolnjevanja pogojev, ki niso bili vnaprej določeni v razpisni dokumentaciji postopka oddaje javnega naročila oziroma jih kot obvezne ne določajo predpisi s področja oddaje javnih naročil. Izhajajoč iz navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudbe izbranega ponudnika iz razloga, ker naj v predloženi pogodbi o skupnem nastopu ne bi bila opredeljena odgovornosti in udeleženosti (%) vsakega partnerja za izvedbo naročila, ni mogoče označiti za nepopolno; naročnik namreč v zvezi z vsebino pogodbe o skupnem nastopu v razpisni dokumentaciji ni postavil nikakršnih zahtev, ki bi jih ponudniki v svojih ponudbah morali zatrjevati, prav tako takšnih zahtev ne postavljajo predpisi o javnem naročanju. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja niso utemeljene.

V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija obravnavala revizijske navedbe, skladno s katerimi naj izbrani ponudnik v svoji ponudbi ne bi predložil z ZJN-2 zahtevanih dokazil, ki se nanašajo na njegovo sklicevanje na kapacitete tretjih glede štirih izmed ponujenih strokovnjakov.

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je slednji v le-tej med drugim predložil razpisni obrazec št. 6 "Spisek strokovnjakov, ki bodo sodelovali pri izvedbi pogodbe". Na navedenem obrazcu so v tabeli med strokovnjaki navedeni tudi za vlagatelja sporni strokovnjaki K.R.V., J.P., B.B. ter J.L., pri čemer je v razdelku "poslovni odnos do ponudnika" pri posameznih strokovnjakih navedeno: K.R.V.- "zunanja sodelavka pri DDC"; J.P.- "zunanji sodelavec pri UL FGG"; B.B.- "zunanji sodelavec pri UL FGG"; J.L.- "zunanji sodelavec pri DDC".

Državna revizijska komisija izhajajoč iz zgoraj zapisanega dejanskega stanja ugotavlja, da pri navajanju strokovnjakov K.R.V., J.P., B.B. ter J.L. v ponudbi izbranega ponudnika v nasprotju z drugačnim mnenjem vlagatelja (in tudi naročnika v odgovoru na vlagateljev revizijski zahtevek) ne gre za sklicevanje izbranega ponudnika na kapacitete tretjih v smislu tretjega odstavka 44. člena ZJN-2, temveč za sklicevanje slednjega na lastne kapacitete. Dejstvo je namreč, da so vsi zgoraj navedeni strokovnjaki, četudi nesporno izkazano zaposleni pri drugih pravnih osebah (en od strokovnjakov je sicer v pokoju), v ponudbi izbranega ponudnika opredeljeni kot že obstoječi zunanji sodelavci posameznih izmed partnerjev v skupni ponudbi izbranega ponudnika (in torej ne zgolj kot zaposleni pri drugih pravnih osebah, na katerih kapacitete bi se izbrani ponudnik skliceval zgolj za potrebe konkretnega (posameznega) naročila). Ob tem gre opozoriti tudi, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni nikjer določil, v kakšnem pravnem razmerju (zaposlitev, podjemna pogodba, avtorska pogodbaâ??) bi moral biti ponudnik s ponujenimi strokovnjaki, zato zgolj dejstvo, da so omenjeni strokovnjaki opredeljeni kot "zunanji sodelavci" nekaterih izmed partnerjev v ponudbi izbranega ponudnika, ne pomeni, da teh strokovnjakov ne bi bilo mogoče še vedno šteti za "lastne" strokovnjake izbranega ponudnika.
Upoštevajoč zgornje argumente Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik v zvezi s strokovnjaki K.R.V., J.P., B.B. ter J.L. v svoji ponudbi ni bil dolžan predložiti dokazil v smislu tretjega odstavka 44. člena ZJN-2, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja, ki zatrjuje drugače, pa niso utemeljene.

V nadaljevanju revizijskega zahtevka je Državna revizijska komisija obravnavala revizijske navedbe vlagatelja, v katerih slednji zatrjuje, da za "določene kadre izbranega ponudnika niso bila predložena ustrezna potrdila naročnikov del in tako ni potrjeno oz. dokazano, da so ti kadri tudi dejansko opravili dela, ki se navajajo kot referenčna".

V zvezi s tako podanimi revizijskimi navedbami vlagatelja Državna revizijska komisija poudarja, da odloča na podlagi zahtevka za revizijo in v njegovih mejah, zato so lahko predmet njene meritorne presoje le konkretizirane kršitve. Navedbam, iz katerih ni mogoče jasno razbrati kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila oziroma katerih namen je zgolj ugibanje o določenih dejstvih, v revizijskem postopku ni mogoče slediti. Vlagatelj mora, skladno z določili 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007- UPB3, 101/2007, 102/2007), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Gre za t.i. pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, v zvezi s katerim posledice nedokazanosti nekega dejstva prizadenejo tisto stranko, ki mora dejstvo, glede na normo materialnega prava, zatrjevati in dokazati.

V konkretnem primeru vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zgolj pavšalno zatrjuje, da za "določene kadre" izbranega ponudnika niso bila predložena "ustrezna potrdila" naročnikov del. Državna revizijska komisija ugotavlja, da na podlagi tako splošno formuliranih navedb v zahtevku za revizijo (v tem delu), ni mogoče ugotoviti kršitev naročnika pri ravnanju v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Ker torej vlagatelj domnevnih kršitev v tem delu ni konkretiziral, je morala Državna revizijska komisija na tem mestu obravnavane revizijske navedbe zavrniti kot neutemeljene.

Kot naslednje je Državna revizijska komisija v okviru revizijskega postopka obravnavala revizijske navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na (ne)izkaz strokovne usposobljenosti D.S. za predlagano strokovnjakinjo s področja projektiranja spodnjega ustroja železniške proge.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v tej pod točko E (Tehnična in kadrovska sposobnost) med drugim postavil tudi zahtevo po tem, da ponudnik zagotovi najmanj dva strokovnjaka z ustrezno izobrazbo s področja projektiranja spodnjega ustroja železniških prog (13. alineja točke e.3- Dokazila o ustreznih kadrovskih pogojih; str. 12 razpisne dokumentacije). Ob tem je naročnik postavil tudi naslednjo zahtevo:

"Vsi zgoraj navedeni strokovnjakiâ?? morajo imeti vsaj dve referenci s področja zahtevane stroke, od tega eno referenco obvezno kot projektanti, drugo pa lahko kot revidenti projektne dokumentacije na projektih, ki so primerljivi razpisanemu po vrsti, obsegu in kompleksnosti."

Kot dokazilo o izpolnjevanju zgoraj navedenega pogoja je naročnik predvidel:

"Spisek strokovnjakov, ki bodo sodelovali pri izvedbi pogodbe ter navedba njihovih referenc s področja predmeta javnega naročila, prikazana z referenčnim potrdilom naročnika.

Ponudnik mora predložiti Spisek strokovnjakov, ki bodo sodelovali pri izvedbi pogodbe ter navesti njihove reference s področja predmeta javnega naročila. (Razpisni obrazec št. 8)"

V razpisni dokumentaciji je naročnik predvidel tudi obrazec št. 9, kamor naj bi se vpisovali podatki o strokovnjakih in njihove izkušnje oz. reference.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila navedel tudi več predpisov, na podlagi katerih je bila le-ta pripravljena. Tako se je na strani 6 razpisne dokumentacije med drugim skliceval tudi na "Pravilnik o vzdrževanju spodnjega ustroja na progah JŽ (Sl. Glasnik ZJŽ, št. 3/71) oziroma osnutek novega pravilnika na podlagi ZVZP".

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je slednji med ponujenimi strokovnjaki na predpisanem "Razpisnem obrazcu št. 8" navedel tudi D.S., ki jo je opredelil kot strokovnjakinjo s področja projektiranja spodnjega ustroja železniških prog.

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti tudi, da je slednji na predpisanem "Razpisnem obrazcu št. 9" podal predstavitvene informacije o D.S., v tabeli istega obrazca pa je navedel tudi šest referenc iz obdobja od leta 2003 dalje. Ob omenjenem obrazcu je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil tudi dve referenčni potrdili družbe DB ProjektBau GmbH, Nemčija (Nemške železnice Projektne Gradnje d.o.o.), od katerih prvo potrjuje sodelovanje D.S. pri projektu iz obdobja 2001- 2006, in sicer na področju "železniški prehodi", drugo pa sodelovanje D.S. pri projektu iz obdobja 2007-2008, in sicer na področju "železniški prehodi, nizke gradnje".

Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje neustreznost referenc omenjene strokovnjakinje, ker naj reference, ki se nanašajo na projektiranje železniških prehodov, ne bi izkazovale usposobljenosti slednje za pozicijo strokovnjaka s področja projektiranja spodnjega ustroja železniške proge.

Z vpogledom v Pravilnik o vzdrževanju spodnjega ustroja na progah JŽ (Sl. Glasnik ZJŽ, št. 3/71), ki je predstavljal podlago za pripravo razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila in je tako relevanten tudi z vidika razlage v njej uporabljenih pojmov, gre ugotoviti, da iz slednjega izhaja, da med spodnji ustroj železniške proge sodijo zemeljska tla, mostovi in prepusti, predori, postajna postrojenja in objekti za zaščito proge pred površinskimi vodami ter atmosferskimi vplivi itd.

Z vpogledom v osnutek Pravilnika o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje spodnjega ustroja železniških prog, ki je ravno tako predstavljal podlago za pripravo razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila ("osnutek novega pravilnika na podlagi ZVZP") in je tako relevanten tudi z vidika razlage v njej uporabljenih pojmov, gre ugotoviti, da iz slednjega izhaja, da se spodnji ustroj železniške proge sestoji iz zemeljskih tal, progovnega telesa, premostitvenih objektov, predorov in galerij ter objektov za zaščito pred površinsko vodo in podnebnimi vplivi. Z vpogledom v isti osnutek Pravilnika gre ugotoviti tudi, da so predmet urejanja slednjega tudi "križanja ceste in železnice" (prehodi).

Izhajajoč iz zgoraj opredeljenih in v razpisni dokumentaciji podanih podlag za razlago pojma "spodnji ustroj železniške proge" Državna revizijska komisija ugotavlja, da je k spodnjemu ustroju železniške proge mogoče prištevati tudi železniške prehode. Iz navedenega izhaja zaključek, da je v nasprotju z drugačnim mnenjem vlagatelja kot ustrezne reference s področja projektiranja spodnjega ustroja železniške proge šteti tudi reference s področja projektiranja železniških prehodov, tako pa (z vidika predmeta) v konkretnem primeru tudi pisni potrdili o referencah, ki sta bili predloženi v izkaz strokovne usposobljenosti v ponudbi izbranega ponudnika predlagane strokovnjakinje D.S.

Ker vlagatelj obenem ne navaja nobenih drugih razlogov, zakaj naj s strani izbranega ponudnika predložene reference za predlagano strokovnjakinjo D.S. ne bi bile ustrezne, je potrebno s tem povezane revizijske navedbe označiti za neutemeljene.

V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija obravnavala revizijske navedbe, v katerih vlagatelj zatrjuje, da naj v ponudbi izbranega ponudnika ne bil naveden strokovnjak za področje hidrologije.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v tej pod točko E (Tehnična in kadrovska sposobnost) med drugim postavil tudi zahtevo po tem, da ponudnik zagotovi najmanj enega strokovnjaka s področja hidrologije (8. alineja točke e.3- Dokazila o ustreznih kadrovskih pogojih; str. 12 razpisne dokumentacije).

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je slednji med ponujenimi strokovnjaki na predpisanem "Razpisnem obrazcu št. 8" navedel tudi A.L., ki ga je opredelil kot strokovnjaka s področja hidrologije.

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti tudi, da je slednji na predpisanem "Razpisnem obrazcu št. 9" podal predstavitvene informacije o A.L., tudi na tem obrazcu pa je omenjeni strokovnjak ponovno opredeljen kot strokovnjak s področja hidrologije.

Izhajajoč iz zgoraj predstavljenih podlag razpisne dokumentacije in dejanskega stanja Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljeve revizijske navedbe o tem, da v ponudbi izbranega ponudnika v neskladju z zahtevami razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila ni ponujen strokovnjak s področja hidrologije, niso utemeljene.

Kot naslednje je Državna revizijska komisija v okviru revizijskega postopka preverila revizijske navedbe, s katerimi vlagatelj zatrjuje, da v ponudbi izbranega ponudnika za tuje ponudnike niso bila predložena ustrezna dokazila o nekaznovanju.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik pod točko C) osnovna spodobnost ponudnika (stran. 10 razpisne dokumentacije) med drugim določil naslednji pogoj:

"Ponudnik in njegov zakoniti zastopnik (v kolikor je ponudnik pravna oseba), mora dokazati, da ni bil pravnomočno obsojen zaradi naslednjih kaznivih dejanj, ki so opredeljena v Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94, 23/99, 60/99, 40/04, 37/05 in 17/06):
- hudodelsko združevanje,
- sprejemanje podkupnine pri volitvah (velja za fizične osebe), nedovoljeno sprejemanje daril, nedovoljeno dajanje daril, jemanje podkupnine (za fizične osebe), dajanje podkupnine, sprejemanje daril za nezakonito posredovanje in dajanje daril za nezakonito posredovanje;
- goljufija, poslovna goljufija, preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti in zatajitev finančnih obveznosti ter goljufija zoper finančne interese Evropskih skupnosti v smislu 1. člena Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti;
- pranje denarja.

Kot dokazilo velja izpolnjena in podpisana izjava, razpisni obrazec št. 3, ki jo priloži ponudnik. V skupnem nastopu priloži izjavo poslovodeči in vsi partnerji v skupnem nastopu.

Ponudnik, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji, mora poleg podpisane izjave priložiti potrdilo, da ni storil tovrstnih kaznivih dejanj (potrdilo ustreznega organa v državi, v kateri ima ponudnik sedež)."

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da v skupni ponudbi slednjega nastopata dva ponudnika s sedežem v tujini, in sicer IngenieurbĂĽro dipl. ing. H. Vossing GmbH ter Vepro- Verkehrsbau Projekt GmbH, oba s sedežem v Nemčiji. Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ravno tako ugotoviti, da je bila v okviru te za vsakega od omenjenih ponudnikov predložena izjava njegovega zakonitega zastopnika o nekaznovanosti, podana na predpisanem razpisnem obrazcu št. 3, kot tudi dokument "Informacija iz Centralnega poslovnega registra v skladu s 150. členom GewO", izdan s strani Pravosodnega zveznega urada, Bonn, Nemčija, ki izkazuje, da pri omenjenih ponudnikih ni podanih vpisov.

V svojem revizijskem zahtevku vlagatelj zatrjuje, da "za tuje ponudnike ni predloženo ustrezno dokazilo o nekaznovanju".

Kot je Državna revizijska komisija v tem sklepu že zapisala, v revizijskem postopku odloča na podlagi zahtevka za revizijo in v njegovih mejah, zato so lahko predmet njene meritorne presoje le konkretizirane kršitve. Vlagatelj mora, skladno z določili 7. in 212. člena ZPP, v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Gre za t.i. pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, v zvezi s katerim posledice nedokazanosti nekega dejstva prizadenejo tisto stranko, ki mora dejstvo, glede na normo materialnega prava, zatrjevati in dokazati.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi v izkaz izpolnjevanja pogojev, vezanih na nekaznovanost, za ponudnike s sedežem v tujini predložil tako lastni izjavi, kot tudi potrdili, izdani s strani organov v državi sedeža omenjenih tujih ponudnikov. Ker vlagatelj ne navaja v čem naj bi bila pomanjkljivosti ali neustreznosti tako predloženih dokazil, temveč, kot že navedeno, zgolj pavšalno navaja, da "za tuje ponudnike ni predloženo ustrezno dokazilo o nekaznovanju", s čemer naj s tem povezan pogoj razpisne dokumentacije ne bi bil izpolnjen, Državna revizijska komisija ugotavlja, da na podlagi tako splošno formuliranih navedb v zahtevku za revizijo (v tem delu), ni mogoče ugotoviti kršitev naročnika pri ravnanju v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Ker torej vlagatelj domnevnih kršitev v tem delu ni konkretiziral, je morala Državna revizijska komisija na tem mestu obravnavane revizijske navedbe zavrniti kot neutemeljene.

Kot slednje je Državna revizijska komisija v okviru revizijskega postopka obravnavala revizijske navedbe, ki se nanašajo na (ne)predložitev ustreznega dokazila o zavarovanju projektantske odgovornosti za zunanje sodelavce v ponudbi izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila ugotavlja, da naročnik v le-tej zahteve po tem, da morajo ponudniki v svojih ponudbah za zunanje sodelavce predložiti ustrezno dokazilo o zavarovanju projektantske odgovornosti, ni postavil (postavljena je zgolj zahteva po predložitvi kopije zavarovalne police ponudnika za zavarovanje odgovornosti za škodo- str. 15 razpisne dokumentacije).

Državna revizijska komisija ravno tako ugotavlja, da Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002, 41/2004, 45/2004, 47/2004, 92/2005, 93/2005, 126/2007), katerega kršitev zatrjuje vlagatelj, v zvezi z zavarovanjem projektantske odgovornosti ne nalaga obveznosti ponudnikom v postopkih oddaje javnih naročil (v smislu zahtev, katerih izpolnjevanje bi morali ponudniki izkazovati v svojih ponudbah, oddanih v postopkih oddaje javnih naročil). Omenjeni predpis sicer nalaga zavarovanje pred odgovornostjo projektantu, izvajalcu, nadzorniku in revidentu "pred začetkom opravljanja dejavnosti" in "ves čas svojega poslovanja", vendar pa ugotavljanje morebitnih s tem povezanih kršitev, upoštevajoč poprej predstavljen argument nevezanosti teh zakonskih zahtev na postopke oddaje javnih naročil, skladno z ZRPJN ne sodi v pristojnost Državne revizijske komisije in ne more biti predmet revizijskega postopka.

Državna revizijska komisija upoštevajoč zgornja dejstva ugotavlja, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati, da bi izbrani ponudnik v svoji ponudbi, predloženi v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, za zunanje sodelavce moral predložiti ustrezno dokazilo o zavarovanju projektantske odgovornosti oziroma da je ponudba izbranega ponudnika iz razloga nepredložitve takšnega dokazila nepopolna. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja niso utemeljene.


V povzetku zgornjih ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati neskladja naročnikovih ravnanj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila s predpisi s področja oddaje javnih naročil. Državna revizijska komisija je zato vlagateljev revizijski zahtevek z dne 06.03.2008 zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Iz določil četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka 22. člena ZRPJN vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

V obravnavanem primeru je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, le-tega pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN je Državna revizijska komisija posledično odločila, da mora vlagatelj v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 25.04.2008


Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Kopitarjeva ulica 5, 2000 Maribor,
- DB International GmbH, Bornitzstr. 73-75, 10365 Berlin, Nemčija,
- Lineal, d.o.o., Jezdarska ulica 3, 2000 Maribor,
- IngenieurbĂĽro dipl. ing. H. Vossing GmbH, Brunnenstrasse 29-31, 40223 Dusseldorf, Nemčija,
- Vepro- Verkehrsbau Projekt GmbH, Storkower Strasse 132, S-10407 Berlin, Nemčija,
- DDC, d.o.o., Kotnikova ulica 40, 1000 Ljubljana,
- Omega Consult, d.o.o., Gregorčičeva ulica 7, 1000 Ljubljana,
- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana.