018-022/2008 Občina Gornji Petrovci

Številka: 018-022/2008-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata, članice Sonje Drozdek šinko kot članice senata in predsednika Sama Červeka kot člana senata, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopkov oddaje javnih naročil za "prevoz otrok Oš Gornji Petrovci v šolskem letu 2007/2008" in "prevoz otrok Oš Gornji Petrovci v šolskih letih 2007/2008 (od 05.11.2007 - do 24.06.2008), 2008/2009, 2009/2010, 2010/2011", začetih na podlagi zahtevkov za revizijo z dne 20. 7. 2007 in 25. 10. 2007, ki ju je vložil vlagatelj Avtobusni promet Murska Sobota, d. d., Bakovska 29/a, Murska Sobota, ki ga zastopa odvetnik Boris štefanec, Sodna ulica 1, Murska Sobota (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Gornji Petrovci, Gornji Petrovci 31/d, Petrovci (v nadaljevanju: naročnik), 7. 4. 2008 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo z dne 20. 7. 2007 je utemeljen.

2. Zahtevek za revizijo z dne 25. 10. 2007 se zavrže.

3. Zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih zaradi vložitve zahtevka za revizijo z dne 20. 7. 2007, se ugodi. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale zaradi vložitve zahtevka za revizijo z dne 20. 7. 2007 v višini 2.501,73 eurov, v 15 dneh po prejemu tega sklepa, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči dan po izteku paricijskega roka dalje do plačila.

4. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih zaradi vložitve zahtevka za revizijo z dne 25. 10. 2007, se zavrne.

5. Naročnik mora Državni revizijski komisiji v enem mesecu po prejemu tega sklepa predložiti poročilo o izvedbi postopkov in predložiti relevantno dokumentacijo, iz katere bodo razvidni potek postopkov oddaje naročila in naročnikova ravnanja glede postopkov oddaje javnih naročil za prevoze otrok za obdobje, ki obsega celotno šolsko leto 2007/2008. Iz poročila mora biti tudi razvidno, ali in kako je naročnik začel izvrševati predmet javnega naročila v opisanem obsegu.

Obrazložitev

Naročnik je 28. 5. 2007 izdal sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za "prevoz otrok Oš Gornji Petrovci" (v nadaljevanju: prvo javno naročilo) št. 032-0001/2007-16.

Naročnik je 18. 6. 2007 pripravil načrt izvedbe javnega naročila za "prevoz otrok Oš Gornji Petrovci v šolskem letu 2007/2008".

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 57/2007 z dne 29. 6. 2007, pod št. objave Ob-18892/07, objavil obvestilo o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, javno naročilo pa je razdelil na dva sklopa.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 20. 7. 2007 (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo z dne 20. 7. 2007), v katerem je navedel, da naročnik krši "določbe zakona o javnih naročilih, predvsem določbe 5. do 10. člena ZJN" s tem, ko je v zadnjem odstavku 7. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 7 razpisne dokumentacije) določil, da bo "ponudbo za vozilo, ki bo vsebovalo večje ali manjše število sedežev, kot je zahtevano, izločil iz nadaljnjega postopka, preden bo pristopil k ocenjevanju ponudbe". Vlagatelj je navedel, da je navedena naročnikova zahteva diskriminatorna, saj bi v postopku oddaje javnega naročila lahko sodelovali le ponudniki, ki imajo za sklop A vozilo s 16 sedeži in za sklop B vozilo z 22 sedeži. Glede na navedeno je vlagatelj predlagal, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi, ustavi postopek dodelitve javnega naročila, razveljavi zadnji odstavek 7. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in naloži naročniku povrnitev stroškov postopka.

Naročnik je z dokumentom "Prekinitev postopka javnega naročanja" št. 430-0021/2007-1 z dne 1. 8. 2007 obvestil prejemnike razpisne dokumentacije, da je naročnikova strokovna komisija na podlagi drugega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006; v nadaljevanju: ZJN-2) sprejela odločitev o prekinitvi postopka za oddajo javnega naročila.

Ob tem je naročnik z dokumentom "Zahtevek za revizijo - obvestilo" št. 600-0005/2007-6 z dne 1. 8. 2007 obvestil vlagatelja, da je naročnikova strokovna komisija za izvedbo javnega naročila za šolske prevoze obravnavala zahtevek za revizijo z dne 20. 7. 2007 in se odločila, da bo upoštevajoč prvi odstavek 16. člena ZRPJN in drugi odstavek 80. člena ZJN-2 postopek za oddajo javnega naročila prekinila.

Naročnik je odločitev o prekinitvi postopka oddaje javnega naročila 1. 8. 2007, pod št. objave R87/2007, objavil na Portalu javnih naročil.

Naročnik je 16. 8. 2007 pripravil načrt izvedbe javnega naročila za "prevoz otrok Oš Gornji Petrovci v šolskih letih 2007/2008 (od 05.11.2007 - do 24.06.2008), 2008/2009, 2009/2010, 2010/2011" (v nadaljevanju: drugo javno naročilo).

Naročnik je 30. 8. 2007 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN1425/2007, in 31. 8. 2007 v dodatku k Uradnem listu Evropske unije z dne 31. 8. 2007, pod št. objave 2007/S 167-206350, objavil obvestilo o (drugem javnem) naročilu, razdeljeno na dva sklopa.

Naročnik je 10. 10. 2007 izvedel javno odpiranje ponudb za drugo javno naročilo, kar je dokumentiral z zapisnikom št. 601-0008/2007-1. Iz tega zapisnika je razvidno, da je naročnik za sklop A prejel tri ponudbe, za sklop B dve ponudbi in da je vlagatelj predložil ponudbo le za sklop A.

Naročnik je 17. 10. 2007 izdal obvestilo o oddaji (drugega) javnega naročila št. 601-0012/2007-1. Iz tega obvestila izhaja, da je naročnik za sklop A izbral ponudbo ponudnika Vladimir Hozjan, s. p., šulinci 87a, Petrovci, za sklop B pa ponudbo ponudnika Prevoz oseb, Franc Žujs, s. p., Ženavlje 41, Petrovci. Naročnik je v tem obvestilu tudi navedel, da je za sklop A prejel dve popolni ponudbi. Naročnik je vlagateljevo ponudbo označil kot nepopolno.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 25. 10. 2007, s katerim predlaga, da (1) Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in ustavi postopek dodelitve tega javnega naročila ter razveljavi v celoti javni razpis za javno naročilo, ki je bil 30. 8. 2007 objavljen na Portalu javnih naročil, 31. 8. 2007 pa v dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, (2) se razveljavi zadnji odstavek 7. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe po razpisu, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 57/2007 z dne 29. 6. 2007, naročniku pa naloži dokončanje začetega postopka javnega razpisa ter (3) naročnik na vlagateljev transakcijski račun nakaže stroške postopka in pripadajočo odškodnino. Vlagatelj navaja, da je 20. 7. 2007 vložil zahtevek za revizijo za razveljavitev zadnjega odstavka. 7. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. Vlagatelj nadaljuje, da mu je naročnik 3. 8. 2007 poslal dopis, s katerim ga je obvestil, da prekinja postopek javnega naročanja, vendar tega postopka naročnik po prekinitvi ni ne nadaljeval ne dokončal, je pa razpisal novo javno naročilo, pri katerem je vlagatelj sodeloval s predložitvijo ponudbe. Vlagatelj meni, da vozilo, s katerim naj bi opravljal prevoze, ustreza razpisnim pogojem, saj je za potnike namenjenih 18 sedežev (poleg sedeža za voznika in sedeža za spremljevalca), zaradi česar bi moral naročnik njegovo ponudbo vključiti v postopek izbire. Vlagatelj pripominja, da je že v zahtevku za revizijo z dne 20. 7. 2007 navajal, da število sedežev ne more biti merilo za izbiro ponudnika oziroma njegovo izločitev v smislu največjega dovoljenega števila sedežev. Vlagatelj tudi navaja, da je iz obvestila o oddaji javnega naročila št. 601-0012/2007-7 z dne 17. 10. 2007 razvidno, da je naročnik "v času trajanja roka za podajo zahtevka za revizijo" že pričel pogajanje oziroma usklajevanje cen z dvema ponudnikoma, pri čemer pa vlagatelja ni vključil. Vlagatelj šteje, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-2, saj je postopek s pogajanji izvedel le z določenimi ponudniki, vanj pa bi moral vključiti tudi vlagatelja, zato vlagatelj tudi meni, da "je naročnik ravnal v nasprotju z Zakonom o javnih naročilih in diskriminatorno". V podkrepitev navedb vlagatelj tudi navaja, da izbrana ponudnika že izvajata prevoze šolskih otrok od 1. 9. 2007, kar pomeni, da je še v času trajanja "javnega razpisa" naročnik že oddal izvajanje storitev "brez javnega razpisa" izbranima ponudnikoma, čeprav je v preteklem šolskem letu prevoze šolskih otrok izvajal tudi vlagatelj. Vlagatelj zaključuje, da "je naročnik z izdanim aktom kršil določbe zakona o javnih naročilih, predvsem določbe 5. do 10. člena ZJN".

Naročnik je z dopisom št. 601-0012/2007-3 z dne 30. 10. 2007 pozval vlagatelja, da zahtevek za revizijo z dne 25. 10. 2007 dopolni s potrdilom o vplačilu takse.

Vlagatelj je zahtevek za revizijo z dne 25. 10. 2007 dopolnil, kar je izkazal s prilogama k dopisoma "Dopolnitev zahtevka za revizijo" z dne 5. 11. 2007 in 6. 11. 2007.

Naročnik je s sklepom št. 601-0012/2007-5 z dne 21. 12. 2007 postopek revizije postopka oddaje drugega javnega naročila, začetega z vložitvijo zahtevka za revizijo z dne 25. 10. 2007, ustavil.

Vlagatelj je vložil pritožbo z dne 27. 12. 2007.

Vlagatelj je vložil tudi vlogo "zahtevek za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo" z dne 27. 12. 2007.

Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-001/2008-6 z dne 25. 1. 2008 pritožbi z dne 27. 12. 2007 ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o ustavitvi postopka, kot izhaja iz sklepa št. 601-0012/2007-5 z dne 21. 12. 2007, naročnika pa napotila, naj ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk o zahtevku za revizijo z dne 25. 10. 2007 odloči v skladu s 16. členom ZRPJN.

Naročnik je s sklepom št. 601-0012/2007-10 z dne 6. 2. 2008 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, zavrnil pa je tudi zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Naročnik navaja, da je vlagatelj predložil ponudbo za sklop A, kjer je bil pogoj, da ima vozilo 16-18 sedežev, ki pa ga vlagatelj ne izpolnjuje, saj vlagateljevo vozilo ima 20 sedežev. Naročnik nadalje tudi navaja, da je neutemeljen vlagateljev predlog po razveljavitvi zahteve iz razpisne dokumentacije glede števila sedežev, kar opravičuje z dejstvom, da se javni prevozi opravljajo na ozkih in ovinkastih cestah, poleg tega pa je tako število sedežev utemeljeno tudi s številom otrok. Naročnik tudi pojasnjuje, da bi tudi v primeru, da bi štel, da je vlagateljeva ponudba popolna, bi vlagatelj ne uspel pridobiti javnega naročila, saj bi bil pri ocenjevanju po merilu najnižja cena uvrščen šele na tretje mesto.

Vlagatelj je (po pooblaščencu) na naročnika vložil vlogo "pritožba zoper sklep opt.št. 601-0012/2007-10 z dne 06.02.2008" z dne 8. 2. 2008, v kateri predlaga, da jo Državna revizijska komisija "sprejme kot utemeljeno, navedeni sklep v celoti razveljavi in naročniku naroči ponovno odločanje o zadevi, z obveznim navodilom, da ne sme uporabiti diskriminatorne pogoje v javnem razpisu ter da je naročnik dolžan vlagatelju plačati nastalo škodo, ki mu jo je z dosedanjim nezakonitim postopanjem v tem postopku javnega naročanja povzročil", navaja, da je "odločitev ponovno protispisna, diskriminatorna in kot takšna nezakonita, torej v nasprotju z določili ZRPJN", saj je vlagatelj izpolnil pogoj glede števila sedežev v vozilu, da je naročnik ravnal neskladno z ZJN-2, ker se je pogajal le z določenimi ponudniki, ne pa tudi z vlagateljem, opozarja pa tudi na to, da je naročnik že v času izvajanja izpodbijanega javnega naročila z obema izbranima ponudnikoma sklenil pogodbo za opravljanje prevozov, "čeprav je v preteklem šolskem letu prevoze šolskih otrok izvajal tudi vlagatelj pritožbe".

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 601-0001/2008-7 z dne 12. 2. 2008 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-022/2008-2 z dne 4. 3. 2008 vlagatelja pozvala, da dopolni zahtevek za revizijo z dne 20. 7. 2007 s predložitvijo dokazila o vplačilu takse v višini 2.500 eurov, ker ga k zahtevku za revizijo z dne 20. 7. 2007 ni predložil.

Vlagatelj je zahtevek za revizijo pravočasno dopolnil, kar je izkazal s prilogo k dopisu z dne 10. 3. 2008.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

(1) Iz predložene dokumentacije izhaja, da je naročnik najprej razpisal "prevoz otrok Oš Gornji Petrovci v šolskem letu 2007/2008", nato (po prekinitvi postopka oddaje predhodno navedenega javnega naročila) pa "prevoz otrok Oš Gornji Petrovci v šolskih letih 2007/2008 (od 05.11.2007 - do 24.06.2008), 2008/2009, 2009/2010, 2010/2011". Mogoče je ugotoviti, da gre oziroma je šlo za izvedbo dveh postopkov oddaje javnega naročila. Naročnik ju tudi vodi oziroma ju je vodil kot dva samostojna postopka oddaje javnega naročila. Iz vpogleda v razpisno dokumentacijo za obe javni naročili je mogoče ugotoviti, da naročnik v obeh primerih predmet javnega naročila oddaja v dveh sklopih (sklopa A in B).

V prvem odstavku 12. člena ZRPJN je med drugim določeno, da "[z]ahtevek za revizijo se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače". Po tem, ko vlagatelj vloži zahtevek za revizijo, pa naročnik s svojimi aktivnostmi v postopku oddaje javnega naročila nadaljuje (11. člen ZRPJN), lahko vlagatelj uveljavlja pravno varstvo zoper morebitna nova sporna naročnikova ravnanja v postopku oddaje javnega naročila, izvršena po vložitvi prv(otn)ega zahtevka za revizijo, z vložitvijo novega zahtevka za revizijo.

Da bi vlagatelj dosegel razveljavitev naročnikovih ravnanj v postopku oddaje javnega naročila (npr. posamezne sporne določbe razpisne dokumentacije, odločitve o oddaji javnega naročila, odločitve o prekinitvi postopka javnega naročanja, odločitve o začetku novega postopka javnega naročanja), mora (ob izkazovanju aktivne legitimacije âˆ" 9. člen ZRPJN) reagirati v rokih, ki jih določata ZRPJN in ZJN-2, zoper vsako domnevno sporno naročnikovo ravnanje, zaradi katerega šteje, da je prizadet v svojih pravicah.

V primeru, da naročnik vodi dva samostojna postopka oddaje javnega naročila oziroma več takih postopkov, pa se vlagatelju zdijo naročnikova ravnanja sporna v obeh ali več postopkih, mora vlagatelj uveljavljati pravno varstvo (tj. vložiti zahtevek za revizijo) v obeh postopkih oddaje javnega naročila oziroma v tistih postopkih izmed več vodenih postopkov, v katerih vlagatelj šteje, da je zaradi naročnikovega ravnanja oškodovan.

(2) Iz predložene dokumentacije nadalje tudi izhaja, da je vlagatelj (po pooblaščencu) vložil vlogo "pritožba zoper sklep opt.št. 601-0012/2007-10 z dne 06.02.2008" z dne 8. 2. 2008, iz vsebine katere je razvidno, da se vlagatelj v pretežnem delu opredeljuje do naročnikovih argumentov glede postopka oddaje javnega naročila, ki jih je naročnik navedel v sklepu št. 601-0012/2007-10 z dne 6. 2. 2008 (ugotavljanje skladnosti vlagateljeve ponudbe z zahtevami razpisne dokumentacije, ocenjevanje ponudb), hkrati pa navaja razloge, ki bi jih bilo mogoče po vsebini razumeti kot izražanje nestrinjanja z izvedbo revizijskega postopka. Vlagatelj se je v zvezi s slednjim tudi izrecno postavil na stališče, da se "napadeni sklep v celoti razveljavi in naročniku naroči ponovno odločanje v zadevi, z obveznim navodilom â??", kot tudi, da je naročnikova odločitev o zahtevku za revizijo (sklep št. 601-0012/2007-10 z dne 6. 2. 2008) "ponovno protispisna, diskriminatorna in kot takšna nezakonita, torej v nasprotju z določili ZRPJN".

Državna revizijska komisija je vpogledala v sklep št. 601-0012/2007-10 z dne 6. 2. 2008, pri tem pa je ugotovila, da je naročnik v izreku zapisal, da zahtevek za revizijo z dne 25. 10. 2007 zavrne kot neutemeljenega, v obrazložitvi je navedel nekaj razlogov, ki utemeljujejo zavrnitev zahtevka za revizijo (neizpolnjevanje postavljenega pogoja glede sedežev), nekaj pa razlogov, ki utemeljujejo zavrženje zahtevka za revizijo (neuspeh za dodelitev obravnavanega javnega naročila, kar je mogoče razumeti, da naj bi nastopil položaj, v katerem vlagatelj ne bi imel aktivne legitimacije), v pouku o pravnem sredstvu pa: "Zoper ta sklep je dopustna pritožba na Državno revizijsko komisijo v treh dneh od prejema sklepa. Pritožba se vloži pri Občini Gornji Petrovci, Gornji Petrovci 31/d, 9203 Petrovci."

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da po vložitvi zahtevka za revizijo (prvi in drugi odstavek 12. člena ZRPJN) naročnik preveri, ali so izpolnjene postopkovne (procesne) predpostavke (12. in 13. člen ZRPJN) za njegovo vsebinsko (meritorno) obravnavo (16. člen ZRPJN). Če naročnik ugotovi, da procesne predpostavke niso izpolnjene, zahtevek za revizijo zavrže (peti odstavek 12. člena ZRPJN in drugi odstavek 13. člena ZRPJN). Zoper naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo lahko vlagatelj v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN in drugim odstavkom 13. člena ZRPJN vloži pritožbo, ki jo naslovi na Državno revizijsko komisijo in jo tudi vloži pri njej. Po prejemu naročnikove meritorne odločitve o zahtevku za revizijo pa lahko vlagatelj v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. V skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN vlagatelj vlogo, s katero sporoča svojo odločitev o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, vloži pisno pri naročniku.

Kot izhaja iz določb ZRPJN (12. in 13. člen ZRPJN; pa tudi 17. člen ZRPJN, ko se odloča o sklepu, s katerim naročnik ustavi revizijski postopek), je pritožba pravno sredstvo, s katerim vlagatelj uveljavlja pravno varstvo zoper domnevno nezakonita naročnikova ravnanja v revizijskem postopku (zavrženje zahtevka za revizijo, ustavitev revizijskega postopka) in ne zoper domnevno nezakonita naročnikova ravnanja v postopku javnega naročanja (npr. postavitev tehničnega pogoja, izločitev ponudbe). Zoper slednja ravnanja lahko vlagatelj vloži zahtevek za revizijo (12. člen ZRPJN) in nato zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo (17. člen ZRPJN). Z vložitvijo pisnega obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo vlagatelj izkaže voljo, da o zahtevku za revizijo odloča oziroma odloči tudi Državna revizijska komisija.

Naročnik je v sklepu št. 601-0012/2007-10 z dne 6. 2. 2008 zapisal pouk o pravnem sredstvu, v katerem je vlagatelja poučil, da je v obravnavanem primeru zoper odločitev o zahtevku za revizijo dopustna pritožba, ki se jo vloži pri naročniku. Čeprav je naročnik v obravnavanem primeru zoper odločitev o zahtevku za revizijo z dne 25. 10. 2007 predvidel možnost vložitve "pritožbe", pa je glede na vsebino izreka sklepa št. 601-0012/2007-10 z dne 6. 2. 2008 (tj. zavrnitev zahtevka za revizijo) - način vložitve predvidene vloge (tj. pri naročniku) in posamezni deli obrazložitve sporne odločitve v konkretnem primeru to še podkrepljujejo - razvidno, da je predvideno vlogo mogoče šteti le kot pisno obvestilo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo (17. člen ZRPJN). Zato je Državna revizijska komisija vlagateljevo vlogo "pritožba zoper sklep opt.št. 601-0012/2007-10 z dne 06.02.2008" z dne 8. 2. 2008 skladno s 17. člen ZRPJN upoštevala kot pisno obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, s katerim vlagatelj v danem primeru izraža nestrinjanje z naročnikovo odločitvijo o zavrnitvi zahtevka za revizijo z dne 25. 10. 2007 in si želi, da o zahtevku za revizijo z dne 25. 10. 2007 odloči tudi Državna revizijska komisija.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami iz vloge "pritožba zoper sklep opt.št. 601-0012/2007-10 z dne 06.02.2008" z dne 8. 2. 2008, ki bi jih bilo po vsebini mogoče šteti kot ugovore zoper naročnikova ravnanja v revizijskem postopku, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je naročnik do vlagateljevih revizijskih navedb iz zahtevka za revizijo z dne 25. 10. 2007 vsebinsko opredelil, vlagatelja pa je seznanil z razlogi, s katerimi je utemeljil odločitev o zahtevku za revizijo z dne 25. 10. 2007. Naročnik je po vsebini v nekaterih izmed svojih argumentov sicer res izpostavil vprašanje vlagateljeve aktivne legitimacije, vendar zahtevka za revizijo z dne 25. 10. 2007 ni zavrgel.

Ob tem Državna revizijska komisija pojasnjuje, da vlagateljeva navedba, da je naročnikova odločitev o zahtevku za revizijo "ponovno protispisna, diskriminatorna in kot takšna nezakonita, torej v nasprotju z določili ZRPJN", če jo je glede na njeno umestitev mogoče povezati z oporekanjem naročnikovi ugotovitvi o neizpolnjevanju pogoja glede razpolaganja z vozilom z določenim številom sedežev, pomeni oporekanje (ker se nanaša na ugotovitev glede izpolnjevanja pogoja) ugotovitvi vsebinske narave; torej bi to pomenilo, da vlagatelj zatrjuje neskladnost naročnikovega ravnanja z ZJN-2 in ne z ZRPJN. Namreč, v primeru, da bi se v revizijskem postopku ugotovilo, da je naročnik napačno ugotovil, da vlagatelj pogoja ne izpolnjuje, bi zaradi takega razloga naročnik vlagateljeve ponudbe ne mogel kot nepopolne izločiti, saj bi bila v nasprotnem primeru podana kršitev prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki naročniku dovoljuje izločiti samo ponudbe, ki niso popolne.

V primeru, da je treba vlagateljevo sklicevanje na "ponovno" neskladnost v naročnikovem ravnanju povezati z zadevo št. 018-001/2008 (kjer je isti vlagatelj vložil pritožbo zoper istega naročnika), je treba ugotoviti, da v tokratnem primeru dejansko stanje ni enako dejanskemu stanju iz zadeve št. 018-001/2008. Ker je naročnik v tokratnem primeru zahtevek za revizijo z dne 25. 10. 2007 zavrnil (vsebinska odločitev), izrek pa je utemeljil tudi z vsebinsko presojo vlagateljevih navedb, ne bi bilo mogoče ugotoviti, da bi bili podani razlogi iz ZRPJN, da se "napadeni sklep v celoti razveljavi".

(3) Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je vlagatelj v 2. točki (pravovarstvenega) predloga zahtevka za revizijo z dne 25. 10. 2007 med drugim predlagal razveljavitev zadnjega odstavka 7. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe za "prevoz otrok Oš Gornji Petrovci v šolskem letu 2007/2008". Vlagatelj je v I. točki zahtevka za revizijo z dne 25. 10. 2007 opisal tudi posamezna ravnanja v postopku oddaje javnega naročila za "prevoz otrok Oš Gornji Petrovci v šolskem letu 2007/2008" in izpostavil dejstvo, da je vložil zahtevek za revizijo z dne 20. 7. 2007. Po enakosti vsebine je izpostavljenima deloma zahtevka za revizijo z dne 25. 10. 2007 mogoče pripisati podobnost zahtevku za revizijo z dne 20. 7. 2007.

Vlagatelj morebitnega zahtevka za revizijo zoper določbe razpisne dokumentacije v postopku oddaje javnega naročila za "prevoz otrok Oš Gornji Petrovci v šolskih letih 2007/2008 (od 05.11.2007 - do 24.06.2008), 2008/2009, 2009/2010, 2010/2011" ni vložil. Vlagatelj česa takega ne v zahtevku za revizijo z dne 25. 10. 2007 ne v vlogi "pritožba zoper sklep opt.št. 601-0012/2007-10 z dne 06.02.2008" z dne 8. 2. 2008 sicer niti ne zatrjuje.

Iz zahtevka za revizijo z dne 20. 7. 2007 in zahtevka za revizijo z dne 25. 10. 2007 je mogoče ugotoviti, da vlagatelj izpodbija izključno določbo razpisne dokumentacije za "prevoz otrok Oš Gornji Petrovci v šolskem letu 2007/2008" [in ne torej tudi vsebinsko podobne določbe iz razpisne dokumentacije za "prevoz otrok Oš Gornji Petrovci v šolskih letih 2007/2008 (od 05.11.2007 - do 24.06.2008), 2008/2009, 2009/2010, 2010/2011"].

(3a) Z vpogledom v odstopljeno dokumentacijo je mogoče ugotoviti, da je naročnik zahtevek za revizijo z dne 20. 7. 2007 prejel 23. 7. 2007 (razvidno iz podatkov iz naročnikove prejemne štampiljke, odtisnjene na prvi strani tega zahtevka za revizijo) in da je naročnik z obvestili z dne 1. 8. 2007 prevzemnike razpisne dokumentacije obvestil, da je 31. 7. 2007 naročnikova strokovna komisija za izvedbo javnega naročila za šolske prevoze sprejela odločitev, da skladno z 80. členom ZJN-2 prekine postopek oddaje javnega naročila za "prevoz otrok Oš Gornji Petrovci v šolskem letu 2007/2008". Vsebinsko podobno obvestilo je naročnik 1. 8. 2007 naslovil tudi na vlagatelja, pri tem pa se je naročnik skliceval še na prvi odstavek 16. člena ZRPJN. Iz odstopljene dokumentacije je torej razvidno, da je naročnik odločitev o prekinitvi postopka oddaje javnega naročila za "prevoz otrok Oš Gornji Petrovci v šolskem letu 2007/2008" sprejel v času, ko je vlagatelj že vložil zahtevek za revizijo z dne 20. 7. 2007 in se je z njegovo vsebino naročnik tudi že seznanil.

(3b) V drugem odstavku 80. člena ZJN-2 je določeno, da "[n]aročnik lahko kadarkoli prekine postopek javnega naročanja".

V skladu s prvim odstavkom 11. člena ZRPJN vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila (pravilo o nesuspenzivnem učinku vloženega zahtevka za revizijo). Ne glede na vložen zahtevek za revizijo lahko naročnik skladno z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe. Pogodbo lahko naročnik sklene pod pogoji, določenimi v drugem odstavku 11. člena ZRPJN in 11.a členu ZRPJN.

Kljub vloženemu zahtevku za revizijo lahko naročnik skladno s prvim odstavkom 11. člena ZRPJN še nadalje izvaja ravnanja v postopku oddaje javnega naročila. Edina omejitev po ZRPJN je prepoved sklenitve pogodbe. Ob tem je mogoče še dodati, da skladno s tretjim odstavkom 11. člena ZRPJN "[n]aročnik lahko ob prejemu zahtevka za revizijo odloči, da se ne glede na prvi odstavek tega člena izvajanje postopka oddaje javnega naročila zadrži do odločitve Državne revizijske komisije in o tem najpozneje v treh dneh obvesti vse udeležence v postopku oddaje javnega naročila". ZRPJN prepušča naročniku samemu odločitev, ali bo posamezna ravnanja v postopku oddaje javnega naročila izvršil ali se jih bo vzdržal.

Kot izhaja iz predstavljenih določb ZJN-2 in ZRPJN, je institut prekinitve postopka javnega naročanja zgolj institut postopka javnega naročanja in ne (tudi) revizijskega postopka.

Zaradi pravila o nesuspenzivnem učinku vloženega zahtevka za revizijo se lahko naročnik, kljub temu da je prejel zahtevek za revizijo, odloči, da bo uporabil institut prekinitve postopka iz drugega odstavka 80. člena ZJN-2, vendar ima uporaba tega instituta lahko le učinke v postopku javnega naročanja. Njegova uporaba torej ne more imeti pravnega učinka tudi v začetem revizijskem postopku (npr. zadeva št. 018-282/2007).

(3c) Kot se je Državna revizijska komisija že večkrat opredelila (npr. zadeve št. 018-140/2007, 018-204/2007, 018-016/2008), ZRPJN sicer ne določa formalne oblike naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, vendar je obrazložitev odločitve potrebna iz več razlogov. Tako dolžnost obrazložitve izhaja iz določb ZPP, ki se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil smiselno uporablja na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN. Odločitev o zahtevku za revizijo pomeni namreč odločitev o zahtevku za pravno varstvo, ob uporabi pravil o vsebini sodbe (kot tudi pravil o vsebini sklepa) pa mora organ, ki odloča o zahtevku za pravno varstvo v obravnavanem primeru gre za naročnika), svojo odločitev obrazložiti (za sodbo takšna zahteva izhaja iz 324. člena ZPP, za sklep pa iz 331. člena ZPP). Da je takšna interpretacija 16. člena ZRPJN (da mora biti odločitev obrazložena) tudi v skladu z namenom ureditve revizije v ZRPJN, pa izhaja iz teleološke razlage 16. člena ZRPJN v povezavi s 17. členom ZRPJN. Naročnik mora namreč o svoji odločitvi o zahtevku za revizijo obvestiti vlagatelja in ga hkrati pozvati, da se opredeli do tega, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Takšno odločitev pa bo lahko vlagatelj sprejel le na podlagi obrazloženih razlogov za naročnikovo odločitev. Poleg tega je treba tudi opozoriti, da vlagatelj z nadaljevanjem postopka "tvega" dodatne stroške, ki se pojavijo, če bo Državna revizijska komisija ugotovila neutemeljenost zahtevka za revizijo, zaradi česar je pomembno, da je vlagatelj seznanjen z naročnikovimi stališči, saj bo le tako lahko presodil, ali je nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo utemeljeno (smiselno).

V obravnavanem primeru se je naročnik v dokumentu "Zahtevek za revizijo - obvestilo" št. 600-0005/2007-6 z dne 1. 8. 2007 sicer skliceval na prvi odstavek 16. člena ZRPJN, ki določa pravno podlago naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, vendar naročnik ni podal nedvoumnega stališča, ali je zahtevku za revizijo z dne 20. 7. 2007 (deloma ali v celoti) ugodil ali ga zavrnil. Naročnik je svojo "odločitev" "utemeljil" le s sklicevanjem na institut prekinitve postopka javnega naročanja (drugi odstavek 80. člena ZJN-2), česar pa v danem primeru ni mogoče šteti za utemeljitev odločitve o zahtevku za revizijo, saj ni mogoče ugotoviti nobenega naročnikovega stališča do izpostavljenega spornega vprašanja iz zahtevka za revizijo z dne 20. 7. 2007.

Če bi naročniku dovolili tako "odločanje", bi to pomenilo poseg v učinkovitost pravnega varstva ponudnikov (gl. 4. točko prvega odstavka 3. člena ZRPJN), hkrati pa bi ostalo nerazrešeno vprašanje vlagateljeve upravičenosti do povrnitve stroškov, nastalih z revizijo. V primeru meritorne obravnave zahtevka za revizijo in ugotovitvi, da je zahtevek za revizijo (delno) utemeljen, je vlagatelj namreč upravičen do povrnitve potrebnih stroškov, nastalih z revizijo (tretji odstavek 22. člena ZRPJN).

Glede na navedeno Državna revizijska komisija dokumenta "Zahtevek za revizijo - obvestilo" št. 600-0005/2007-6 z dne 1. 8. 2007 ni mogla šteti kot odločitev o zahtevku za revizijo z dne 20. 7. 2007.

(3f) Državna revizijska komisija je vpogledala v sporni del 7. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe za "prevoz otrok Oš Gornji Petrovci v šolskem letu 2007/2008" in ugotovila, da je naročnik (glede dovoljenega števila sedežev) določil:
"Z ozirom na število otrok, ki obiskujejo Oš Gornji Petrovci, lahko za sklop A poda ponudbo tisti ponudnik, ki razpolaga z vozilom, ki ima 16 sedežev, za sklop B pa 22 sedežev, kar dokaže s kopijo veljavnega prometnega dovoljenja.
Ponudbo za vozilo, ki bo vsebovalo večje ali manjše število sedežev, kot je zahtevano, bo naročnik izločil iz nadaljnjega postopka, preden bo pristopil k ocenjevanju ponudb."

Vlagatelj predlaga razveljavitev zadnjega odstavka 7. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe za "prevoz otrok Oš Gornji Petrovci v šolskem letu 2007/2008", kar bi glede na strukturo razpisne dokumentacije pomenilo, da vlagatelj predlaga razveljavitev besedila "Ponudbo za vozilo, ki bo vsebovalo večje ali manjše število sedežev, kot je zahtevano, bo naročnik izločil iz nadaljnjega postopka, preden bo pristopil k ocenjevanju ponudb." Ker pa je izpostavljeni del razpisne dokumentacije vsebinsko povezan s predhodnim odstavkom razpisne dokumentacije (glede števila sedežev) ter kot je mogoče razumeti iz zahtevka za revizijo z dne 20. 7. 2007 in zahtevka za revizijo z dne 25. 10. 2007, da vlagatelj omejevanje dovoljenega števila sedežev šteje za neutemeljeno, je Državna revizijska komisija štela, da vlagatelj po vsebini izpodbija oba odstavka razpisne dokumentacije.

V zahtevku za revizijo z dne 20. 7. 2007 je vlagatelj med drugim navedel:
"Glede na navedbe naročnika (očitno tiste, navedene v dopisu št. 600-0005/2007-2 z dne 18. 7. 2007; opomba Državne revizijske komisije) je vlagatelj zahtevka opravil ogled linij prevozov in cestišč na področju Občine Gornji Petrovci. Ugotovljeno je bilo, da je za oba sklopa razpisanih 13 prog. Na 8 progah je možno izvajati prevoze z običajnimi 50 sedežnimi avtobusi. Za prevoze na 5 progah pa je resnično potrebno manjše vozilo - do 35 sedežev."

Iz zahtevka za revizijo z dne 20. 7. 2007 (kot sicer zahtevka za revizijo z dne 25. 10. 2007) je mogoče tudi razumeti, da vlagatelj ne ponuja izvedbe razpisanih storitev z avtobusi, ki bi imeli še manjše število sedežev od dovoljenih po razpisni dokumentaciji (npr. "Pripominjamo še, da je vožnja z manjšimi avtobusi za potnike manj udobna in tudi manj varna."). Tako je mogoče šteti, da vlagatelj izpodbija določbo razpisne dokumentacije zaradi omejevanja števila dovoljenih sedežev navzgor. Slednje je mogoče ugotoviti tudi s pomočjo dopisa št. 4295/2007 z dne 13. 7. 2007, ki ga je vlagatelj v razpisni fazi za "prevoz otrok Oš Gornji Petrovci v šolskem letu 2007/2008" poslal naročniku in v katerem je med drugim navedel: "Objektivna bi bila navedba, da vozilo ne more imeti manj sedežev. Nerazumljiva in diskriminatorna pa je navedba, da vozilo ne sme biti večje", kot tudi zahtevka za revizijo z dne 25. 10. 2007, v katerem je vlagatelj med drugim navedel, da je "že v prvem zahtevku za revizijo" navajal, da "število sedežev ne more biti merilo za izbiro ponudnika oz. njegovo izločitev v smislu največjega dovoljenega števila sedežev".

Naročnik je zahtevo po dovoljenem številu sedežev v vozilu utemeljil v dopisu št. 600-0005/2007-2 z dne 18. 7. 2007:
"â?? strokovna komisija Občine Gornji Petrovci za izvedbo javnega naročila je na podlagi seznama otrok, ki bodo obiskovali Oš Gornji Petrovci v šolskem letu 2007/2008 in na podlagi dopolnjenih relacij prevoza (to so javne poti široke 3 m, ponekod še manj, kjer večji avtobusi ne pridejo v poštev, saj se dve vozili zelo težko srečata, kaj šele avtobus in tudi ni primernega mesta, kjer bi se avtobus lahko obrnil) predlagala izvedbo javnega razpisa, kot je navedeno v razpisni dokumentaciji. Navedba, da vozilo ne sme biti večje, kot je zahtevano, pa po našem mnenju ni diskriminatorna, saj se lahko na razpis prijavi kateri koli izvajalec, ki razpolaga z vozili, ki so zahtevana v razpisni dokumentaciji. Poleg tega predstavlja večje vozilo tudi višji strošek za naročnika."

Naročnik je v sklepu št. 601-0012/2007-10 z dne 6. 2. 2008 o zahtevku za revizijo z dne 25. 10. 2007 med drugim navedel:
"Vlagatelj se je na javno naročilo številka objave JN1425/2007 prijavil na sklop A. Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da je bil zahtevan pogoj, da ima vozilo 16 do 18 sedežev. Glede na to, da ima vlagateljevo vozilo 20 sedežev je naročnik ugotovil, da je ponudba nepopolna. Iz javnega naročila jasno izhaja, da so tehnične značilnosti vozila bistveni pogoj za pridobitev javnega naročila. Tako je bilo za sklop A izrecno določeno, da lahko za ta sklop poda ponudbo tisti ponudnik, ki razpolaga z dvoosnim vozilom, ki ima 16 do 18 sedežev. Navedena zahteva je obrazložena s tekstom, da "pridejo v poštev mali avtobusi, kateri so ozki in čim bolj krajši'', kar je utemeljeno s tem, da se javni prevozi opravljajo na ozkih in ovinkastih cestah. Nepopolno ponudbo je naročnik izločil iz postopka ocenjevanja ponudb. Vlagateljeva zahteva po razveljavitvi razpisne dokumentacije, kot to izhaja iz zadnjega odstavka 7. člena Navodilom ponudnikom za izdelavo ponudbe, je neutemeljena. Naročnik je namreč dolžan javno naročilo razpisati tako, da ustreza dejanskemu stanju. Razpisani pogoji vozil so utemeljeni tako s številom otrok, kakor tudi z objektivnimi okoliščinami, predvsem širino in konfiguracijo cest."

Po prekinitvi postopka javnega naročanja za "prevoz otrok Oš Gornji Petrovci v šolskem letu 2007/2008" in uvedbi postopka javnega naročanja za "prevoz otrok Oš Gornji Petrovci v šolskih letih 2007/2008 (od 05.11.2007 - do 24.06.2008), 2008/2009, 2009/2010, 2010/2011" je naročnik v 7. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (glede dovoljenega števila sedežev) določil:
"Z ozirom na število otrok, ki obiskujejo Oš Gornji Petrovci, lahko za sklop A poda ponudbo tisti ponudnik, ki razpolaga z vozilom, ki ima od 16 do 18 sedežev, za sklop B pa 22 do 24 sedežev, kar dokaže s kopijo veljavnega prometnega dovoljenja.
V poštev pridejo mali avtobusi, kateri so ozki in čim bolj krajši in razpolagajo s sedeži, ki so navedeni v zgornjem odstavku. Večina prevozov se opravlja na vaških cestah ali javnih poteh, katere so široke 3 m ali manj, so zelo ovinkaste, nevarne za srečevanje z drugimi vozili, bankine so v večini neutrjene, križišča so mala in ponekod so hiše zgrajene do cest, tako da te ceste niso primerne za večja vozila."

Vlagatelj v zahtevku za revizijo z dne 25. 10. 2007 sicer ne bi mogel uspešno izpodbijati ravnanj, ki se nanašajo na pripravo razpisne dokumentacije za "prevoz otrok Oš Gornji Petrovci v šolskem letu 2007/2008" (saj je treba pravno varstvo uveljavljati v vsakem izmed obeh postopkov javnega naročanja), vendar pa je enak argument uveljavljal že v zahtevku za revizijo z dne 20. 7. 2007, o čemur pa še ni bilo vsebinsko odločeno (naročnik pa vlagatelja v revizijskem postopku prvega javnega naročila sicer tudi ni pozval v smislu prvega odstavka 17. člena ZRPJN), zaradi česar je vsebinska obravnava zahteve iz razpisne dokumentacije za "prevoz otrok Oš Gornji Petrovci v šolskem letu 2007/2008" mogoča. Ker je vlagatelj izpodbijal določbo razpisne dokumentacije za "prevoz otrok Oš Gornji Petrovci v šolskem letu 2007/2008" še pred rokom za predložitev ponudb, pri tem pa ni opredelil, ali izpodbija le zahtevo razpisne dokumentacije glede sklopa A, s tem pa svojega interesa za dodelitev naročila ni omejil le na predmet iz sklopa A, je Državna revizijska komisija obravnavala zahtevo razpisne dokumentacije glede obeh sklopov.

Ker sta si razpisni dokumentaciji za "prevoz otrok Oš Gornji Petrovci v šolskem letu 2007/2008" in "prevoz otrok Oš Gornji Petrovci v šolskih letih 2007/2008 (od 05.11.2007 - do 24.06.2008), 2008/2009, 2009/2010, 2010/2011" v spornem delu različni (v razpisni dokumentaciji za prvo javno naročilo je postavljena zahteva po dovoljenem številu sedežev v fiksnem številu, v drugi razpisni dokumentaciji pa v razponu), neutemeljenosti zahteve za razveljavitev sporne določbe iz razpisne dokumentacije za prvo javno naročilo ne bi bilo mogoče utemeljiti s sklicevanjem na spremenjen pogoj, kot je določen v razpisni dokumentaciji za drugo javno naročilo.

V skladu s prvim odstavkom 7. člena ZJN-2 naročnik v postopku javnega naročanja ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju s tem zakonom, pri izvajanju javnega naročanja pa mora ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence.

Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila (prvi odstavek 9. člena ZJN-2).

Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo (drugi odstavek 9. člena ZJN-2).

Javno naročanje se mora izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila (10. člen ZJN-2).

Ker naročnik z določitvijo pogojev kot izključujočih elementov dejansko omejuje možnost sodelovanja v določenem postopku javnega naročanja, je pomembno, da so pogoji v vsakem posameznem primeru jasno določeni, poleg tega pa ne smejo omejevati konkurence oziroma diskriminirati možnih ponudnikov zaradi okoliščin, ki v danem primeru niso objektivno opravičljive. Vendar že zgolj dejstvo, da naročnik z določenim pogojem razlikuje ponudnike, še ne pomeni, da bi bil takšen pogoj že sam po sebi diskriminatoren. V naravi samega pogoja je, da ponudnike razvršča na tiste, ki določen pogoj izpolnjujejo in je zato njihovo ponudbo mogoče obravnavati kot popolno, ter tiste, ki teh pogojev ne izpolnjujejo in zato ne morejo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Takšno razlikovanje oziroma izločanje ponudnikov mora biti objektivno opravičljivo. Dejstvo, da določen ponudnik izpolnjuje pogoje in lahko sodeluje v postopku oddaje javnega naročila, medtem ko drugi ponudnik tega ne more, mora biti posledica objektivnih okoliščin, ki se na eni strani nanašajo na objektivno utemeljene in opravičljive potrebe naročnika, na drugi strani pa na prednosti, ki jih konkurenčno pravo dopušča in do katerih ponudniki pridejo z vlaganjem v razvoj, investicijami, raziskavami, razvijanjem novih produktov, izboljšavami, pridobivanjem referenc itd. Ni pa dopustno razlikovanje ponudnikov glede na kriterije, ki niso objektivno opravičljivi in pomenijo zlasti krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo, s čimer je določen ponudnik bodisi postavljen v bistveno slabši položaj bodisi je privilegiran, ne da bi za to obstajali utemeljeni razlogi. V zvezi s presojo posamezne zahteve gre še opozoriti, da je lahko morebitna njena diskriminatornost vedno le konkretna oziroma povezana s konkretnimi okoliščinami posameznega primera.

V zvezi z vprašanjem diskriminacije je treba tudi izpostaviti, da se v pravu javnih naročil glede diskriminacije izpostavlja njuni dve podvrsti, in sicer t. i. odkrito diskriminacijo in t. i. prikrito diskriminacijo, torej diskriminacijo, ko so pogoji za vse ponudnike enaki, vendar ti formalno enaki pogoji za vse ponudnike, dajejo prednost določenemu ponudniku oziroma določenim izmed njih. Da lahko govorimo o prikriti diskriminaciji, pa mora biti poleg prve predpostavke, tj. obstoja pogoja, ki potencialno dajejo prednost določenemu ponudniku, podana tudi druga predpostavka, tj. neobstoj objektivnih razlogov za takšno razlikovanje. V primeru, če je izpolnitev formalno enakih pogojev s strani različnih ponudnikov različno težavna, ni mogoče govoriti o diskriminaciji, če so postavljeni pogoji rezultat objektivnih razlogov. Pravni sistem in znotraj njega pravo javnih naročil namreč varuje enakopravnost ponudnikov pri ponujanju blaga in storitev. Enakopravnost pa ne pomeni, da je treba vsem ponudnikom omogočiti dejansko enak položaj, nasprotno, pravo praviloma ne sme neposredno vplivati na razmerja na trgu z ukrepi, ki bi povzročala ekonomsko ali dejansko enakopravnost. Zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih, naravnih in drugih danosti je dejanski položaj ponudnikov in njihovih ponudb različen. Prednosti, ki jih te dajejo, je pa dovoljeno in pogosto celo gospodarno upoštevati.

Naročnik je upravičenost zahteve po fiksnem številu dovoljenega števila sedežev v vozilu v odločitvi o zahtevku za revizijo št. 601-0012/2007-10 z dne 6. 2. 2008 opravičil s številom otrok ter širino in konfiguracijo cest. Naročnik je svoje razloge navedel tudi v dopisu št. 600-0005/2007-2 z dne 18. 7. 2007.

Kot splošno je treba ugotoviti, da objektivne okoliščine utemeljujejo prilagoditev posameznih pogojev oziroma zahtev predmetu javnega naročila. Danosti v prostoru (npr. širina cest) so lahko ene izmed objektivno opravičljivih razlogov. Naročnik je svojo odločitev o določitvi fiksnega števila dovoljenih sedežev v vozilu utemeljil predvsem s konfiguracijo terena in z majhno širino cest na območju, kjer se bodo izvajali prevozi. Ne da bi se Državna revizijska komisija spuščala v to, ali je naročnik uspel tudi izkazati te danosti v prostoru, pa je mogoče ugotoviti, da je naročnik kot problematična izpostavil dejstva, ki bolj zadevajo dimenzije vozil (npr. dolžina in širina). V konkretnem primeru je naročnik premagovanje danosti v prostoru želel doseči z omejevanjem števila dovoljenih sedežev v vozilu, vendar Državna revizijska komisija ocenjuje, da z določitvijo omejitve glede dovoljenega števila sedežev na način, kot je storil naročnik, ta ne more utemeljiti prostorskih stisk na terenu. Namreč, v primeru, da so določena vozila enakih dimenzij (in da imajo tudi vsa šasijo enakih dimenzij), pa bi bilo možno v takem vozilu doseči različne številčne kombinacije namestitve sedežev (npr. 16 ali 17), vse te kombinacije pa bi bilo možno tudi ustrezno homologirati, potem je evidentno, da število sedežev ne more vplivati na to, da je vozilo ožje ali širše. Ob tem je mogoče tudi ugotoviti, da bi s predelavo in posamično odobritvijo predelanega vozila lahko dosegli, da bi pogojem razpisa po fiksnem številu dovoljenih sedežev v vozilu zadostilo tudi vozilo, ki bi pred izvedeno predelavo (odstranitev določenega števila sedežev za potnike) in posamično odobritvijo take predelave sicer ne bilo ustrezno, bi pa še naprej lahko bilo zaradi svojih dimenzij glede na danosti v prostoru problematično. Naročnik je sicer navedel tudi, da "pridejo v poštev mali avtobusi, kateri so â?? čim bolj kratki" (torej izpostavlja tudi dolžino), vendar je pojem "čim bolj kratki" (tako kot sicer pojmi "večje vozilo", "večji avtobus", "mali avtobus", ki jih uporablja naročnik) toliko abstrakten, da bi dopuščal številne interpretacije, s tem pa možnost arbitrarnega naročnikovega ravnanja.

V podkrepitev, da z določitvijo omejitve glede dovoljenega števila sedežev na način, kot je v spornem primeru storil naročnik, ta ne more utemeljiti prostorskih stisk na terenu, je mogoče utemeljiti tudi s primerjavo tehničnih lastnosti vozila izbranega ponudnika Vladimir Hozjan, s. p., šulinci 87a, Petrovci s tehničnimi lastnostmi novega vozila istega proizvajalca, ki bodisi je namenjeno prevozu tovora bodisi ima krajšo šasijo. Izbrani ponudnik Vladimir Hozjan, s. p., šulinci 87a, Petrovci se je k izvajanju razpisanih storitev v sklopu A prijavil s 16-sedežnim avtobusom Renault Master. V potrdilu o skladnosti za vozilo homologiranega tipa je za to vozilo navedeno, da je njegova dolžina 5899 mm, višina 2460 mm in širina 1990 mm.

Državna revizijska komisija je vpogledala na spletne strani http://www.renault.si in nekaterih prodajalcev gospodarskih vozil znamke Renault, pri tem pa je ugotovila, da je vozilo Renault Master mogoče nabaviti v različicah 1. furgon, 2. šasija s kabino, 3. šasija z dvojno kabino, 4. kombi, 5. minibus, ali 6. bus, možno pa je nabaviti tudi "pod s kabino, pri katerem sta prednji in zadnji del združena, tovorni prostor pa je dostopen iz kabine".

Različico furgon (vozilo za prevoz tovora) je mogoče dobiti v treh dolžinah (L1 âˆ" 4899 mm, L2 âˆ"5399 mm in L3 âˆ" 5899 mm), pri vseh treh pa je širina enaka âˆ" 1990 mm. Različica furgon v serijski opremi nima tako druge kot tretje vrste sedežev, ima pa poleg voznikovega sedeža še "klop za 2 sopotnika spredaj" (torej nudi prostor za tri osebe). Iz zapisanega je razvidno, da zaradi prostora za zgolj tri osebe, vozilo (v različici furgon) ni ožje, v varianti L3 pa tudi ne krajše od 16-sedežne različice vozila, s katerim razpolaga izbrani ponudnik Vladimir Hozjan, s. p., šulinci 87a, Petrovci. Vendar tudi v primeru, da je vozilo v različici furgon krajše (L1 in L2), je njegova širina enaka (1990 mm).

Različico kombi je mogoče dobiti v različici L1 (šest sedežev) ali L2 (šest ali devet sedežev), v obeh primerih (različna dolžina) pa je širina vozila enaka âˆ" 1990 mm. širina 1990 mm je tudi v primeru različic minibus in bus (16 sedežev). Zaradi možnosti vgradnje dodatne opreme (nosilec za prtljago 0,5 m3 ali 1 m3) se v različici bus število sedežev zmanjša na 14 oziroma 12 sedežev, vendar to ne vpliva na širino vozila, saj se navedeno dodatno opremo vgradi znotraj vozila.

Iz podanih podatkov je razvidno, da je mogoče vozilo Renault Master nabaviti v številnih različicah, kjer je število sedežev (tudi glede na dolžino vozila) spremenljivo, vendar je v celotnem razponu sedežev (od treh do 16) vozilo vedno enake širine âˆ" 1990 mm. Zato v takem primeru vezave fiksnega števila sedežev na širino ceste ni mogoče uspešno opravičiti.

Ob tem Državna revizijska komisija dodaja, da je tudi v primeru različice šasija s kabino (prostor za tri osebe) oziroma šasija z dvojno kabino (prostor za sedem oseb) vozilo Renault Master široko 1990 mm. V primeru nadgradnje (npr. keson, nadgradnja za potrebe avtovleke) se širina kabine (potniškega prostora) ne poveča, poveča pa se lahko širina vozila na delu nadgradnje, kar kaže na to, da s številom sedežev na način, kot je to storil naročnik, ni mogoče utemeljiti težav s širino ceste.

Naročnik je fiksno število sedežev v vozilu utemeljil tudi s številom otrok. Naročnik je v dopisu št. 600-0005/2007-2 z dne 18. 7. 2007 opozoril, da "predstavlja večje vozilo tudi višji strošek za naročnika". Državna revizijska komisija je vpogledala v obrazec OBR5 (Elementi za pripravo predračuna št. _), pri tem pa je ugotovila, da je naročnik predvidel, da ponudniki pripravijo predračun tako, da "kilometre" po posameznih sklopih pomnožijo s "ceno [storitve] brez DDV na dan", nato prištejejo "DDV na dan", "ceno [storitve] z DDV na dan" pa za posamezno šolsko leto pomnožijo z vnaprej določenim številom šolskih dni po posameznem šolskem letu. Razumeti je mogoče, da se cena storitve oblikuje kot seštevek "plačil dnevne uporabe 16-sedežnega vozila z voznikom za prevoz na posameznih relacijah", samo število dejansko prepeljanih otrok pa ne vpliva na ceno storitve (npr. zaradi bolezni ali odsotnosti treh otrok ne bo v šolo, vendar bo prevoznik še vedno obračunal uporabo vozila kot uporabo vseh 16 sedežev, ne pa treh manj). Načeloma se je mogoče strinjati z naročnikom, ki v dopisu št. 600-0005/2007-2 z dne 18. 7. 2007 opozarja na javnofinančni pogled plačevanja "večjega vozila" (razumeti je mogoče, da naročnik izpostavlja vozilo, ki naj bi imelo večje število sedežev od fiksnega števila sedežev, dovoljenega z razpisno dokumentacijo), s čimer je mogoče ugotoviti, da naročnik po vsebini opozarja na načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (6. člen ZJN-2), vendar je ob tem treba ugotoviti, da ZJN-2 kot enakovredna načela, ki jih mora naročnik upoštevati v postopku javnega naročanja, določa še druga temeljna načela (gl. 5. člen ZJN-2), zaradi česar prevlada zgolj enega načela nad drugimi načeli v konkretnem primeru ne bi bila utemeljena. Nenazadnje je naročnika treba spomniti, da je zaradi objave javnega naročila v Uradnem listu RS (načelo transparentnosti javnega naročanja - 8. člen ZJN-2) dostopnost do javnega naročila omogočena večjemu številu ponudnikov, kot korektiv za opisano bojazen (višji stroški) pa je naročnik predvidel merilo "najnižja cena" (11. člen Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe; str. 8 razpisne dokumentacije), ki naročniku omogoča izbiro najcenejše ponudbe izmed predloženih popolnih ponudb, ponudnike pa v zdravem konkurenčnem okolju sili h konkurenčnemu boju in k tržnemu ravnanju, da bi pridobili javno naročilo v izvedbo. Ob tem je mogoče tudi dodati, da bi naročnik enak cilj lahko zasledoval tudi z milejšimi sredstvi.

Državna revizijska komisija tako ocenjuje, da naročnik s svojimi argumenti ni uspel zavrniti vlagateljevih očitkov o neskladnem ravnanju z ZJN-2. Naročnik ni uspel izkazati utemeljenih argumentov za pripravo omejevalnega pogoja glede dovoljenega fiksnega števila sedežev, zaradi česar mu je mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (prvi odstavek 9. člena ZJN-2) in načelom sorazmernosti (10. člen ZJN-2).

Državna revizijska komisija je zahtevek za revizijo z dne 20. 7. 2007 spoznala kot utemeljen, ni pa tudi razveljavljala določbe razpisne dokumentacije. Razlogi za tako odločitev so navedeni v točki (6) obrazložitve tega sklepa.

(4) Državna revizijska komisija je nadalje obravnavala zahtevek za revizijo z dne 25. 10. 2007, kolikor se nanaša na postopek javnega naročanja za "prevoz otrok Oš Gornji Petrovci v šolskih letih 2007/2008 (od 05.11.2007 - do 24.06.2008), 2008/2009, 2009/2010, 2010/2011".

Iz odstopljene dokumentacije izhaja, da je vlagatelj predložil ponudbo za sklop A, ne pa tudi za sklop B. Ob tem je mogoče tudi ugotoviti, da je vlagatelj zahtevek za revizijo z dne 25. 10. 2007 vložil po roku za predložitev ponudb (10. 10. 2007 do 14. ure). Vlagatelj morebitnega zahtevka za revizijo zoper določbe razpisne dokumentacije v postopku oddaje javnega naročila za "prevoz otrok Oš Gornji Petrovci v šolskih letih 2007/2008 (od 05.11.2007 - do 24.06.2008), 2008/2009, 2009/2010, 2010/2011" ni vložil.

Iz zahtevka za revizijo z dne 25. 10. 2007 izhaja, da je vlagatelj med drugim predlagal, da se po ugoditvi zahtevku za revizijo "razveljavi v celoti javni razpis za prevoz otrok Oš Gornji Petrovci v šolskih letih 2007/2008 (od 05.11.2007 - do 24.06.2008), 2008/2009, 2009/2010, 2010/2011". Iz tega predloga je mogoče ugotoviti, da vlagatelj predlaga tako razveljavitev postopka oddaje javnega naročila tako v sklopu A kot v sklopu B (â?? razveljavi v celoti â??).

(4a) Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je vlagatelj v vlogi "pritožba zoper sklep opt.št. 601-0012/2007-10 z dne 06.02.2008" z dne 8. 2. 2008 postavil dodatne zahteve, ki jih ni že postavil v zahtevku za revizijo z dne 25. 10. 2007 (npr. â?? z obveznim navodilom, da ne sme uporabljati diskriminatorne pogoje v javnem razpisu â??). V primeru, da je treba pojem "diskriminatorni pogoji v javnem razpisu" razumeti v smislu, da vlagatelj oporeka pogojem iz razpisne dokumentacije za "prevoz otrok Oš Gornji Petrovci v šolskem letu 2007/2008", Državna revizijska komisija pojasnjuje, da se je o njih opredelila v točki (3f) obrazložitve tega sklepa. V primeru, da vlagatelj oporeka pogojem iz razpisne dokumentacije za "prevoz otrok Oš Gornji Petrovci v šolskih letih 2007/2008 (od 05.11.2007 - do 24.06.2008), 2008/2009, 2009/2010, 2010/2011", pa Državna revizijska komisija, tako kot v zadevah št. npr. 018-254/2006, 018-232/2007, 018-011/2008, pojasnjuje, da podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, ki ga določajo 13.-16. člen ZRPJN. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahtevka za revizijo, po tem trenutku pa se presoja tudi utemeljenost zahtevka za revizijo. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo ex nunc. Če se vlagatelj ne strinja z odločitvijo naročnika, pa lahko, v skladu s 17. členom ZRPJN, zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, vendar vlagatelj pri tem ne more navajati novih dejstev in kršitev oziroma postavljati novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in kršitvami oziroma zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev, in zato o njih tudi ni mogel odločati ali se izjaviti. To pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti (2. točka prvega odstavka 3. člena ZRPJN) in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno njegovo dopolnitev. Ob nasprotnem tolmačenju bi zaobšli 16. člen ZRPJN, ki ureja odločanje naročnika o zahtevku za revizijo pred odločanjem Državne revizijske komisije o njem. Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija dodatnih zahtev, če bi jih bilo mogoče zaradi morebitne kontradiktornosti z obrazložitvijo v vlogi "pritožba zoper sklep opt.št. 601-0012/2007-10 z dne 06.02.2008" z dne 8. 2. 2008 povzeti v samostojno revizijsko navedbo o spornosti postavljene zahteve iz razpisne dokumentacije za "prevoz otrok Oš Gornji Petrovci v šolskih letih 2007/2008 (od 05.11.2007 - do 24.06.2008), 2008/2009, 2009/2010, 2010/2011", ni upoštevala.

Ne glede na zapisano v prejšnjem odstavku obrazložitve tega sklepa pa Državna revizijska komisija vlagatelja tudi opozarja na drugi odstavek 12. člena ZRPJN, ki določa: "Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave in/ali razpisno dokumentacijo, se v postopkih iz 1., 2., 3., in 5. točke prvega odstavka 24. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljnjem besedilu ZJN-2) in 1., 2. in 4. točke prvega odstavka 32. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljnjem besedilu ZJNVETPS) lahko vloži najkasneje v 10 dneh od dneva objave obvestila o javnem naročilu oziroma dostopnosti razpisne dokumentacije. Zahtevka za revizijo po tem odstavku v nobenem primeru ni mogoče vložiti po roku, ki je določen za oddajo ponudb.", in šesti odstavek 12. člena ZRPJN, ki določa: "Vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom." Ker vlagatelj v postopku oddaje javnega naročila za "prevoz otrok Oš Gornji Petrovci v šolskih letih 2007/2008 (od 05.11.2007 - do 24.06.2008), 2008/2009, 2009/2010, 2010/2011" pred rokom za predložitev ponudb ni vložil zahtevka za revizijo, s katerim bi izpodbijal določbo razpisne dokumentacije glede domnevno spornega potrebnega števila sedežev v vozilu [če bi bilo mogoče predhodno navedeno vlagateljevo zahtevo zaradi morebitne kontradiktornosti z obrazložitvijo v vlogi "pritožba zoper sklep opt.št. 601-0012/2007-10 z dne 06.02.2008" z dne 8. 2. 2008 povzeti v samostojno revizijsko navedbo - Državna revizijska komisija se sicer v te primeru tudi ne spušča v možna ravnanja zaradi (ne-)obrazložitve zahteve], bi v obravnavanem revizijskem postopku sicer tudi zaradi upoštevanja pravil iz 12. člena ZRPJN ne mogel uspeti.

V fazi, ko je naročnik že izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, lahko Državna revizijska komisija v postopku oddaje določenega javnega naročila le preveri, ali je vlagatelj v postopku pregleda (in ocenjevanja) ponudb dokazal, da izpolnjuje pogoje, ki so bili določeni v razpisni dokumentaciji, revizijskih navedb o domnevni diskriminatornosti pogojev v skladu z 12. členom ZRPJN pa ne more več vsebinsko obravnavati (smiselno enako npr. zadeva št. 018-020/2008).

(4b) Vlagatelj je po vsebini v 1. in 2. točki (pravovarstvenega) predloga postavil zahtevo, ki jo je mogoče po vsebini šteti kot izpodbijanje prekinitve postopka javnega naročanja. Vlagatelj namreč zahteva, da se (po ustavitvi postopka oddaje drugega javnega naročila razveljavitvi ta postopek) naročniku "naloži dokončanje začetega postopka javnega naročanja", saj (kot izhaja iz I. točke obrazložitve zahtevka za revizijo z dne 25. 10. 2007) postopka oddaje prvega javnega naročila "naročnik po prekinitvi ni nadaljeval, niti dokončal". Kot je mogoče razumeti iz zahtevka za revizijo z dne 25. 10. 2007, vlagatelj prekinitev postopka javnega naročanja po drugem odstavku 80. člena ZJN-2 razume kot ravnanje, ki nima za posledico zaključka (dokončanja) postopka javnega naročila.

Ne da bi se Državna revizijska komisija spuščala v presojo, ali bi zaradi zahteve po izvedbi prvega javnega naročila moral vlagatelj zoper naročnikovo odločitev o prekinitvi postopka prvega javnega naročila reagirati v 10 dneh po prejemu dokumenta "Zahtevek za revizijo - obvestilo" št. 600-0005/2007-6 z dne 1. 8. 2007 (arg. prvi odstavek 12. člena ZRPJN), ali v 10 dneh od dneva objave obvestila o javnem naročilu oziroma dostopnosti razpisne dokumentacije za drugo javno naročilo oziroma do roka za predložitev ponudb za drugo javno naročilo (da bi vlagatelj dosegel "ustavitev" postopka oddaje drugega javnega naročila in izločitev izvajanja prevozov otrok Oš Gornji Petrovci v delu šolskega leta 2007/2008 iz vsebine predmeta drugega javnega naročila) (drugi oziroma šesti odstavek 12. člena ZRPJN), pa je mogoče ugotoviti, da je vlagatelj svojo zahtevo izrazil šele v zahtevku za revizijo z dne 25. 10. 2007. Slednjega je vlagatelj vložil po poteku roka za predložitev ponudb za drugo javno naročilo. Vsi predhodno predstavljeni roki so v trenutku vložitve zahtevka za revizijo z dne 25. 10. 2007 že potekli, vsebinska obravnava vlagateljeve zahteve vlagateljevega položaja pa ne bi izboljšala.

(4c) V prvi alinei prvega odstavka 23. člena ZRPJN je med drugim določeno, da lahko Državna revizijska komisija s sklepom zahtevek za revizijo zavrže v primeru, če ga je vložila oseba, ki ne more izkazati aktivne legitimacije.

Vprašanje aktivne legitimacije ureja 9. člen ZRPJN (Aktivna legitimacija v postopku revizije).

V prvem odstavku 9. člena ZRPJN je določeno, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Za to, da bi se vlagatelju priznalo upravičenje za vodenje postopka revizije, ZRPJN zahteva dvoje: (1) dejanski interes za dodelitev naročila in (2) verjeten izkaz vsaj potencialne možnosti za nastanek škode zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila (npr. zadeva št. 018-146/2007).

Vlagatelj mora sestavini, ki tvorita aktivno legitimacijo, izkazati kumulativno (npr. zadeva št. 018-498/2006); torej mora izkazati obe sestavini (veznik "in").

(4č) Državna revizijska komisija ugotavlja, da v konkretnem primeru vlagatelj ni uspel izkazati obstoja aktivne legitimacije iz 9. člena ZRPJN glede vodenja revizijskega postopka tako glede presoje skladnosti naročnikovih ravnanj (ki ne bi bila že podvržena omejitvam iz 12. člena ZRPJN) pri izvedbi postopka oddaje obravnavanega javnega naročila v sklopu A kot pri izvedbi postopka oddaje obravnavanega javnega naročila v sklopu B.

(4d) V zvezi z vodenjem revizijskega postopka glede presoje skladnosti naročnikovih ravnanj pri izvedbi postopka oddaje javnega naročila v sklopu B Državna revizijska komisija (tako kot v npr. zadevi št. 018-014/2007) pojasnjuje, da zaradi tega, ker vlagatelj v sklopu B ni predložil ponudbe, ne izkazuje interesa za dodelitev javnega naročila v tem sklopu. S tem pa vlagatelj tudi ni uspel izkazati, da mu je ali bi mu lahko zaradi oddaje javnega naročila v sklopu B ponudniku Prevoz oseb, Franc Žujs, s. p., Ženavlje 41, Petrovci nastala škoda.

(4e) V zvezi z vodenjem revizijskega postopka glede presoje skladnosti naročnikovih ravnanj pri oddaji javnega naročila v sklopu A pa Državna revizijska komisija (tako kot v npr. zadevi št. 018-476/2006) pojasnjuje, da vlagatelj ni niti verjetno uspel izkazati možnosti nastanka škode.

Naročnik je v sklopu A prejel tri ponudbe. Naročnik je vlagateljevo ponudbo kot nepopolno izločil. Naročnik je ponudbi ponudnikov Vladimir Hozjan, s. p., šulinci 87a, Petrovci ter Gostinstvo in turistični prevozi Lela Petek, s. p., Kuzma 57, Kuzma označil kot popolni, med njima pa je izbral ponudbo ponudnika Vladimir Hozjan, s. p., šulinci 87a, Petrovci s ponudbeno vrednostjo 59.767,18 eurov (z vključenim DDV). Kot tudi izhaja iz obvestila o oddaji javnega naročila št. 601-0012/2007-1 z dne 17. 10. 2007 znaša ponudbena vrednost ponudnika Gostinstvo in turistični prevozi Lela Petek, s. p., Kuzma 57, Kuzma 69.150,58 eurov (z vključenim DDV). Obe ponudbeni vrednosti sta nižji od vlagateljeve ponudbene vrednosti (79.188,22 eurov z vključenim DDV; podatek, kot izhaja iz vlagateljeve ponudbe).

Vlagatelj med drugim ne zatrjuje nobenih neskladnosti v naročnikovem ravnanju s ponudbo ponudnika Gostinstvo in turistični prevozi Lela Petek, s. p., Kuzma 57, Kuzma.

Izhajajoč iz ponudbenih vrednosti po posameznih ponudbah za sklop A bi bila vlagateljeva ponudba v primeru, da bi jo bilo treba upoštevati kot popolno in bi je naročnik zato ne smel izločiti, na ocenjevalni lestvici glede na edino razpisano merilo "najnižja cena" (11. člen Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe; str. 8 razpisne dokumentacije) uvrščena na tretje mesto. Glede na navedeno je mogoče ugotoviti, da bi tudi v primeru razveljavitve odločitve o oddaji javnega naročila v sklopu A vlagatelj ne mogel priti v boljši položaj od tistega, v katerem je sedaj. V ponovljenem postopku izbora ponudbe bi bila namreč glede na uporabo merila "najnižja cena" pred možnostjo izbire vlagateljeve ponudbe na vrsti za izbor vsaj še ponudba ponudnika Gostinstvo in turistični prevozi Lela Petek, s. p., Kuzma 57, Kuzma.

Ker glede na podane argumente vlagatelj ne more doseči razveljavitve dela postopka oddaje javnega naročila v sklopu A (razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila za sklop A), ne more doseči niti razveljavitve postopka oddaje javnega naročila v sklopu A v celoti (argument a fortiori).

(4f) Na drugačno odločitev o pomanjkanju vlagateljeve aktivne legitimacije (9. člen ZRPJN) ne morejo vplivati niti vlagateljeve navedbe, da je naročnik "v času trajanja roka za podajo zahtevka za revizijo že pričel pogajanje oziroma usklajevanje cen z dvema ponudnikoma, pri čemer pa vlagatelja ni vključil". Vlagatelj navaja, da so ta naročnikova ravnanja razvidna "iz obvestila o oddaji javnega naročila štev. 601-0012/2007-7, z dne 17.10.2007".

Državna revizijska komisija je vpogledala v obvestilo o oddaji javnega naročila št. 601-0012/2007-1 z dne 17. 10. 2007, pri tem pa je ugotovila, da je naročnik glede "pogajanja oziroma usklajevanje cen" navedel:
"Pri ocenjevanju ponudb je bilo ugotovljeno, da ima ponudnik za sklop A iz razpisne dokumentacije, Vladimir Hozjan, s.p., šulinci 87/a, 9203 Petrovci, v obrazcu 5 - elementi za pripravo predračuna, računsko napako. Naročnik je napako popravil na način, kot je navedeno na obrazcu 5.
Naročnik je s ponudnikom, Prevoz oseb, Franc Žujs, s.p., Ženavlje 41, 9203 Petrovci, ki je podal ponudbo za sklop B iz razpisne dokumentacije, izvedel v skladu z Zakonom javnem naročanju ZJN-2 (Uradni list RS št. 128/2006), postopek s pogajanji, zaradi nekoliko višje cene v primerjavi z ostalima sprejemljivima ponudnikoma in dosegel nižjo ceno, kot je bila navedena v ponudbi."

Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da je vlagatelj izvedbo "pogajanj oziroma usklajevanje cen" napačno umestil v časovnem zaporedju naročnikovih ravnanj.

V prvem odstavku 79. člena ZJN-2 je določeno, da "[n]aročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb v razumnem roku, ki ne sme biti daljši od 60 dni, sprejme odločitev o oddaji naročila. Svojo odločitev mora obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo. O svoji odločitvi mora naročnik pisno obvestiti ponudnike po pošti, faksu ali z elektronskimi sredstvi."

V prvem odstavku 12. člena ZRPJN je med drugim določeno, da "[p]o odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti".

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 25. 10. 2007 po prejemu odločitve o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz obvestila o oddaji javnega naročila št. 601-0012/2007-1 z dne 17. 10. 2007, iz slednjega dokumenta pa - tako je tudi edino mogoče razumeti vlagateljeve revizijske navedbe - se je seznanil, da je naročnik "pričel pogajanje oziroma usklajevanje cen". Iz obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila je mogoče razumeti, da je naročnik "pogajanje oziroma usklajevanje cen" opravil po pregledu in pri ocenjevanju ponudb, z odločitvijo o oddaji obravnavanega javnega naročila (in z njo povezano obrazložitvijo) pa je seznanil vlagatelja.

Ker v skladu s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN rok za vložitev zahtevka za revizijo po tem, ko naročnik sprejeme odločitev o oddaji javnega naročila, začne teči po prejemu te odločitve, o "pogajanju oziroma usklajevanju cen" pa je naročnik seznanil vlagatelja v obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila, ni mogoče slediti vlagateljevi ugotovitvi, da je naročnik "pogajanje oziroma usklajevanje cen" opravil "v času trajanja roka za podajo zahtevka za revizijo". Kot je mogoče zaključiti iz ugotovljenega dejanskega stanja, je naročnik zatrjevana ravnanja izvršil še pred začetkom štetja teka roka za vložitev zahtevka za revizijo, s tem pa tudi še pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila. Zato se v tem smislu kot netočna izkaže tudi vlagateljeva revizijska navedba, da je s temi ravnanji naročnik "pričel" v domnevno spornem času. V domnevno spornem času so bila namreč naročnikova ravnanja (pogajanje oziroma usklajevanje cen) že izvršena.

Državna revizijska komisija pa nadalje tudi pojasnjuje, da ne glede na morebitno dopustnost naročnikovega ravnanja glede "pogajanja oziroma usklajevanja cen" oziroma upravičenost izključitve vlagatelja iz teh ravnanj (v kar se Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru zaradi nepotrebnosti za sprejem odločitve v revizijskem postopku ne spušča) vlagatelj za presojo skladnosti naročnikovega ravnanja v sklopu B ne izkazuje aktivne legitimacije (prvi odstavek 9. člena ZRPJN) zaradi vsebinsko enakih razlogov, navedenih že predhodno. Naročnik je "pogajanja" opravil v sklopu B, v katerem pa vlagatelj ni predložil ponudbe, zaradi česar je mogoče šteti, da vlagatelj skladno s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN ni izkazal niti interesa za oddajo javnega naročila v sklopu B. Glede sklopa A pa je treba ugotoviti, da je naročnik opravil "usklajevanje cen" (naročnik navaja, da gre za popravo računske napake) le z izbranim ponudnikom v sklopu A, ne pa tudi s ponudnikom Gostinstvo in turistični prevozi Lela Petek, s. p., Kuzma 57, Kuzma, ki je predložil popolno ponudbo. Ne da bi se Državna revizijska komisija spuščala v ugotavljanje dopustnosti oziroma skladnosti naročnikovega ravnanja glede "usklajevanja cen" oziroma "poprave računske napake", pa je mogoče ugotoviti, da vlagatelj ni niti verjetno izkazal možnosti nastanka škode zaradi zatrjevane kršitve. Vlagatelj tudi ni zatrjeval (in dokazoval oziroma predlagal dokaze), da je tudi v njegovi ponudbi nastopila situacija, ki bi terjala "usklajevanje cen" (popravo računske napake), s tem pa tudi ni izkazal, da bi v primeru, da bi bilo "usklajevanje cen" dopustno, lahko izboljšal svoj položaj na ocenjevalni lestvici. Ne glede na navedeno pa je treba tudi ugotoviti, da se je zaradi "usklajevanje cen" (poprave računske napake) ponudbena vrednost v ponudbi izbranega ponudnika Vladimir Hozjan, s. p., šulinci 87a, Petrovci zvišala. Če bi zato vlagateljev očitek, da je naročnik do vlagatelja ravnal diskriminatorno, razumeli, da bi moral naročnik tudi vlagatelju omogočiti zvišanje cene, pa tega ni storil, bi ravno tako bilo treba ugotoviti, da vlagatelj ni izkazal možnosti nastanka škode zaradi zatrjevane kršitve. Namreč, če bi tudi vlagatelj zvišal ponudbeno vrednost, bi si položaja na ocenjevalni lestvici ne mogel izboljšati.

(5) Državna revizijska komisija nadalje tudi ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo z dne 25. 10. 2007 revizijske navedbe o naročnikovih kršitvah ZJN-2 podkrepljuje s tem, da "izbrana ponudnika že izvajata prevoze šolskih otrok od 01. septembra 2007 naprej, kar pomeni, da je še v času trajanja javnega razpisa naročnik že oddal izvajanje storitev brez javnega razpisa obema navedenima izvajalcema, čeprav je v preteklem šolskem letu prevoze šolskih otrok izvajal tudi vlagatelj revizijskega zahtevka". Ker gre le za podkrepitev drugih revizijskih navedb (â?? tega â?? - v besedilu: "Kot podkrepitev tega, navajamo â??"), Državna revizijska komisija podkrepitve ni mogla obravnavati kot samostojno revizijsko navedbo.

Ne glede na predhodno navedeno pa glede na datum vložitve zahtevka za revizijo z dne 25. 10. 2007 Državna revizijska komisija najprej izključuje možnost, da bi se ta podkrepitev lahko nanašala na morebitna sporna naročnikova ravnanja po datumu 25. 10. 2007, saj bi to pomenilo, da bi vlagatelj v takem primeru lahko kakšno takšno naročnikovo ravnanje le predpostavljal. Hipotetična situacija sicer ne more biti predmet revizijskega postopka (zadeva npr. št. 018-081/2006).

šolsko leto se začne 1. septembra in konča 31. avgusta (prvi odstavek 34. člena Zakona o osnovni šoli; Uradni list RS, št. 81/2006 âˆ" ZOsn-UPB3 in 102/2007). šolsko leto 2007/2008 torej traja od 1. 9. 2007 do 31. 8. 2008.

Kot izhaja iz opisa predmeta drugega javnega naročila, bo izbrani ponudnik prevzel v izvajanje razpisane storitve v šolskem letu 2007/2008 od 5. 11. 2007 do njegovega izteka (31. 8. 2008). Obdobje od začetka šolskega leta 2007/2008 (torej od 1. 9. 2007) do 4. 11. 2007 ni zajeto v obsegu predmeta drugega javnega naročila.

Ob tem je treba tudi dodati, da vlagateljeve podkrepitve zaradi časovnega trenutka tudi ni mogoče razumeti v smislu, da naj bi izbrana ponudnika že začela izvajati storitve, ki so predmet javnega naročila za "prevoz otrok Oš Gornji Petrovci v šolskih letih 2007/2008 (od 05.11.2007 - do 24.06.2008), 2008/2009, 2009/2010, 2010/2011".

Državna revizijska komisija se ni spuščala tudi v ugotavljanje možnih drugih neskladnosti v naročnikovem ravnanju, ki pa iz dane podkrepitve iz zahtevka za revizijo z dne 25. 10. 2007 ne izhajajo.

(5a) Vlagatelj je vsebinsko zelo podobno navedbo podal tudi v vlogi "pritožba zoper sklep opt.št. 601-0012/2007-10 z dne 06.02.2008" z dne 8. 2. 2008. Ta vloga je bila torej vložena v času, ko naj bi se predmet obravnavanega javnega naročila glede na njegov opis že začel izvrševati.

Mogoče je ugotoviti, da vlagatelj ni konkretiziral morebitne naročnikove kršitve, zaradi česar je Državna revizijska komisija navedbo upoštevala kot podkrepitev drugih navedb v vlogi "pritožba zoper sklep opt.št. 601-0012/2007-10 z dne 06.02.2008" z dne 8. 2. 2008. Zato Državna revizijska komisija tudi ni mogla šteti, da ta vlagateljeva navedba morda predstavlja samostojno revizijsko navedbo, ki bi jo bilo treba po vsebini obravnavati kot nov zahtevek za revizijo.

(6) Državna revizijska komisija tako povzema, da je vlagatelj uspel izkazati utemeljenost zahtevka za revizijo z dne 20. 7. 2007. Ker je naročnik postopek oddaje javnega naročila za "prevoz otrok Oš Gornji Petrovci v šolskem letu 2007/2008" prekinil in uvedel nov postopek javnega naročanja, vlagatelj pa zaradi institutov iz 12. člena ZRPJN ne more doseči vsebinske obravnave, ali so bila naročnikova ravnanja v zvezi s prekinitvijo postopka oddaje javnega naročila za "prevoz otrok Oš Gornji Petrovci v šolskem letu 2007/2008" in uvedba postopka oddaje javnega naročila za "prevoz otrok Oš Gornji Petrovci v šolskih letih 2007/2008 (od 05.11.2007 - do 24.06.2008), 2008/2009, 2009/2010, 2010/2011" (ne-)zakonita, je Državna revizijska komisija lahko le ugotovila neskladnost v naročnikovem ravnanju glede priprave izpodbijane določbe razpisne dokumentacije.

Nadalje Državna revizijska komisija povzema, da za meritorno presojo zahtevka za revizijo z dne 25. 10. 2007 vlagatelj ni uspel izkazati aktivne legitimacije (prvi odstavek 9. člena ZRPJN), zaradi česar bi moral že naročnik zahtevek za revizijo z dne 25. 10. 2007 zavreči, vendar ker tega naročnik ni že storil, je to na podlagi prve alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN morala storiti Državna revizijska komisija.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1 in 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih zaradi vložitve zahtevka za revizijo z dne 20. 7. 2007.

Na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo:
- taksa,
- poštnina v višini 1,73 eurov.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo z dne 20. 7. 2007 utemeljen, vlagatelju skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN priznava povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer povračilo:
- taksa v višini 2.500 eurov,
- poštnina v višini 1,73 eurov.

Zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih zaradi vložitve zahtevka za revizijo z dne 20. 7. 2007, se ugodi. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale zaradi vložitve zahtevka za revizijo z dne 20. 7. 2007 v višini 2.501,73 eurov, v 15 dneh po prejemu tega sklepa, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči dan po izteku paricijskega roka dalje do plačila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih zaradi vložitve zahtevka za revizijo z dne 25. 10. 2007. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo z dne 25. 10. 2007 ni uspel, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih zaradi vložitve zahtevka za revizijo z dne 25. 10. 2007.

Ob tem Državna revizijska komisija tudi pojasnjuje, da skladno z 22. členom ZRPJN odloča o stroških revizijskega postopka oziroma o stroških, nastalih z revizijo. Državna revizijska komisija nima podlage ne v ZRPJN ne v drugih predpisih, da bi odločala tudi o zahtevani "pripadajoči odškodnini", saj je za odločanje o njej pristojno sodišče splošne pristojnosti.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V četrtem odstavku 23. člena ZRPJN je določeno: "Državna revizijska komisija lahko, ob sprejemu odločitve o zahtevku za revizijo, od naročnika zahteva, da Državni revizijski komisiji predloži poročilo o izvedbi postopka, v katerem je bil vložen zahtevek za revizijo ali ponovljenem postopku. Državna revizijska komisija lahko od naročnika zahteva, da skupaj s poročilom predloži dokumentacijo o postopku oziroma izvedbi predmeta javnega naročila. Naročnik mora poročilo predložiti v roku, ki ga določi Državna revizijska komisija in ne sme biti daljši od šestih mesecev po prejemu sklepa o zahtevku za revizijo. Če Državna revizijska komisija ugotovi, da v poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti oziroma upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije ali naročnik poročila ne predloži, o tem obvesti ministrstvo, pristojno za finance, vlado oziroma nadzorni organ naročnika."

Državna revizijska komisija se je v konkretnem primeru, ker je v vseh postopkih, odprtih pred Državno revizijsko komisijo, obravnavala več vlog istega vlagatelja, vloženih zoper istega naročnika, na podlagi četrtega odstavka 23. člena ZRPJN odločila, da ji mora naročnik v enem mesecu po prejemu tega sklepa predložiti poročilo o izvedbi postopkov in predložiti relevantno dokumentacijo, iz katere bodo razvidni potek postopkov oddaje naročila in naročnikova ravnanja glede postopkov oddaje javnih naročil za prevoze otrok za obdobje, ki obsega celotno šolsko leto 2007/2008. Iz poročila mora biti tudi razvidno, ali in kako je naročnik začel izvrševati predmet javnega naročila v opisanem obsegu.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 7. 4. 2008

Predsednica senata
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Občina Gornji Petrovci, Gornji Petrovci 31/d, 9203 Petrovci,
- odvetnik Boris štefanec, Sodna ulica 1, 9000 Murska Sobota,
- Vladimir Hozjan, s. p., šulinci 87a, 9203 Petrovci,
- Prevoz oseb, Franc Žujs, s. p., Ženavlje 41, 9203 Petrovci,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, 1000 Ljubljana.