018-045/2008 Splošna bolnišnica Izola

Številka: 018-045/2008-9

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici mag. Nataši Jeršič, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo UZ aparata za področje ginekologije in porodništva in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje MEDIAS INTERNATIONAL d.o.o., Leskoškova cesta 9D, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Mitja Lamut, Pražakova 10, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Izola, Polje 35, Izola (v nadaljevanju: naročnik), dne 22.04.2008

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v Obvestilu o izbiri najugodnejšega ponudnika, št. JN 05/BR-07-08, z dne 14.02.2008.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 3.050,80 EUR, v roku 15 dni od prejeme tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 08.10.2007 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je objavil obvestilo o naročilu na Portalu javnih naročil dne 19.10.2007, pod številko objave JN2879/2007.

Naročnik je z Obvestilom o izbiri najugodnejšega ponudnika (dokument št. JN-05/BR-07-08, z dne 14.02.2008) predmetno javno naročilo oddal v izvedbo podjetju SANOLABOR d.d., Leskoškova 4, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 19.02.2008 vpogledal v ponudbo izbranega ponudnika. Vlagatelj je dne 20.02.2008 zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Naročnik mu je zahtevan dokument posredoval dne 26.02.2008.

Vlagatelj je dne 05.03.2008 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj uvodoma ugotavlja, da je izbrani ponudnik izmed vseh treh sodelujočih ponudnikov ponudil najvišjo ceno, ki se do potankosti ujema z ocenjeno vrednostjo, kar pomeni, da je moral (izgubljene) točke pri merilu cena nadoknaditi pri merilu kvaliteta. Navedeno, nadaljuje vlagatelj, je razvidno iz ocenjevalne tabele, saj je po vseh točkah v okviru merila kvaliteta prejel najvišje možno oceno, ponekod popolnoma neupravičeno. Izbrani ponudnik, povzema vlagatelj, je tako postal ekonomsko najugodnejši ponudnik na način, ki je do vlagatelja nepravičen.
Vlagatelj navaja, da bi moral naročnik, ob upoštevanju 1. točke 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08; v nadaljevanju: ZJN-2) in ob upoštevanju razpisne dokumentacije, sprejeti odločitev o izbiri do 15.12.2007, vendar pa je to storil šele 14.02.2008 (vlagatelj jo je prejel 15.02.2008). Vlagatelj še navaja, da sprejema naročnikove razloge za zamudo, ki je nastala zaradi predstavitve vseh treh ponujenih UZ aparatov, vendar zaključuje z ugotovitvijo, da naročnik kljub temu ni upošteval 1. točke 79. člena ZJN-2.
Iz obrazca št. 9, nadaljuje vlagatelj, je razvidno, da je naročnik zahteval certifikate, ki jih izbrani ponudnik ni priložil. Vlagatelj zatrjuje, da mora vsak ponudnik predložiti zahtevano dokumentacijo oziroma ga mora naročnik pozvati, da ustrezno dopolni ponudbo. Ker v danem primeru naročnik izbranega ponudnika ni pozval k dopolnitvi ponudbe, zaključuje vlagatelj, je ravnal diskriminatorno.
Vlagatelj še ugotavlja, da izbrani ponudnik ni predložil Formularja za ocenjevanje UZ aparatov ponudnikov, temveč je zahtevane opisa iz predmetnega formularja pripravil na lastnih memorandumih, pa še v opisu slednjih ni navedel zahtevanega podatka, to je podatka o mesecu in letu izdelave prvega takega aparata v svetu.
Vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik v 1. točki Priloge 1 zahteval semikonveksno sondo s frekvenčnim območjem 3 do 7 MHz za preglede nosečnic in abdomna, izbrani ponudnik pa je ponudil sondo s frekvenčnim območjem 2-6 MHz.
Vlagatelj še ugotavlja, da je naročnik v 3. točki Formularja za ocenjevanje UZ aparatov ponudnikov zahteval navedbo programske (aplikativne) opreme, ki je instalirana na aparatu, njene značilnosti in prednosti pred konkurenco, ter navedbo eventualne dodatne aplikativne programske opreme. Izbrani ponudnik, zatrjuje vlagatelj, ni navedel nikakršne programske opreme, temveč le dodatne merilne pakete in osnovne meritve, katere je bilo potrebno navesti že v 5. točki Formularja za ocenjevanje UZ aparatov ponudnikov. V tej točki, zaključuje vlagatelj, torej izbrani ponudnik ni navedel ničesar, za kar bi lahko prejel najboljšo oceno.
Vlagatelj še navaja, da mu ni jasno, v čem je aparat izbranega ponudnika toliko hitrejši, če se večina meritev tudi z njegovim aparatom prične izvajati s pritiskom na eno tipko.
Vlagatelj tudi zatrjuje, da je izbrani ponudnik pri vseh točkah ocenjevanja, razen pri dimenziji in teži prejel najvišje možno število točk. Glede na to, nadaljuje vlagatelj, da naročnik svojo odločitev o izbiri vseskozi zagovarja z rezultati na prezentacijah, se mu poraja dvom, ali se je na navedenih predstavitvah preverjala tudi teža in dimenzija aparatov.
Vlagatelj zaključuje z ugotovitvijo, da težko verjame, da lahko vrhunski aparat 3D/4D dobi tako slabe ocene, nenazadnje pri prezentaciji ni bil izrečen noben negativen komentar.
Vlagatelj predlaga, da se njegovemu zahtevku ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila. Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov po priloženem stroškovniku (sestanek s stranko - 50 točk, zahtevek za revizijo - 1000 točk, 20% DDV in povrnitev stroškov vplačane takse - 5000 EUR).

Naročnik je s sklepom, št. 53/BR-08, z dne 21.03.2008, zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik uvodoma navaja, da sta bili pri ocenjevanju ponudb uporabljeni dve merili, in sicer merilo cena s 60% utežjo in merilo kvaliteta s 40% utežjo. Naročnik v zvezi s tem še dodaja, da so po merilu kvaliteta ponudbe ocenjevali izkušeni zdravniki, ki so tehnično dokumentacijo natančno preučili, kakovost tehničnih navedb pa preverili pri predstavitvi aparatov in posledično ugotovili, da jim aparat izbranega ponudnika najbolj ustreza.
Naročnik dalje navaja, da je rok za izdajo obvestila o izbiri le instruktivne narave in da samo prekoračenje predvidenega roka za izbiro najugodnejše ponudbe nima nikakršnih posledic za vlagatelja in ostale ponudnike.
Glede vlagateljevega očitka, ki se nanaša na predložitev certifikatov naročnik navaja, da je izbrani ponudnik v tabeli, ki je bila predvidena za podatke o ponujenem aparatu navedel: Digitalni UZ ALOKA, Alpha 10 Prosound, po podrobni specifikaciji iz priloge. Priloga št. 1, nadaljuje naročnik, vsebuje zahteve, na osnovi katerih je bil ponudnik dolžan izdelati ponudbo in je ni bilo potrebno priložiti k ponudbi. Za dokazovanje izpolnjevanja zahtev za varnost, zdravje in varovanja okolja, ki jih določajo evropske direktive, je bil v razpisno dokumentacijo priložen obrazec OBR-8, ki ga je izbrani ponudnik priložil.
Naročnik zavrača tudi očitek vlagatelja, ki se nanaša na datum izdelave aparata in zatrjuje, da je izbrani ponudnik datum izdelave ponujene verzije aparata navedel na zadnji strani specifikacije (april 2007).
Naročnik nadalje zatrjuje, da je izbrani ponudnik ponudil sondo, ki ima še večji frekvenčni razpon, in sicer od 1 do 7 MHz (navedba iz tehnične specifikacije 2-6 MHz oddajna, 1-7MHz sprejemna frekvenca). Ponujena sonda, nadaljuje naročnik, je bila prav tako preverjena med samo predstavitvijo aparata in se je izkazala za ustrezno.
Naročnik še navaja, da je izbrani ponudnik programsko in strojno opremo navedel pri opisu in pri splošnih karakteristikah sistema. Izbrani aparat, še ugotavlja naročnik, je opremljen tudi z vsemi potrebnimi meritvami in poročili za uporabo v porodništvu in ginekologiji. V zvezi s tem naročnik še navaja, da se je med predstavitvijo aparata osredotočil na vse najnovejše tehnične pridobitve in njihovo kakovost ter na uporabno-diagnostično vrednost. Naročnik še dodaja, da je bil ocenjevan tudi prikaz slike z vključenimi naprednimi opcijami in programskimi paketi, ki jih je vlagatelj navedel kot prednost, vendar se je izkazala tehnična rešitev opcij za glajenje robov in diferenciacijo tkiva (AIP) pri izbranem ponudniku za bistveno boljšo od izvedbe s programsko opremo (DMR, SR).
Naročnik ugotavlja, da aparat izbranega ponudnika omogoča hitro in enostavno rokovanje in da je odzivnost slednjega hitrejša kot pri ostalih ponudnikih. Funkcije posameznih tipk, nadaljuje naročnik, je mogoče programsko določati, dotikalni panel sledi uporabi in ponuja ustrezne menije in funkcije, obarvanost tipk obvešča o statusu, funkcije meritev so dostopne direktno brez odpiranja menijev. Pri oceni teže in dimenzije ponujenega aparata, še ugotavlja naročnik, je bila pri predstavitvi upoštevana predvsem mobilnost in okretnost aparata pri prestavljanju in postavitvi v ambulantah.
Naročnik zaključuje z ugotovitvijo, da imajo vsi trije ponujeni aparati številne tehnično zanimive opcije, da pa je (na osnovi predstavitve ponujenega aparata) izbrani ponudnik dokazal, da imajo najnovejše tehnične pridobitve njegovega aparata tudi v praksi veliko prednost pred konkurentoma.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 25.03.2008, naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila dne 28.03.2008 odstopil Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je v cilju ugotovitve pravilnega dejanskega stanja v predmetni zadevi skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN in s 14. členom Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 44/2005) dne 11.04.2008 za strokovno mnenje zaprosila dr. Ivana Verdenika, univ.dipl.ing., Ponirkova 28, Ig (v nadaljevanju: strokovnjak). Državna revizijska komisija je strokovnjaka imenovala s sklepom št. 018-045/2008-2, z dne 07.04.2008. Z istim sklepom je Državna revizijska komisija od vlagatelja zahtevala, da v roku 3 dni od prejema sklepa založi predujem za izvedbo dokaza, in sicer v višini 260 eurov.

Vlagatelj je znesek nakazal dne 09.04.2008 in dne 11.04.2008 predložil potrdilo.

Državna revizijska komisija je strokovno mnenje prejela dne 15.04.2008 in ga istega dne posredovala naročniku in vlagatelju (kot izhaja iz dokazil o vročitvi, sta naročnik in vlagatelj strokovno mnenje prejela dne 16.04.2008). Na prejeto strokovno mnenje je naročnik dne 21.04.2008, Državni revizijski komisiji posredoval dopis, v katerem ponavlja navedbe iz sklepa, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo in še poudarja, da se je ultrazvočna sonda izbranega ponudnika izkazala kot ustreznejša in strokovno sprejemljivejša. Naročnik še dodaja, da je sicer najustreznejša frekvenca zahtevane sonde med 3 in 5 MHz in da se višje frekvenčno območje (do 7 MHz) lahko uporablja le za organe na površini, za slednje (dojka) pa je bila naročena specifična sonda.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, po proučitvi navedb vlagatelja in naročnika in ob upoštevanju strokovnega mnenja je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo očita naročniku, da je naročnik izpodbijano odločitev sprejel v nasprotju s 1. točko 79. člena ZJN-2, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna in hkrati zatrjuje, da je bilo ocenjevanje po merilu kvaliteta izvedeno na način, ki je do vlagatelja nepravičen oziroma tako, da je izbrani ponudnik kljub ponujeni (naj)višji ceni postal ekonomsko najugodnejši ponudnik.

Državna revizijska komisija se uvodoma strinja z naročnikom v tem, da najugodnejše ponudbe ni iskal zgolj na podlagi merila cene, pač pa kot ekonomsko najugodnejšo ponudbo, na podlagi vnaprej predvidenih dveh meril, in sicer merila cene (s 60% utežjo) in merila kvaliteta (s 40% utežjo). Merilo kvaliteta je bilo podrobneje predstavljeno/opisano v 2. točki 10. člena Navodila za izdelavo ponudbe in v Formularju za ocenjevanje UZ aparatov ponudnikov. Iz obeh dokumentov izhaja, da se bodo ponudbe po merilu kvaliteta ocenjevale na podlagi različnih parametrov oziroma, da bodo ponudnikom prinašale točke posamezne tehnične rešitve ponujenih ultrazvočnih aparatov.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer zatrjuje, da je bilo ocenjevanje po merilu kvaliteta izvedeno v korist izbranega ponudnika, vendar pa so njegove navedbe zgolj pavšalne, neobrazložene in celo kontradiktorne. Kljub temu torej, da vlagatelj očita naročniku, da je bilo ocenjevanje po merilu kvaliteta izvedeno na način, da je izbrani ponudnik kljub (naj)višji ceni postal ekonomsko najugodnejši ponudnik oziroma tako, da je izbrani ponudnik v nekaterih delih popolnoma neupravičeno prejel najvišje možno število točk, pa svojih očitkov ni konkretiziral oziroma jih je navedel zgolj pavšalno in neprepričljivo, pa še to zgolj pri treh parametrih. Kljub temu, da je na skupno oceno po merilu kvaliteta vplivala množica (18) vnaprej določenih parametrov oziroma podmeril (v okviru "tehničnih karakteristik" je navedenih sedem različnih funkcij oziroma tehničnih značilnosti in opreme, pri "ocenjevanju s strani ginekologov" je sporno merilo razdeljeno na devet tehničnih rešitev, točke pa sta prinašali še podmerili "zahtevan osebni računalnik" in "dodatna opremljenost") in da sama zasnova prej naštetih parametrov dopušča naročniku veliko mero diskrecije pri ocenjevenju ponudb, pa vlagatelj navaja le tri parametre, po katerih naj bi bila njegova ponudba ocenjena "nepravično". še več. Čeprav je iz samega ocenjevanja jasno razvidno, da bi glede na visoko ceno aparata izbranega ponudnika (v primerjavi s cenama, ki sta ju ponudila konkurenta) vsakršna sprememba v točkah pri merilu kvaliteta bistveno vplivala na končno razvrstitev med ponudniki in kljub temu, da je vlagatelj vpogledal v ponudbo izbranega ponudnika, pa ni navedel nobenih pravno pomembnih dejstev, ki bi njegova zatrjevanja o domnevnih napakah pri ocenjevanju utemeljevala, niti ni predlagal nikakršnih dokazov, s katerimi bi bilo mogoče takšne njegove trditve v postopku revizije preizkusiti oziroma je navedel celo takšne trditve, ki jih pregled ponudbe izbranega ponudnika ne potrjuje.
Vlagatelj tako pri podmerilu "programska oprema" zgolj zatrjuje, "da je izbrani ponudnik ni ponudil", pri čemer je pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika (kot je razvidno iz dokumentacije iz spisa, sta pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika sodelovala dva vlagateljeva predstavnika) očitno spregledal, da jo je izbrani ponudnik navedel pod točko 1 - Opis in splošne karakteristike sistema (2., 3., 4. in 5. stran ponudbe), pri podmerilu "meritve, izračuni" zgolj pavšalno ugotavlja, "da je izbrani ponudnik v tem delu ocenjevanja prejel najvišje število točk" in se sprašuje "v čem je aparat izbranega ponudnika toliko hitrejši", pri podmerilu "teža in dimenzija" pa se mu "poraja dvom, če se je na predstavitvah ponujenih aparatov preverjalo težo in dimenzijo", in to kljub temu, da je bil edino pri tem parametru ocenjen z najvišjim številom točk od vseh treh sodelujočih ponudnikov.
Na podlagi določil prvega odstavka 7. člena ter 212. in 215. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB2 - Uradni list RS, št. 36/04, 52/07; v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija zato upoštevala pravilo trditvenega in dokaznega bremena, na podlagi slednjega pa je zgoraj opredeljene revizijske navedbe vlagatelja zaradi njihove pavšalnosti in neobrazloženosti zavrnila kot neutemeljene.

Vlagateljevemu očitku, da je naročnik ravnal v nasprotju s 1. točko 79. člena ZJN-2 (v skladu z navedenem določilom in navodili iz razpisne dokumentacije naj bi naročnik sprejel izpodbijano odločitev najkasneje do 15.12.2007, česar pa ni storil, saj jo je sprejel šele 14.02.2008) je potrebno sicer pritrditi vendar pa je potrebno hkrati ugotoviti, da z opisanim ravnanjem niso bile v ničemer prizadete vlagateljeve pravice in pravne koristi saj opisano dejanje ni vplivalo na končni izid obravnavanega postopka niti na dostopnost pravnega varstva. Tudi sicer Državna revizijska komisija ob pregledu dokumentacije o oddaji obravnavanega naročila ni mogla ugotoviti nobenih indicov, ki bi kazali na to, da je do prekoračitve navedenega roka prišlo namenoma in/ali iz neutemeljenih razlogov. Ob upoštevanju navedenega in dejstva, da je v obravnavanem primeru do prekoračenja predvidenega roka za sprejem odločitve o izbiri najugodnejše ponudbe očitno prišlo zaradi aktivnosti naročnika v zvezi s predstavitvijo ponujenih aparatov (s čimer se izrecno strinja celo vlagatelj sam), Državna revizijska komisija ni ugotovila, da je naročnik s postopkom izbire najugodnejšega ponudnika zavlačeval neutemeljeno.

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom v tem, da Formularja za ocenjevanje UZ aparatov ni bilo priložiti v ponudbo, kar posledično pomeni, da so lahko ponudniki podatke iz le-tega vpisali v katerekoli (svoje) dokumente (oziroma v "memorandum" kot je to storil izbrani ponudnik). Kot namreč izhaja iz naročnikovih navodil je bila takšna zahteva postavljena le za obrazce, ki so jih morali ponudniki izpolniti na vzorcih, ki jih je vnaprej pripravil naročnik (9. člen Navodila za izdelavo ponudbe). Sicer pa je izbrani ponudnik domnevno manjkajoči podatek, torej informacijo o "mesecu in letu izdelave prvega takega aparata v svetu", ki ga je naročnik zahteval na prvi strani Formularja za ocenjevanje UZ aparatov ponudnikov navedel na zadnji strani specifikacije - Specifications for Diagnostic Ultrasound System (april 2007), kar je vlagatelj pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika očitno spregledal.

Vlagatelj tudi očita naročniku, da izbrani ponudnik v ponudbo ni priložil certifikatov. Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije je naročnik vanjo vključil tudi obrazec OBR-9 (Izjava). Slednji vključuje, s strani naročnika vnaprej pripravljen tekst - izjavo, s podpisom katere so se ponudniki zavezali, da 1. zagotavljajo montažo in servis dobavljene opreme, 2. v primeru okvare nudijo dvo-dnevni odzivni čas, 3. zagotavljajo tri-letno garancijsko vzdrževanje, 4. nudijo nadomestne dele še deset let od podpisa primopredajnega zapisnika in 5. izpolnjujejo tehnične zahteve naročnika, navedene v specifikaciji. Naročnik je na koncu predmetnega obrazca dodal: "Priloga: Opis, prospektni material ter ustrezni certifikati."
Vsebina zgoraj opisane izjave se torej nanaša na vsebinsko različna zagotovila ponudnikov v zvezi s ponujenim aparatom, in sicer tako na zagotovilo o tem, da ponujeni ultrazvočni aparat izpolnjuje vse tehnične zahteve naročnika, kot tudi na zagotovila o montaži, servisu, odzivnemu času v primeru okvare, garancijskemu vzdrževanju in zagotavljanju nadomestnih delov. Priloga k predmetni izjavi (oz. k obrazcu OBR-9) pa naj bi bili tudi opisi, prospektni material in "ustrezni certifikati". Kot ugotavlja Državna revizijska komisija je naročnikovo navodilo v spornem delu nedorečeno in nejasno. Naročnik ne le, da ni navedel, kakšne (ustrezne) certifikate morajo ponudniki predložiti temveč ni navedel niti tega, na katero (in če sploh), izmed različnih sklopov zahtev, ki jih vključuje obrazec, se navodilo nanaša. Nejasnost in nedorečenost razpisne dokumentacije v spornem segmentu potrjujejo tudi predložene ponudbe in nenazadnje sama naročnikova navedba, s katerim je zavrnil predmetni vlagateljev očitek. Medtem, ko je izbrani ponudnik v zvezi s tem predložil zgolj izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec OBR-9, je vlagatelj predložil: dva certifikata, ki se nanašata na proizvajalca ponujene opreme, certifikat, ki se nanaša na ponujen ultrazvočni aparat, certifikat, da je ponujena oprema skladna z zahtevami iz aneksa II.3 Direktive 93/42/EEC, z dne 14.07.1993, ter certifikata, ki potrjujeta šolanje dveh njegovih serviserjev, tretji ponudnik (Siemens) pa je predložil potrdilo, da je ponujena oprema skladna z zahtevami iz aneksa II.3 Direktive 93/42/EEC, z dne 14.07.1993. Naročnik je v tem delu zahtevka za revizijo zavrnil vlagateljev očitek z navedbo, da je "za dokazovanje izpolnjevanja zahtev za varnost, zdravje in varovanje okolja, ki jih določajo evropske direktive, zahteval OBR-8, kar je izbrani ponudnik tudi priložil". Naročnik je torej v zvezi s tem navedel, da je za popolnost ponudbe v spornem segmentu zadoščal že predložen (in izpolnjen) obrazec OBR-8 oziroma se je šele po sprejemu izpodbijane odločitve (v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila in v sklepu, s katerim je odločil o vlagateljevem revizijskem zahtevku) izjasnil, kaj je tozadevno sploh pričakoval od ponudnikov.
Ob upoštevanju navedenega, sporne zahteve ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov, zaradi česar Državna revizijska komisija predmetnemu očitku vlagatelja ni mogla slediti.

Državna revizijska komisija pa je sledila vlagateljevemu očitku, ki se nanaša na s strani izbranega ponudnika ponujeno abdominalno semikonveksno sondo. Državna revizijska komisija se je pri presoji slednjega v celoti oprla na pridobljeno strokovno mnenje. Državna revizijska komisija v celoti sprejema vse ugotovitve strokovnjaka. Mnenje strokovnjaka je rezultat strokovne preučitve obstoječe razpisne in ponudbene dokumentacije v spornem segmentu, primerjave ponujene opreme z zahtevo iz razpisne dokumentacije ter temelji na strokovnem znanju s področja predmetnega javnega naročila. Kot hkrati ugotavlja Državna revizijska komisija daje strokovno mnenje jasen odgovor o tem, ali je ponudba izbranega ponudnika v spornem segmentu pripravljena v skladu z naročnikovo zahtevo iz razpisne dokumentacije oziroma ali je ponudba slednjega primerna in popolna (v smislu 16. in 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2).
ZJN-2 v 16. točki prvega odstavka 2. člena (Definicije pojmov) določa, da je "popolna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. "Neprimerna ponudba" pa je tista ponudba, ki ne vsebuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji.

Naročnik je v Prilogi 1 (Specifikacija zahtev naročnika), in sicer v prvi alineji 3. točke (Ultra zvočne sonde) postavil naslednjo zahtevo: "abdominalna semikonveksna sonda 3 do 7 MHz za preglede nosečnic in abdomna"
Izbrani ponudnik je v ponudbo, in sicer na 6. strani opisa ponujenega ultrazvočnega aparata, v točki 2.1.1. - Konveksna sonda UST-9130 zapisal frekvenčno območje 2-6 MHz (oddaja), 1-7 MHz (sprejem), iz priloženega prospekta pa za identično sondo (UST-9130) izhaja frekvenčno območje 2-6 MHz. Ker je med strankama spor v tem, ali je izbrani ponudnik ponudil zahtevano frekvenčno območje (vlagatelj zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika v tem segmentu ni pravilna, ker frekvenčno območje 2-6 MHz ne ustreza tehničnim zahtevam, nasprotno, naročnik pa zagotavlja, da je izbrani ponudnik ponudil sondo, ki ima še večji frekvenčni razpon, in sicer 1-7 MHz; 2-6 MHz oddajna, 1-7 MHz sprejemna frekvenca) je Državna revizijska komisija strokovnjaku zastavila vprašanje, ali je izbrani ponudnik v spornem segmentu izpolnil naročnikovo zahtevo kot izhaja iz prve alineje 3. točke Priloge 1 (Specifikacija zahtev naročnika).

Strokovnjak je zapisal, da obstajajo fizikalno - tehnične razlike med zahtevano in ponujeno sondo, kar naj bi po njegovem mnenju pomenilo, da so naročnikovi strokovnjaki slabo ocenili potrebne tehnične karakteristike. Strokovnjak dalje ugotavlja, da ima ponujena ultrazvočna sonda UST-9130 deklariran frekvenčni razpon od 2-6 MHz in da navedba naročnika, da je razpon ponujene sonde 1-7 MHz, ne drži. Strokovnjak je še navedel, da so sicer fizikalno-tehnične razlike med zahtevano in ponujeno sondo majhne (gre za malenkost slabšo ločljivost na eni strani in malo boljšo penetracijo na drugi strani) in zaključil z ugotovitvijo, da ponujena sonda v celoti ne ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije.

Ob zgoraj zapisanem je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da izbrani ponudnik ni izpolnil pogoja iz prve alineje 3. točke Specifikacije zahtev naročnika in da njegove ponudbe ni mogoče obravnavati kot primerno (in posledično popolno) ponudbo v smislu zgoraj citiranih določil ZJN-2. Ker ugotovljena pomanjkljivost tudi ni takšne narave, da bi jo bilo mogoče odpraviti/sanirati s pomočjo postopka predvidenega v prvem odstavku 78. člena ZJN-2 (ponudnik namreč, v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZJN-2, ne sme spreminjati tistega dela ponudba, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila), bi jo moral naročnik, na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2, izločiti iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila.
Državna revizijska komisija sicer sprejema mnenje naročnika, da se je sporna sonda med predstavitvijo izkazala kot (naj)ustreznejša, vendar pa bi moral naročnik v tem primeru navedeno upoštevati že pri pripravi same razpisne dokumentacije v spornem segmentu oz. zahtevati temu primerno frekvenčno območje. Zavrnitev nepopolne ponudbe (oziroma v obravnavanem primeru ponudbe, ki ne izpolnjuje vseh tehničnih specifikacij) je torej naročnikova dolžnost in odločanje o tem ni prepuščeno njegovi osebni presoji. Sprejeti stališče, po katerem bi naročnik oddal javno naročilo ponudniku iz razloga, ker naj bi slednji ponudil "sicer ustreznejšo" aparaturo, ki pa v celoti ne ustreza zahtevanim tehničnim specifikacijam, bi pomenilo, ne le kršitev navodil iz razpisne dokumentacije ter kršitve prvega odstavka 80. člena ZJN-2, temveč tudi poseg v načelo enake obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2).

Ob upoštevanju zapisanega je Državna revizijska komisija na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa

Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo (in sicer povrnitev vplačane revizijske takse v višini 5000 EUR, 50 točk za sestanek s stranko, 1000 točk za sestavo zahtevka za revizijo in 20% DDV). Ker je povrnitev stroškov revizijskega postopka vezana na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN sklenila, da vlagatelju prizna potrebne stroške v skupni višini 3.050,80 EUR (od tega 2500 EUR za vplačano revizijsko takso, 1000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo in 20 % DDV). Višja stroškovna zahteva vlagatelja (priglasitev stroška sestanka s stranko v višini 50 točk) se zavrne (strošek sestanka s stranko je namreč strošek, ki je oziroma bi moral biti zajet v strošku v zvezi s sestavo zahtevka za revizijo).

Vlagatelj naj za povračilo preveč plačane revizijske takse v višini 2500 EUR zaprosi Ministrstvo za finance.

Državna revizijska komisija o stroški za izdelavo strokovnega mnenja ni odločala, ker jih vlagatelj ni priglasil.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2 izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 22.04.2008


mag. Nataša Jeršič, univ.dipl.ekon.
Članica Državne revizijske komisije





Vročiti:

Splošna bolnišnica Izola, Polje 35, Izola
odvetnik Mitja Lamut, Pražakova 10, Ljubljana
SANOLABOR d.d., Leskoškova 4, Ljubljana
Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana
Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana