018-032/2008 KOMUNALA KRANJ, javno podjetje, d. o. o.

Številka: 018-032/2008-13

SKLEP

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija), je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, številka 78/1999, 90/1999 - popravek, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 in 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Sonje Drozdek-šinko, kot predsednice senata, ter člana Jožefa Kocuvana in članice mag. Nataše Jeršič, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Zupanca, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dobava vodomerov in opreme za daljinsko odčitavanje vodomerov ter izvedba menjave vodomerov" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila gospodarska družba CMC EKOCON, d. o. o., IOC Zapolje I 10, 1370 Logatec, ki jo po pooblastilu zastopa odvetnik doc. dr. Aleksij Mužina, Hacquetova 8, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika KOMUNALA KRANJ, javno podjetje, d. o. o., Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 29. aprila 2008 soglasno

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 16. februarja 2008 se v tistem delu točke VII., v katerem vlagatelj zatrjuje domnevno nepravilnost ponudbe ponudnika Lambda Group v sklopu A, zavrže.

2. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 16. februarja 2008 se v delu primarnega pravovarstvenega predloga ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta "ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA" ("Zaporedna številka javnega naročila v tekočem letu: 4/2007"), z dne 06. februarja 2008, ter naročnikovega dokumenta "OBVESTILO O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA" številka 1/335-2008/SP, z dne 07. februarja 2008.

Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 16. februarja 2008 se v preostalem delu primarnega pravovarstvenega predloga zavrne.

3. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 3.351,26 EUR in sicer v roku 15 dni po prejemu tega sklepa, po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema odločitve Državne revizijske komisije do dne plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 07. decembra 2007 sprejel "SKLEP O ZAČETKU POSTOPKA" oddaje javnega naročila po odprtem postopku za predmet javnega naročila "Dobava vodomerov in opreme za daljinsko odčitavanje vodomerov ter izvedba menjave vodomerov". Obvestilo o javnem naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila je bilo objavljeno
- na Portalu javnih naročil, številka objave JN4192/2007, dne 12. decembra 2007 (spletna povezava http://www.enarocanje.si/pregledobjave.asp"IzpObrazec=16483),
- na Portalu javnih naročil, številka objave JN4395/2007, dne 20. decembra 2007 ("OBVESTILO O DODATNIH INFORMACIJAH, INFORMACIJAH O NEDOKONČANEM POSTOPKU ALI POPRAVKU" - spletna povezava http://www.enarocanje.si/pregledobjave.asp"IzpObrazec=17488),
- v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, to je v Uradnem listu Evropske unije, številka 2007/S 242, z dne 15. decembra 2007, pod številko dokumenta 295272
(v nadaljnjem besedilu: javno naročilo).

Naročnik je predmetno javno naročilo razdelil na dva sklopa in sicer:
- sklop A "Dobava vodomerov in opreme za daljinsko odčitavanje vodomerov",
- sklop B "Menjava vodomerov".

Naročnik je dne 07. februarja 2008 izdal "OBVESTILO O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA" številka 1/335-2008/SP, v katerem ponudnike obvešča o izbiri najugodnejšega ponudnika. Iz navedenega obvestila o oddaji javnega naročila izhaja tudi, da je njegova priloga tudi "odločitev o oddaji javnega naročila". Naročnik je "ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA" sprejel dne 06. februarja 2008 (v nadaljnjem besedilu: odločitev o oddaji naročila), iz odločitve o oddaji naročila pa izhaja, da se tako za sklop A kot tudi za sklop B izbere ponudnik "ENERKON d.o.o., Volčji Potok 24b, 1235 Radomlje." (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je, kot to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, obvestilo o oddaji javnega naročila, skupaj z odločitvijo o oddaji naročila, prejel dne 11. februarja 2008, dne 21. februarja 2008 pa je priporočeno s povratnico na pošto oddal zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik, kakor izhaja iz njegove prejemne štampiljke, prejel dne 22. februarja 2008 (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija odloči, da:
- se postopek oddaje javnega naročila razveljavi v celoti, naročnik pa je dolžan povrniti vlagatelju stroške revizijskega postopka v 15 dneh od odločitve o zahtevku za revizijo, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila (primarni pravovarstveni predlog),
- se razveljavi obvestilo o oddaji javnega naročila, številka 1/335-2008/SP, z dne 07. februarja 2008 - priloga odločitev o oddaji javnega naročila - v celoti (sklop A in B), naročnik pa je dolžan povrniti vlagatelju stroške revizijskega postopka v 15 dneh od odločitve o zahtevku za revizijo, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila (podrejeni pravovarstveni predlog).

V zahtevku za revizijo (v skrajšanem povzetku, ki ga je napravila Državna revizijska komisija) vlagatelj nadalje:
I. pod točko I. (aktivna legitimacija) utemeljuje svojo lastno aktivno legitimacijo,
II. pod točko II. (pravočasnost zahtevka za revizijo) zatrjuje pravočasno vložitev zahtevka za revizijo,
III. pod točko III. (nepravilna uporaba ZJN-2) zatrjuje, da bi bilo potrebno predmetni postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljaviti že zaradi tega, ker naj bi naročnik uporabil povsem napačen predpis za njegovo oddajo - po prepričanju vlagatelja bi bilo tako potrebno za oddajo predmetnega javnega naročila uporabiti določbe Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list Republike Slovenije, številka 128/2006 in 16/2008; v nadaljnjem besedilu: ZJNVETPS), ne pa določb Zakona o javnem naročanju (Uradni list Republike Slovenije, številka 128/2006 in 16/2008; v nadaljnjem besedilu: ZJN-2),
IV. pod točko IV. (kršitev določb o nesprejemljivosti ponudbe) zatrjuje, da je izbrani ponudnik ponudil ceno, ki je od ocenjene vrednosti višja skoraj trikrat, pri čemer je vlagatelj prepričan, da naročnik pogodbe za ponujeno ceno ne sme skleniti. Poleg tega je (po prepričanju vlagatelja) naročnik, glede na definicijo nesprejemljive ponudbe, s tem, ko 300 % odstopanja ponujene vrednosti z ocenjeno vrednostjo v smislu dvaindvajsete točke 2. člena ZJNVETPS ni ocenil kot bistvenega, kršil navedeno določbo ZJNVETPS,
V. pod točko V. (preuranjenost izbire) zatrjuje, da naročnik, v nasprotju z razpisno dokumentacijo, po oddaji ponudb in pred odločitvijo o izbiri ni opravil nikakršnega preizkusa vodomerov, s čimer po prepričanju vlagatelja niso izpolnjeni pogoji za izbiro najugodnejšega ponudnika,
VI. pod točko VI. (neprimernost in nepravilnost ponudb) trdi, da ponudba izbranega ponudnika, ponudba ponudnika "LAMBDA GROUP d.o.o." in ponudba ponudnika "JORDAN d.o.o." iz razlogov, ki jih vlagatelj podrobno navaja v zahtevku za revizijo, ne izpolnjujejo zahtev po skladnosti,
VII. pod točko VII. (druge nepravilnosti ponudnikov) zatrjuje še druge nepravilnosti (ponudb) izbranega ponudnika, ponudnika "JORDAN d.o.o." in ponudnika "LAMBDA GROUP d.o.o." (pri čemer vlagatelj konkretne nepravilnosti v zahtevku za revizijo tudi navaja),
VIII. pod točko VIII. (merila) izpodbija dopustnost meril, ki po njegovem prepričanju ne merijo ekonomske ugodnosti ponudbe, temveč zgolj ponudnika kot takega. Kršitev pravic, izhajajočih iz pravil evropskega prava, namreč po zatrjevanju vlagatelja, skladno z ustaljeno prakso Sodišča Evropskih skupnosti, ni dopustno omejevati s prekluzivnimi roki za njihovo uveljavljanje (zaradi česar naj bi, po prepričanju vlagatelja, v konkretnem primeru ne bilo dopustno uveljavljati prekluzije iz ZRPJN). Vlagatelj se ob tem sklicuje na sodbo Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi C-315/01, Gesellschaft fĂĽr Abfallentsorgungs-Technik GmbH (GAT) proti Österreichische Autobahnen und SchnellstraĂźen AG (ÖSAG). Obenem pa poudarja, da je naročnik v konkretnem primeru z vsemi drugimi merili, razen ceno in odkupom vodomerov, izrazito ocenjeval zgolj ponudnika kot takšnega, kar pa je v nasprotju zlasti s konceptom ekonomsko najugodnejše ponudbe. Vlagatelj še dodaja, da so bile ponudbe izbranega ponudnika, ponudnika "JORDAN d.o.o." in ponudnika "LAMBDA GROUP d.o.o." nepravilno ocenjevane glede na merila, postavljena v razpisni dokumentaciji, v nadaljevanju pa vlagatelj za vsakega od naštetih ponudnikov posebej natančneje pojasnjuje svoje navedbe v tej smeri,
IX. pod točko IX. (ne-objave na portalu javnih naročil) zatrjuje, da je naročnik določil, da je razpisna dokumentacija dostopna na www.komunala-kranj.si in s tem v nasprotju z ZJN-2 izrecno priznal, da ne priznava portala www.enarocanje.si,
X. pod točko X. (pravovarstveni predlog) podaja primarni in podrejeni pravovarstveni predlog.

Naročnik je dne 27. februarja 2008 izdal sklep številka 1/553, s katerim je odločil o vlagateljevem zahtevku za revizijo in vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, obenem pa je kot neutemeljeno zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (v nadaljnjem besedilu: odločitev o zahtevku za revizijo). Uvodoma naročnik v obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo povzema dejansko stanje v zadevi in povzema vlagateljeve navedbe iz zahtevka za revizijo, v nadaljevanju pa (v skrajšanem povzetku, ki ga je napravila Državna revizijska komisija) navaja, da:
- po prepričanju naročnika vlagatelju sicer ni mogoče odrekati dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila, je pa možnost nastanka škode vlagatelju zaradi domnevnih kršitev, ki jih navaja v zahtevku za revizijo, nedokazana, saj je vlagatelj glede na ceno v ponudbi in upoštevajoč merila za izbiro na tretjem mestu. Po zatrjevanju naročnika tako vlagatelj nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši ponudnik, zaradi česar vlagatelju v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati nikakršna škoda,
- je cena, ki jo je v svoji ponudbi ponudil izbrani ponudnik, za naročnika sprejemljiva, izbira takšne ponudbe pa je tudi gospodarna (morebiten sprejem ponudbe vlagatelja za ponujeno ceno pa bi bil po prepričanju naročnika odraz negospodarnega ravnanja),
- bi moral vlagatelj (po prepričanju naročnika) razlog, da je potrebno za oddajo predmetnega javnega naročila uporabiti določbe ZJNVETPS, ne pa določb ZJN-2, uveljavljati do trenutka, ko je oddal svojo ponudbo (saj je v tej fazi postopka oddaje javnega naročila nastopila prekluzija),
- si vlagatelj napačno razlaga določilo razpisne dokumentacije glede preizkusa vodomerov. Naročnik ob tem še dodaja, da je sporno določilo glede preizkusa vodomerov vnesel v razpis z namenom, da si pridrži pravico pred odločitvijo o dodelitvi naročila opraviti preizkus vodomerov in ne kot dolžnost. V obravnavani zadevi je (po zatrjevanju naročnika) namreč situacija takšna, da naročnik sisteme vseh ponudnikov, ki sodelujejo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, pozna, prav tako pa razpolaga z dovolj podatki o ustreznosti ponujenih vodomerov, oddajnikov in ostale opreme za daljinsko odčitavanje vodomerov posameznih ponudnikov, saj je preizkus vodomerov in delovanje oddajnikov naročnik, kot raziskavo trga, v zadnjih štirih letih pred objavo javnega naročila, izvršil z vsemi ponudniki, ki so oddali ponudbo v predmetnem javnem naročilu. Iz tega razloga naročnik ni izvedel dodatnega preizkusa,
- zavrača posamezne navedbe vlagatelja, v katerih vlagatelj trdi, da ponudba izbranega ponudnika, ponudba ponudnika "LAMBDA GROUP d.o.o." in ponudba ponudnika "JORDAN d.o.o." iz razlogov, ki jih vlagatelj podrobno navaja v zahtevku za revizijo, ne izpolnjujejo zahtev po skladnosti (pri čemer naročnik navaja tudi (nekatere) konkretne razloge za zavrnitev posameznih trditev oziroma očitkov vlagatelja),
- zavrača posamezne navedbe vlagatelja, v katerih vlagatelj zatrjuje še druge nepravilnosti (ponudb) izbranega ponudnika, ponudnika "JORDAN d.o.o." in ponudnika "LAMBDA GROUP d.o.o." (pri čemer naročnik navaja tudi (nekatere) konkretne razloge za zavrnitev posameznih trditev oziroma očitkov vlagatelja),
- je bilo ocenjevanje ponudb v skladu z merili iz razpisne dokumentacije, pri čemer naročnik pojasnjuje konkretne razloge, zaradi katerih je prepričan v to, da je bilo ocenjevanje ponudb v skladu z merili iz razpisne dokumentacije,
- zavrača â??"revizijo"â?? v delu, ki se nanaša na nepriznavanje portala javnih naročil. Naročnik ob tem dodaja, da priznava portal (javnih naročil), obenem pa dodaja, da je ponudnik prav na podlagi objave na â??"Portalu (JN4192/2007)"â?? prišel do razpisne dokumentacije tako, da je lahko pripravil pravilno ponudbo.

Vlagatelj je, kakor to izhaja iz naročniku vrnjene poštne povratnice, odločitev o zahtevku za revizijo prejel dne 06. marca 2008, dne 07. marca 2008 pa je, kakor to izhaja iz poštnega žiga na poštni kuverti, priporočeno s povratnico na pošto oddal "OBVESTILO O NADALJEVANJU POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO".

Naročnik je z dopisom "DOKUMENTACIJA V POSTOPKU ODDAJE JAVNEGA NAROČILA"â?? številka 1/604-2008/SP, izdanim dne 11. marca 2008, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in reviziji postopka oddaje predmetnega javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Vlagatelj je dne 14. marca 2008 na Državno revizijsko komisijo naslovil "PRIPRAVLJALNO VLOGO", ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 17. marca 2008 (v nadaljnjem besedilu: pripravljalna vloga). V pripravljalni vlogi vlagatelj podaja svoja stališča in pojasnila v povezavi z navedbami, ki jih je naročnik podal v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je naročnika dne 27. marca 2008 pozvala na odstop dotlej še neodstopljene dokumentacije oddaje predmetnega javnega naročila, dne 28. marca 2008 pa je Državna revizijska komisija s strani naročnika po pošti prejela želeno, dotlej še neodstopljeno dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je dne 03. aprila 2008 in dne 04. aprila 2008 od naročnika na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN zahtevala dodatna pojasnila, naročnikova pojasnila pa je prejela dne 04. aprila 2008 in dne 08. aprila 2008.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Državna revizijska komisija se je najprej opredelila do očitka vlagatelja, ki se nanaša na domnevno nepravilnost ponudbe ponudnika Lambda Group. Državna revizijska komisija se je tako v povezavi z navedenim opredeljevala do očitka vlagatelja pod točko VII. (druge nepravilnosti ponudnikov), v katerem vlagatelj trdi: "Ponudnik LAMBDA GROUP d.o.o. je oddal nepravilno ponudbo tudi iz razloga, ker pri oddaji ponudbe ni upošteval določbo 2.7. razpisne dokumentacije, da je potrebno ponudbo oddati v slovenskem jeziku. Vlagatelj dopušča, da bi naročnik ponudbe ne-izločil, kolikor bi bil del ponudbe v tujem jeziku in slovenskem jeziku, nikakor pa to ni dopustno, kolikor je del ponudbe samo v tujem, v konkretnem primeru angleškem jeziku. V konkretnem primeru je ponudnik priložil prilogo referenc v angleškem jeziku, prav tako pa tudi vse priloge, ki so sestavni del ponudbene dokumentacije.".

Državna revizijska komisija ob citiranem vlagateljevem očitku uvodoma ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni zapisal, da bi ga uveljavljal zgolj zoper posamezni sklop, na podlagi česar je Državna revizijska komisija tudi zaključila, da vlagatelj citirani očitek uveljavlja glede postopka oddaje predmetnega javnega naročila v obeh sklopih, torej v sklopu A in v sklopu B.

9. člen ZRPJN v prvem odstavku določa, da "Zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.". Iz citirane določbe ZRPJN izhaja, da morata biti za priznanje procesnega upravičenja za vodenje revizijskega postopka hkrati (kumulativno) izpolnjena dva pogoja: (1.) interes za dodelitev naročila in (2.) izkazana realna stopnja verjetnosti nastanka (ali vsaj možnosti za nastanek) škode, ki jo je mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano kršitvijo naročnika). Aktivno legitimirana oseba iz prvega odstavka 9. člena ZRPJN z vložitvijo zahtevka za revizijo zavaruje svoj pravni položaj, ne more pa uveljavljati objektivnih naročnikovih kršitev pravil javnega naročanja, ki ne vplivajo neposredno na njen pravni položaj oziroma ji ne morejo povzročiti konkretne škode. Zato mora oseba, da bi se ji priznalo upravičenje za vložitev zahtevka za revizijo, poleg interesa za dodelitev naročila (ki se praviloma kaže v predložitvi ponudbe ali v določenih primerih že v dvigu razpisne dokumentacije oziroma registraciji za določeno dejavnost, ki je predmet naročila) izkazati, da je zatrjevana kršitev vplivala na njen pravni položaj tako, da ji je ali da bi ji lahko zaradi tega nastala škoda.

Medtem, ko je vlagatelju v konkretnem postopku revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila vsekakor priznati interes za dodelitev naročila (saj je predložil svojo ponudbo), pa vlagatelj ni uspel izkazati, da zatrjevana kršitev vpliva na njegov pravni položaj tako, da mu je ali da bi mu lahko zaradi tega nastala škoda. Ob vpogledu v odločitev o oddaji naročila (tabela spodaj, stran "4 od 5") je Državna revizijska komisija namreč ugotovila, da je ponudba vlagatelja v skladu s postavljenimi merili za sklop A prejela 73,75 točke, ponudba ponudnika Lambda Group pa le 71,26 točke. Ker torej ponudba ponudnika Lambda Group v postopku oddaje predmetnega javnega naročila za sklop A in v skladu s postavljenimi merili za sklop A (na podlagi števila prejetih točk) nikakor ne bi mogla biti ocenjena za ugodnejšo od ponudbe vlagatelja (vlagateljeva ponudba je namreč v sklopu A na podlagi naročnikovega ocenjevanja ponudb prejela 2,49 točke več kakor ponudba ponudnika Lambda Group), vlagatelj ni uspel izkazati, da zatrjevana kršitev vpliva na njegov pravni položaj tako, da mu je ali da bi mu lahko zaradi tega nastala škoda. Glede na navedeno vlagatelju ni mogoče priznati aktivne legitimacije za vodenje postopka revizije v delu zahtevka za revizijo, v katerem vlagatelj zatrjuje domnevno nepravilnost ponudbe ponudnika Lambda Group v sklopu A, Državna revizijska komisija pa je na podlagi 1. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju najprej obravnavala vlagateljev očitek, v katerem vlagatelj zatrjuje, da bi bilo potrebno predmetni postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljaviti že zaradi tega, ker naj bi naročnik uporabil povsem napačen predpis za njegovo oddajo - po prepričanju vlagatelja bi bilo tako potrebno za oddajo predmetnega javnega naročila uporabiti določbe ZJNVETPS, ne pa določb ZJN-2.

V povezavi z vlagateljevim očitkom, navedenim v prejšnjem odstavku obrazložitve tega sklepa, Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je bilo dejstvo, da bo naročnik predmetni postopek oddaje javnega naročila vodil po ZJN-2 in ne ZJNVETPS, vlagatelju nesporno znano ali pa bi mu vsaj moralo biti znano že pred pretekom roka, določenega za predložitev ponudb. Že iz same razpisne dokumentacije na več mestih namreč nesporno izhaja, da naročnik namerava voditi in bo vodil postopek v skladu oziroma na podlagi ZJN-2:
âˆ" pod poglavjem "1. POVABILO K ODDAJI PONUDBE" je naročnik v prvem odstavku na strani 3 razpisne dokumentacije zapisal: "Spoštovani ponudniki," "v skladu z Zakonom o javnem naročanju"â?? â??"v nadaljevanju ZJN-2"â?? â??"je naročnik"â?? â??"objavil javni razpis"â?? za predmetno javno naročilo;
âˆ" pod poglavjem "1. POVABILO K ODDAJI PONUDBE" je naročnik v tretjem odstavku na strani 3 razpisne dokumentacije zapisal: "S tem razpisom naročnik vabi vse zainteresirane ponudnike k predložitvi ponudbe za oddajo"â?? predmetnega javnega naročila â??"na podlagi 25. člena ZJN-2.";
âˆ" pod poglavjem "2. NAVODILA PONUDNIKOM ZA IZDELAVO PONUDBE" je naročnik v prvem odstavku na strani 4 razpisne dokumentacije izrecno zapisal: "Ta javni razpis se izvaja skladno z ZJN-2, na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi akti in ostalimi v Republiki Sloveniji veljavnimi predpisi, pod pogoji, ki so določeni v tej razpisni dokumentaciji"
(strani razpisne dokumentacije so naštete le primeroma in ne taksativno).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da očitku vlagatelja, v katerem vlagatelj zatrjuje, da bi bilo potrebno predmetni postopek oddaje javnega naročila â??"v celoti razveljaviti že zaradi tega, ker je naročnik"â?? â??"uporabil povsem napačen predpis za njegovo oddajo." (po prepričanju vlagatelja bi bilo tako potrebno za oddajo predmetnega javnega naročila uporabiti določbe ZJNVETPS, ne pa določb ZJN-2), ni mogoče slediti. Dejstvo je namreč, da
- zgolj napačna navedba pravne podlage (zakona, ki naj bi se oziroma se bo uporabljal v postopku oddaje posameznega javnega naročila) a priori še ne pomeni kršitve ustrezne pravne podlage (to je kršitve zakona, ki bi se moral uporabljati v postopku oddaje posameznega javnega naročila),
- se postopek javnega naročila lahko (v celoti) razveljavi le v primeru, če Državna revizijska komisija dejansko ugotovi konkretne naročnikove kršitve določb zakona, ki bi se moral oziroma ga je potrebno uporabiti za posamezni postopek oddaje javnega naročila.
Res je sicer, kakor v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj, da sta ZJN-2 in ZJNVETPS različna predpisa, ki v odvisnosti od predmeta urejanja zakona vsak posebej urejata postopek oddaje javnega naročila, vendar pa po drugi strani ne gre spregledati in zanemariti niti dejstva, da je vseeno dobršen del institutov javnega naročanja ter postopkovnih določb po ZJN-2 in ZJNVETPS identičnih oziroma (vsaj) smiselno enakih. Glede na navedeno bi moral torej vlagatelj v zahtevku za revizijo jasno izpostaviti konkretne naročnikove kršitve, ne pa zgolj na splošno zatrjevati (kakor je to storil v izpostavljenem delu točke III. (nepravilna uporaba ZJN-2) zahtevka za revizijo), da bi bilo potrebno predmetni postopek oddaje javnega naročila â??"v celoti razveljaviti že zaradi tega, ker je naročnik"â?? â??"uporabil povsem napačen predpis za njegovo oddajo.". Državna revizijska komisija ob tem še opozarja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo niti ne zatrjuje, da je naročnik z uporabo ZJN-2 kakorkoli protipravno posegel v njegov pravni položaj, razen v delu točke III. (nepravilna uporaba ZJN-2), ki se nanaša na vprašanje sprejemljivosti ponudb. Ker se slednji očitek, v katerem vlagatelj zatrjuje, da je naročnik â??"na podlagi napačnega predpisa tudi ocenjeval sprejemljivost ponudbe izbranega ponudnika"â??, smiselno navezuje na očitek, naveden pod točko IV. (kršitev določb o nesprejemljivosti ponudbe), ga bo Državna revizijska komisija v nadaljevanju tega sklepa obravnavala v povezavi z vlagateljevim očitkom pod točko IV. (kršitev določb o nesprejemljivosti ponudbe).

Prav tako gre v povezavi z doslej navedenim tudi opozoriti naročnika, da v zadevi, v kateri je Državna revizijska komisija odločila s sklepom številka 018-194/2007-5, izdanim dne 18. julija 2007, in na katero se naročnik sklicuje v podkrepitev svojih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo, ni šlo ne za enako in ne za primerljivo dejansko stanje. V zadevi, na katero se sklicuje naročnik, je bil namreč predmet javnega naročila "vzdrževanje občinskih cest, ulic, pločnikov in trgov v Mestni občini Ptuj čez vso leto", poleg tega pa je v izpostavljeni zadevi Državna revizijska komisija odločala predvsem o tem, ali sploh gre za oddajo javnega naročila na podlagi pozitivne zakonodaje s področja javnega naročanja, ni pa se opredeljevala do vprašanja (kot v tej zadevi), ali se za oddajo javnega naročila uporabljajo določbe ZJN-2 ali določbe ZJNVETPS.

Neodvisno od zaključka, navedenega v drugem odstavku na strani "7 od 31" tega sklepa, pa je morala Državna revizijska komisija, da bi sploh lahko obravnavala preostale vlagateljeve očitke, ki jih je vlagatelj v zahtevku za revizijo podal v delu točke III., ki se nanaša na vprašanje sprejemljivosti ponudb, v točki IV. in v nadaljnjih točkah, iz razlogov, ki bodo navedeni v nadaljevanju tega sklepa, po uradni dolžnosti (ex offo) pristopiti k ugotavljanju dejstev, pomembnih za odločitev o tem, kateri zakon se uporablja za oddajo predmetnega javnega naročila. K takemu ravnanju Državno revizijsko komisijo namreč zavezuje splošno ustavno načelo zakonitosti, ki v navezavi na konkreten postopek pomeni, da morajo biti dejanja Državne revizijske komisije v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila, pa tudi dejanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila in v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila, vezana na zakon (to je ZRPJN oziroma zakon, ki se uporablja za oddajo konkretnega javnega naročila). Namreč
- četrti odstavek 153. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list Republike Slovenije, številka 33/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004 in 68/2006) določa, da morajo posamični akti in dejanja državnih organov (torej tudi Državne revizijske komisije, ki je, skladno s prvim odstavkom 4. člena ZRPJN, â??"poseben, neodvisen in samostojen državni organ nadzora nad zakonitostjo postopkov oddaje javnih naročil"â??), organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu,
- ZRPJN v 1. točki prvega odstavka 3. člena (Temeljna načela) določa, da revizija postopkov oddaje javnih naročil temelji na načelih, ki veljajo za oddajo javnih naročil, poleg tega pa med ostalimi velja tudi načelo zakonitosti.

Glede na zgoraj navedeno gre ugotoviti, da naročnik na področju javnega naročanja nima diskrecijske pravice, da bi odločil, kateri zakon se bo uporabljal za oddajo posameznega javnega naročila, pač pa mora pri oddaji posameznega javnega naročila uporabljati (zgolj) tisti zakon, ki velja in se uporablja za oddajo posameznega javnega naročila. Državna revizijska komisija je v konkretnem primeru, upoštevajoč načelo zakonitosti in meje vlagateljevega zahtevka za revizijo, primarno ugotavljala ustrezno pravno podlago, z vidika katere je (skladno z načelom zakonitosti) presoja vlagateljevih navedb edino dopustna. Tako tudi ZRPJN v 4. alinei četrtega odstavka 12. člena (Vložitev zahtevka za revizijo) določa, da mora vlagatelj med ostalim v zahtevku za revizijo navesti tudi kršitve, pri čemer je izpostavljeno določbo ZRPJN ob uporabi namenske (teleološke) in logične razlage razumeti na način, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti kršitve določb tistega zakona, ki se uporablja za oddajo konkretnega javnega naročila, ne pa kakega drugega zakona. Po drugi strani navedeno posledično pomeni, da Državna revizijska komisija lahko ugotavlja in mora ugotavljati le kršitve zakona, ki se oziroma bi se moral uporabljati v postopku oddaje posameznega javnega naročila, ne pa kršitev kakega drugega zakona (ki bi ga - v nasprotju z načelom zakonitosti - za oddajo posameznega javnega naročila zmotno uporabil oziroma uporabljal naročnik).

Prav tako
a) ZRPJN v 1. členu določa, da se z njim â??"ureja pravno varstvo ponudnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil,"â?? â??"opredeljenih v predpisih o javnih naročilih"â?? (poudarila Državna revizijska komisija);
b) ZJN-2 v 1. členu (predmet zakona) pod naslovom "1.1. Predmet urejanja zakona" prvega poglavja "SPLOšNE DOLOČBE" prvega dela "SKUPNE DOLOČBE ZAKONA" določa, da:
- ZJN-2 â??"določa obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov pri javnem naročanju blaga, storitev in gradenj." (prvi odstavek 1. člena ZJN-2);
- v primeru, â??"Če naročnik izvaja dejavnost na vodnem, energetskem, transportnem področju ali področju poštnih storitev, veljajo za naročanje v zvezi s to dejavnostjo določbe zakona, ki ureja javno naročanje na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev." (tretji odstavek 1. člena ZJN-2).
c) ZJNVETPS v 1. členu (predmet zakona) pod naslovom "1.1. Predmet urejanja zakona" prvega poglavja "SPLOšNE DOLOČBE" prvega dela "SKUPNE DOLOČBE ZAKONA" določa, da:
- ZJNVETPS â??"določa obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov pri javnem naročanju blaga, gradenj in storitev na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev." (prvi odstavek 1. člena ZJNVETPS);
- v primeru, â??"Če je naročnik po tem zakonu naročnik tudi po zakonu, ki ureja javno naročanje, izvaja javno naročanje na področjih iz prvega odstavka tega člena samo v skladu s tem zakonom." (tretji odstavek 1. člena ZJNVETPS).

Državna revizijska komisija povzema, da je predmet konkretnega javnega naročila "Dobava vodomerov in opreme za daljinsko odčitavanje vodomerov ter izvedba menjave vodomerov". Iz Odloka o gospodarskih javnih službah (Uradni list Republike Slovenije, številka 60/2002 in 102/2007; v nadaljnjem besedilu: Odlok o gospodarskih javnih službah) v prvi alinei 2. člena pod poglavjem "II. VRSTE GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB" izhaja, da je na območju Mestne občina Kranj obvezna gospodarska služba med drugim tudi oskrba s pitno vodo, v prvem odstavku 8. člena pa, da se opravljanje posamezne gospodarske javne službe podrobneje uredi z odlokom. Nadalje iz Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občina Kranj (Uradni list Republike Slovenije, številka 85/2004 in 9/2006; v nadaljnjem besedilu: Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občina Kranj), ki je sprejet tudi na podlagi Odloka o gospodarskih javnih službah, v prvi točki 1. člena pod poglavjem "SPLOšNE DOLOČBE" izhaja, da se s slednjim odlokom ureja med drugim tudi "dejavnost izvajanja lokalne gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo". S spletne strani Mestne občine Kranj (http://www.kranj.si/podrocje.aspx"id=164) pod naslovom "JAVNE SLUŽBE" izhaja, da je naročnik dejaven na področju oskrbe s pitno vodo.

Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občina Kranj nadalje v 5. členu določa, da dejavnost oskrbe s pitno vodo obsega med drugim tudi "upravljanje z vodovodnim omrežjem, objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo" (prva alinea 5. člena), "vzdrževanje vodovodnega omrežja, objektov in naprav" (tretja alinea 5. člena) ter "izvajanje potrebnih rekonstrukcij, novogradenj in tehnoloških izboljšav"â?? (četrta alinea 5. člena).

Skladno z alineo k) 2. člena ("POMEN UPORABLJENIH POJMOV") Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občina Kranj je obračunski vodomer â??"vodomer, s katerim se meri poraba pitne vode iz javnega vodovoda.".

Iz drugega stavka 26. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občina Kranj izhaja, da "Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera niti odstraniti plombe.", "Vsi stroški, upravljanja, vzdrževanja in zamenjave vodomerov"â?? pa â??"so stroški uporabnika in se krijejo iz naslova števnine." (drugi stavek 23. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občina Kranj). "Vsa popravila in obnovitvena dela na vodovodnem priključku in vodomeru izvaja in nadzira upravljavec javnega vodovoda na stroške uporabnika." (drugi odstavek 7. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občina Kranj).

Ob upoštevanju citiranih določb odlokov in ob upoštevanju dejstva, da
- naročnik opravlja (obvezno) gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo,
- so vsi vodomeri, ki jih v postopku oddaje predmetnega javnega naročila naroča naročnik, obračunski vodomeri,
- ima upravljavec pri oskrbi s pitno vodo zlasti obveznost, da â??"redno vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne in izredne preglede skladno z veljavno zakonodajo" (enajsta alinea 40. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občina Kranj),
- "Dejavnost oskrbe s pitno vodo obsega"â?? med drugim tudi "upravljanje z vodovodnim omrežjem, objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo" (prva alinea 5. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Mestne občina Kranj),
je potrebno nesporno zaključiti, da gre v postopku oddaje konkretnega javnega naročila za naročnika, ki izvaja dejavnost na vodnem področju. Določba 6. člena (voda) ZJNVETPS pod naslovom "1.3. Dejavnosti" prvega poglavja "SPLOšNE DOLOČBE" prvega dela "SKUPNE DOLOČBE ZAKONA" namreč določa, da se ZJNVETPS (med drugim) uporablja za
"a) zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom in distribucijo pitne vode, ali"
"b) dobavo pitne vode takšnim omrežjem.".

Skladno z navedenim in zlasti glede na predmet javnega naročil, kakor ga med drugim v konkretnem primeru narekuje tudi sama narava dejavnosti naročnika, veljajo in se uporabljajo za naročanje v zvezi s to dejavnostjo določbe zakona, ki ureja javno naročanje na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (torej določbe ZJNVETPS).

Navedenemu zaključku v prid velja omeniti tudi sodbo, ki jo je Sodišče Evropske skupnosti dne 10. aprila 2008 sprejelo v zadevi C 393/06, Ing. Aigner, Wasser-Wärme-Umwelt, GmbH proti Fernwärme Wien GmbH. V navedeni zadevi se je Sodišče Evropske skupnosti ukvarjalo ravno z razlikovanjem med uporabo DIREKTIVE 2004/17/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (v nadaljnjem besedilu: Direktiva številka 2004/17/ES) in uporabo DIREKTIVE 2004/18/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (v nadaljnjem besedilu: Direktiva številka 2004/18/ES). Sodišče Evropske skupnosti je v navedeni zadevi tako poudarilo:
- da so v nasprotju z Direktivo številka 2004/18/ES, ki se na podlagi člena 1(9), prvi pododstavek, uporablja za "[javne] naročnike", naročniki iz Direktive številka 2004/17/ES v njenem členu 2 opredeljeni kot "naročniki". Iz istega člena 2(2)(a) in (b) izhaja, da se ta direktiva ne uporablja le za naročnike, ki so "javni organi", ampak tudi za tiste, ki so "javna podjetja" ali delujejo na podlagi "posebnih ali izključnih pravic, ki jim jih podeli pristojni organ države članice", če je ena od dejavnosti teh naročnikov katera koli dejavnost iz členov od 3 do 7 omenjene direktive (točka 25);
- da je treba zaradi splošne uporabnosti Direktive številka 2004/18/ES in omejene uporabnosti Direktive številka 2004/17/ES slednjo razlagati restriktivno (točka 27);
- so meje med področji uporabe Direktive številka 2004/18/ES in Direktive številka 2004/17/ES začrtane z izrecnimi določbami. Člen 20(1) Direktive številka 2004/17/ES določa, da se ta direktiva ne uporablja za javna naročila, ki jih naročniki oddajo za druge namene kot je opravljanje svojih dejavnosti v sektorjih, ki so opisani v členih od 3 do 7. Tej določbi ustreza člen 12, prvi pododstavek, Direktive številka 2004/18/ES, ki določa, da se ta direktiva ne uporablja za javna naročila, oddana v skladu z Direktivo 2004/17/ES s strani naročnikov, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz členov od 3 do 7 Direktive številka 2004/17/ES (točka 28).

V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske skupnosti Direktiva številka 2004/17/ES tako velja za oddajo naročil na področju dejavnosti, ki so izrecno navedene v členih od 3 do 7 Direktive številka 2004/17/ES. Sodišče Evropske skupnosti je v zadevi C 393/06, Ing. Aigner, Wasser-Wärme-Umwelt, GmbH proti Fernwärme Wien GmbH, ob tem še dodalo, da Direktiva številka 2004/17/ES velja tudi za naročila, ki imajo drugačno naravo in lahko kot taka običajno spadajo na področje uporabe Direktive številka 2004/18/ES, če služijo opravljanju dejavnosti, ki so opredeljene v Direktivi številka 2004/17/ES. Naročnik (v smislu Direktive številka 2004/17/ES) mora tako uporabiti postopek iz te direktive le za oddajo javnih naročil, ki so v zvezi z dejavnostmi, ki jih ta naročnik opravlja v enem ali več sektorjih, navedenih v členih od 3 do 7 omenjene direktive (točki 57 in 33). Podobno izhaja tudi iz sodbe Sodišča Evropske skupnosti v združeni zadevi C-462/03 in C-463/03, Strabag AG (C-462/03) in Kostmann GmbH (C-463/03) proti Österreichische Bundesbahnen.

V povezavi z vsem doslej navedenim je torej Državna revizijska komisija v predmetnem postopku revizije postopka oddaje predmetnega javnega naročila presojala, ali je naročnik s svojim ravnanjem, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, kršil katero od določb ZJNVETPS.

Državna revizijska komisija je v povezavi z navedenim kot naslednji obravnavala vlagateljev očitek v delu točke III., ki se nanaša na vprašanje sprejemljivosti ponudb, ter vlagateljev očitek pod točko IV. (kršitev določb o nesprejemljivosti ponudbe), s katerim vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik ponudil ceno, ki je od ocenjene vrednosti višja skoraj trikrat, pri čemer je vlagatelj prepričan, da naročnik pogodbe za ponujeno ceno ne sme skleniti. Poleg tega je (po prepričanju vlagatelja) naročnik, glede na definicijo nesprejemljive ponudbe, s tem, ko 300 % odstopanja ponujene vrednosti z ocenjeno vrednostjo v smislu dvaindvajsete točke 2. člena ZJNVETPS ni ocenil kot bistvenega, kršil navedeno določbo ZJNVETPS.

Državna revizijska komisija ob obravnavi izpostavljenega očitka vlagatelja uvodoma ugotavlja, da iz naročnikove odločitve o oddaji naročila v tretjem odstavku na strani "1 od 5" pod točko "1. UVODNE UGOTOVITVE" izhaja, da so bile "Do roka, določenega za oddajo ponudb"â?? â??"naročniku predložene štiri pravočasne ponudbe"â??, v prvem odstavku na strani "2 od 5" pod točko "II. PREGLED IN OCENJEVANJE PONUDB" pa izhaja: "Po opravljenem postopku pregleda in ocenjevanja ponudb, je naročnik, na podlagi zahtev razpisne dokumentacije, ugotovil, da so predložene ponudbe ponudnikov CMC EKOCON d.o.o."â?? (torej ponudba vlagatelja; opomba Državne revizijske komisije), â??"JORDAN d.o.o."â?? (v nadaljnjem besedilu: ponudnik Jordan) â??"in ENERKON d.o.o."â?? (torej ponudba izbranega ponudnika; opomba Državne revizijske komisije), â??"popolne v smislu 16. točke 2. člena ZJN-2. Naročnik je pri javnem odpiranju ponudb ugotovil, da je ponudba ponudnika LAMBDA GROUP d.o.o."â?? (v nadaljnjem besedilu: ponudnik Lambda Group) â??"formalno nepopolna, zato je naročnik postavil 5 dnevni rok za dopolnitev ponudbe. Ponudnik je v roku dopolnil svojo ponudbo.". Glede na navedeno Državna revizijska komisija povzema, da je naročnik (očitno) ponudbe vseh štirih ponudnikov ocenil kot popolne, obenem pa dodaja, da je iz odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila razvidno tudi, da ponudnik Jordan ni oddal ponudbe za sklop B.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je bil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS-A) objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije številka 16/2008, z dne 15. februarja 2008, veljati pa je začel dne 01. marca 2008 (v nadaljnjem besedilu: novela ZJNVETPS-A), torej po tem, ko je naročnik že izdal odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila. Skladno z navedeno ugotovitvijo in skladno z ugotovitvijo, da iz prehodnih in končnih določb ne izhaja kaj drugega, se novela ZJNVETPS-A, ki v svojem 2. členu med drugim podaja tudi novo definicijo nesprejemljive ponudbe, v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ne uporablja.

Državna revizijska komisija ob vpogledu v odločitev o oddaji naročila (tabela pod tretjim odstavkom na strani "2 od 5", točka "II. PREGLED IN OCENJEVANJE PONUDB") in ponudbo izbranega ponudnika ugotavlja, da skupna ponujena cena (brez davka na dodano vrednost) v ponudbi izbranega ponudnika znaša 1.886.912,10 EUR.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da
- iz tretje točke "SKLEPA O ZAČETKU POSTOPKA" (zaporedna številka javnega naročila za tekoče leto: 4/2007) izhaja "Ocenjena vrednost naročila:" "740.000,00 â??.". Enak podatek pa izhaja tudi iz objave na Portalu javnih naročil (točka "II.2.1)"), iz objave v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, to je v Uradnem listu Evropske unije, številka 2007/S 242, z dne 15. decembra 2007, pod številko dokumenta 295272 (točka "II.2.1)"), pa tudi iz razpisne dokumentacije na strani 13 pod poglavjem "2.4. Ocenjena vrednost javnega naročila";
- iz naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo na strani 7 izhaja, da â??"je naročnik predhodno sprejel DIIP (Dokument identifikacije investicijskega projekta - v skladu z določili Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/2006). Iz priloge 1 k temu dokumentu je razvidno, da je naročnik ocenjeno vrednost javnega naročila ocenili glede na razpoložljiva sredstva, ki izhajajo iz naslednjega: 412.000 EUR ima podjetje dolgoročnih rezervacij namenjenih za daljinsko odčitavanje (zbrana sredstva prihranjena v letu 2006 in 2007), poleg tega je naročnik ocenil še sredstva, ki se bodo prihranila v letu 2008 in 2009 in na tej podlagi je prišel do izračuna ocenjene vrednosti.".
Edini podatek o ocenjeni vrednosti, s katerim je vlagatelj torej razpolagal v času oddaje ponudbe in v času do vložitve zahtevka za revizijo, je torej, da znaša ocenjena vrednost predmetnega javnega naročila 740.000,00 EUR.

ZJNVETPS v dvaindvajseti točki 2. člena (pomen v zakonu uporabljenih pojmov) pod naslovom "1.2. Definicije pojmov" prvega poglavja "SPLOšNE DOLOČBE" prvega dela "SKUPNE DOLOČBE ZAKONA" določa, da je nesprejemljiva ponudba â??"tista ponudba, v kateri je cena nesprejemljivo visoka.". V povezavi z navedenim je potrebno ugotoviti, v katerih primerih je določeno ceno šteti za nesprejemljivo visoko.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz Poročevalca Državnega zbora Republike Slovenije številka 92/2006, v katerem je objavljen "Predlog zakona o javnem naročanju (ZJN-2) - prva obravnava - EPA 1029-IV", na strani 29 od 118 izhaja: "21. "Nesprejemljiva ponudba" je tista ponudba, v kateri je cena nesprejemljivo visoka.". Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da iz Poročevalca Državnega zbora Republike Slovenije številka 91/2006, v katerem je objavljen "Predlog zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS) - prva obravnava - EPA 1028-IV", na strani 20 od 91 izhaja: "22. "Nesprejemljiva ponudba" je tista ponudba, v kateri je cena nesprejemljivo visoka.". Glede na navedeno je mogoče prav gotovo zaključiti, da je bil namen zakonodajalca institut nesprejemljive ponudbe urediti na enak način tako v (postopku po) ZJNVETPS kakor tudi v (postopku po) ZJN-2.

Državna revizijska komisija še nadalje ugotavlja, da iz spletnih strani Republike Slovenije, Državnega zbora Republike Slovenije, spletna povezava http://www.dz-rs.si/index.php"id=101&st=a&vt=19&epa=1029-IV&mandate=-1&unid=PZ4|C12565D400354E68C125721B00543646&showdoc=1), izhaja, da je bil ravno v delu predloga ZJN-2, ki opredeljuje pojem nesprejemljive ponudbe, vložen amandma. Iz omenjenega amandmaja izhaja naslednja vsebina: "V prvem odstavku se 21. alineja spremeni tako, da in glasi:" "" Nesprejemljiva ponudba je tista ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva."" in "