018-035/2008 Regionalna razvojna agencija Posavje

Številka: 018-35/2008-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB5; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter predsednika Sama Červeka in člana Jožefa Kocuvana kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Vzpostavitev modela in sistema trženja turistične destinacije Posavje", in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil konzorcij ponudnikov Podjetniški center Krško, Cesta krških žrtev 46, Krško, Pristop d.o.o., Trubarjeva cesta 79, Ljubljana, Armada-kreativna skupina, Vožarski pot 3, Ljubljana, Univerza na Primorskem, Turistica - visoka šola za turizem, Titov trg 4, Koper, Valvasorjev raziskovalni center Krško, Cesta krških žrtev 46, Krško, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik Borut Zajc, šestova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Regionalna razvojna agencija Posavje, Cesta krških žrtev 46, Krško (v nadaljevanju: naročnik), dne 26 . 3. 2008

ODLOČILA

1. Pritožbi vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo, kot izhaja iz sklepa št. 132/2008-NRS06 OJ, z dne 7. 3. 2008.

Naročnik mora, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka v skupni višini 1025,04 â??, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o javnem razpisu "Vzpostavitev modela in sistema trženja turistične destinacije Posavje" dne 5. 12. 2007 objavil na portalu javnih naročil, pod št. objave JN4013/2007, in dne 23.1.2007 v uradnem glasilu ES, pod št. obvestila 2007/S 236 - 287379.

Naročnik je dne 29. 1. 2008 izdal "Obvestilo o oddaji naročila" št. 39/2008-NRS06 OJ, v katerem je zapisal, da je javno naročilo oddal konzorciju ponudnikov Invoice d.o.o., A-soft d.o.o., Zavod Vrbov Log in Esplanada d.o.o. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Na vlagateljevo "Zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila ter zahtevo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika" z dne 4. 2. 2008 Â"Â"je naročnik dne 11. 2. 2008 izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila ter vlagatelja obvestil o pravici do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika. V dodatni obrazložitvi je naročnik vlagatelju dodatno obrazložil ponudbeno ceno izbranega ponudnika in mu podal podatke o izbranem ponudniku, navedel, da v ponudbi izbranega ponudnika ni bilo pomanjkljivosti, da je izbrani ponudnik dodatno obrazložil tehnične zmogljivosti v oddani ponudbi in da je izpolnil vse pogoje, zahtevane v javnem naročilu.

Vlagatelj je dne 22. 2. 2008 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodita ter razveljavita naročnikovo obvestilo o oddaji javnega naročila št. 39/2008-NRS06 OJ z dne 29. 1. 2008, ter zahteva povrnitev vseh stroškov revizijskega postopka. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj najprej pojasni, da je aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo, saj ima interes za dodelitev naročila in bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika. Vlagatelj interes za dodelitev naročila izkazuje s pojasnilom, da je oddal ponudbo v predmetnem postopku javnega naročanja ter da je predmet javnega naročila ena izmed dejavnosti, ki jo vlagatelj opravlja na trgu. Vlagatelj tudi navaja, da je njegova ponudba popolna in pravilna, naročnik pa bi moral, če bi ravnal v skladu z veljavno zakonodajo, ponudbo izbranega ponudnika kot nepravilno in neprimerno zavrniti, ter izbrati ponudbo vlagatelja. Ker tega ni storil, je vlagatelju povzročil škodo. V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje nepravilnost, neprimernost ter formalno nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika.

Naročnik je s sklepom z dne 7. 3. 2008, št. 132/2008-NRS06 OJ, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, z obrazložitvijo, da vlagatelj ni izkazal aktivne legitimacije iz 9. člena ZRPJN. Naročnik navaja, da je Državna revizijska komisija na svoji 2. občni seji v letu 2007 sprejela stališče v zvezi s priznanjem aktivne legitimacije vlagatelja, čigar ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila spoznana za nepravilno. Tako vlagatelju, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila spoznana kot nepravilna, ni mogoče odrekati dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila, vendar pa je ob ugotovitvi zakonitosti naročnikove odločitve, da je vlagateljeva ponudba nepravilna, Državna revizijska komisija odločila, da vlagatelju ni uspelo izkazati drugega elementa aktivne legitimacije, tj. realne stopnje verjetnosti nastanka škode. Če zaradi ugotovljenih nepravilnosti vlagateljeve ponudbe ni mogoče obravnavati kot "pravilno ponudbo", jo je treba zavrniti. Kar pomeni, da vlagatelj (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši ponudnik, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na utemeljenost izločitve njegove ponudbe zaradi nepravilnosti, po mnenju Državne revizijske komisije ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati nikakršna škoda. Naročnik navaja, da gre izvajanja povsem enako razumeti pri predpostavki, da je vlagateljeva ponudba nesprejemljiva. Ponudba takšnega ponudnika v postopku oddaje javnega naročila ne sme biti izbrana, takšnemu vlagatelju se aktivna legitimacija za izpodbijanje ostalih ponudb tudi na podlagi argumenta, da se realna stopnja verjetnosti nastanka škode kaže predvsem v možnosti nadaljnjega sodelovanja v postopku s pogajanji, ne more priznati. Naročnik je ugotovil, da vlagatelj ne izpolnjuje procesne predpostavke za priznanje aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo, saj je njegova ponudba nesprejemljiva. Naročnik namreč navaja, da ima v predmetnem postopku oddaje javnega naročila na voljo največ 189.327,00 â?? sredstev in ne more prevzemati obveznosti, za katere nima predvidenih sredstev, zato ponudba, ki bi za izdelavo predmeta javnega naročila zahtevala višja sredstva od zagotovljenih sredstev, ne more biti sprejeta in je nesprejemljiva v smislu 21. točke 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08; v nadaljevanju ZJN-2).

Vlagatelj je z vlogo, z dne 14. 3. 2008, na Državno revizijsko komisijo naslovil pritožbo zoper zavrženje revizijskega zahtevka, vloženega zaradi razveljavitve obvestila o oddaji naročila z dne 29. 1. 2008. Vlagatelj navaja, da naročnik niti v obvestilu o oddaji javnega naročila niti v dodatni obrazložitvi le-tega njegove ponudbe ni zavrnil kot nesprejemljive, čeprav bi, pod predpostavko, da je bila vlagateljeva ponudba res nesprejemljiva, to moral storiti že v obvestilu o oddaji javnega naročila. Naročnik je nesprejemljivost vlagateljeve ponudbe prvič omenil oziroma ponudbo vlagatelja ocenil kot nesprejemljivo v sklepu o zavrženju revizijskega zahtevka vlagatelja, kar pa je v neskladju z načelom pravne varnosti. Naročnik bi moral v obvestilu o oddaji javnega naročila v skladu z 79. členom ZJN-2 navesti, katere ponudbe so popolne in katere ne ter navesti razloge za svojo odločitev. Kot je to zapisal v drugi točki zahtevka za revizijo, je vlagatelj revizijski zahtevek vložil pod predpostavko, da je njegova ponudba popolna. Če bi naročnik ponudbo vlagatelja že v obvestilu o oddaji javnega naročila ocenil kot nesprejemljivo, bi vlagatelj vložil drugačen revizijski zahtevek, v katerem bi poskusil ubraniti popolnost svoje ponudbe. Vlagatelj zato predlaga, da Državna revizijska komisija pritožbi ugodi in naročniku naloži, da vsebinsko odloča o vloženem revizijskem zahtevku ter vlagatelju povrne stroške pritožbenega postopka v skladu s priloženim stroškovnikom.

Po pozivu Državne revizijske komisije z dne 17. 3. 2008 je naročnik dne 20. 3. 2008 Državni revizijski komisiji odstopil celotno dokumentacijo v predmetni zadevi in glede vlagateljevih navedb v pritožbi še pojasnil, da obličnost in vsebina obvestila o oddaji javnega naročila z ZJN-2 ni predpisana, vlagatelj pa je svoja nadaljnja ravnanja uperil izključno zoper izbranega ponudnika. Naročnik je navedel, da je vprašanje sprejemljivosti ponudbe vnaprej znano dejstvo, ki ne more biti predmet tehtanja in vrednotenja v postopku oddaje javnega naročila, sprejem nesprejemljive ponudbe pa preprečujejo tako pravila javnega naročanja kot tudi Zakon o javnih financah.

Po pregledu dokumentacije in preučitvi utemeljenosti pritožbenih navedb vlagatelja je Državna revizijska komisija odločila, da je pritožba utemeljena, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V konkretnem pritožbenem postopku je spor med strankama glede vprašanja vlagateljeve aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo z dne 22. 2. 2008. Naročnik meni, da vlagatelj nima aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo, saj je bila njegova ponudba nesprejemljiva, vlagatelj pa nasprotno meni, da je za vložitev zahtevka za revizijo aktivno legitimiran. Vlagatelj navaja, da je zahtevek za revizijo vložil pod predpostavko, da je bila njegova ponudba popolna, saj naročnik tako v obvestilu o oddaji javnega naročila kot tudi v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila njegove ponudbe ni zavrnil kot nesprejemljive, pač pa ga je o nesprejemljivosti njegove ponudbe prvič seznanil šele v sklepu, s katerim je zavrgel njegov zahtevek za revizijo.

Aktivno legitimacijo v revizijskih postopkih opredeljuje 9. člen ZRPJN, ki v prvem odstavku določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Iz citirane določbe ZRPJN izhaja, da morata biti za priznanje procesnega upravičenja za vodenje revizijskega postopka hkrati (kumulativno) izpolnjena dva pogoja: (1.) interes za dodelitev naročila in (2.) izkazana realna stopnja verjetnosti nastanka (ali vsaj možnosti za nastanek) škode, ki jo je mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano kršitvijo naročnika). Aktivno legitimirana oseba iz prvega odstavka 9. člena ZRPJN z vložitvijo zahtevka za revizijo zavaruje svoj pravni položaj, ne more pa uveljavljati objektivnih naročnikovih kršitev pravil javnega naročanja, ki ne vplivajo neposredno na njen pravni položaj oziroma ji ne morejo povzročiti konkretne škode. Zato mora oseba, da bi se ji priznalo upravičenje za vložitev zahtevka za revizijo, poleg interesa za dodelitev naročila (ki se praviloma kaže v predložitvi ponudbe ali v določenih primerih že v dvigu razpisne dokumentacije oziroma registraciji za določeno dejavnost, ki je predmet naročila) izkazati, da je zatrjevana kršitev vplivala na njen pravni položaj tako, da ji je ali da bi ji lahko zaradi tega nastala škoda.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v konkretnem primeru vlagatelju mogoče priznati interes za dodelitev naročila, saj je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila predložil ponudbo. Prav tako pa je vlagatelj iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, verjetno izkazal, da bi mu z ravnanjem naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev, lahko nastala škoda.

V konkretnem primeru je naročnik v "Obvestilu o oddaji javnega naročila" z dne 29. 1. 2008 ponudnike obvestil, da je glede na dejstvo, da je bilo edino merilo za izbor najnižja cena, kot najugodnejšega ponudnika izbral izbranega ponudnika. Po prejemu vlagateljeve zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri je vlagatelj od naročnika jasno zahteval, da naj v dodatni obrazložitvi navede in podrobneje obrazloži razloge za zavrnitev ponudbe, ki jo je oddal vlagatelj, in prednost ponudbe izbranega ponudnika v primerjavi s ponudbo, ki jo je predložil vlagatelj, je naročnik vlagatelju zgolj dodatno obrazložil ponudbeno ceno izbranega ponudnika in mu podal ostale zahtevane podatke o izbranem ponudniku. Naročnik pa je šele v obrazložitvi izpodbijanega sklepa z dne 7. 3. 2008 o zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo prvič zapisal, da vlagateljeva ponudba presega zagotovljena sredstva in je zaradi tega nesprejemljiva.

Državna revizijska komisija izpostavlja, da mora naročnik v skladu z določbo prvega odstavka 79. členu ZJN-2 po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejeti odločitev o oddaji naročila, ki jo mora obrazložiti in navesti razloge zanjo ter z njo pisno seznaniti ponudnike. Neizbrani ponudnik, ki meni, da odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe neizbranega ponudnika in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do neizbranega ponudnika, lahko pri naročniku vloži zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev (3. odstavek 79. člena ZJN-2). Naročnik je torej dolžan ponudnikom v odločitvi o oddaji naročila pojasniti razloge, zakaj je izbral izbranega ponudnika, ponudniki pa imajo v primeru, če menijo, da naročnik svoje odločitve ni zadostno obrazložil (iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila niso vidni razlogi za zavrnitev ponudbe neizbranega ponudnika in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do neizbranega ponudnika), pravico zahtevati dodatno obrazložitev odločitve z namenom, da se podrobneje seznanijo z vsemi razlogi za sprejem odločitve o oddaji naročila. Namreč, v postopku oddaje javnega naročila in temu morebiti sledečemu postopku pravnega varstva je pravno relevantna in upoštevna zgolj tista odločitev naročnika o oddaji naročila ter argumenti zanjo, ki so bili (v obliki obvestila o oddaji naročila oziroma dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila) posredovani tudi ponudnikom. Neizbrani ponudnik lahko uveljavlja učinkovito pravno varstvo le v primeru, če je seznanjen z razlogi naročnika za sprejem odločitve o oddaji v trenutku vložitve zahtevka za revizijo in zgolj ti razlogi tudi predstavljajo podlago za odločanje o zahtevku za revizijo. Zato naročnik kasneje, ko neizbrani ponudnik že zahteva pravno varstvo zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila, ne more navajati novih razlogov, ki jih v obvestilu o oddaji javnega naročila oziroma dodatni obrazložitvi le-tega, ni navajal. Neizbrani ponudnik namreč v primeru, ko naročnik nove razloge npr. navaja šele v odločitvi o zahtevku za revizijo, le-tem nima možnosti nasprotovati, s tem pa je ogrožena učinkovitost njegovega pravnega varstva zoper naročnikovo odločitev, sprejeto v postopku oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik vlagatelja niti v obvestilu o oddaji javnega naročila niti v dodatni obrazložitvi (čeprav je vlagatelj izrecno zahteval, da naročnik navede razloge za zavrnitev ponudbe, ki jo je oddal vlagatelj) ni obvestil, da je njegova ponudba nesprejemljiva in zato nepopolna, pač pa je vlagatelja o nesprejemljivosti njegove ponudbe obvestil šele v izpodbijanem sklepu o zavrženju zahtevka za revizijo. Ker v trenutku vložitve zahtevka za revizijo vlagatelj ni bil seznanjen z domnevno nesprejemljivostjo in s tem nepopolnostjo svoje ponudbe, temu razlogu v zahtevku za revizijo ni mogel nasprotovati. Zaradi navedenega ta razlog tudi ni mogel (ni smel) predstavljati podlage za odločanje o zahtevku za revizijo oziroma za presojo o tem, ali ima vlagatelj aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo.

Ob navedenem gre tako ugotoviti, da glede na navedbe v vlagateljevem zahtevku za revizijo (ob dani predpostavki, da njegova ponudba ob vložitvi zahtevka za revizijo ni bila spoznana za nesprejemljivo in s tem nepopolno), obstaja realna stopnja verjetnosti nastanka škode zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev. Če bi se zatrjevane kršitve izkazale za utemeljene, bi bilo potrebno ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno, vlagatelj pa bi bil lahko v fazi ponovnega pregleda in ocenjevanja ponudb izbran kot najugodnejši ponudnik. Zatrjevane kršitve bi torej utegnile bistveno vplivati na pravni položaj vlagatelja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in bi mu, če vlagatelj ne bi imel možnosti njihove odprave v postopku pravnega varstva, lahko povzročile tudi škodo, ki bi se kazala v morebitni nepridobitvi predmetnega javnega naročila. Ob navedenem Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj izpolnil oba pogoja, ki ju za priznanje procesnega upravičenja za vložitev zahtevka za revizijo zahteva določilo prvega odstavka 9. člena ZRPJN, naročnik pa iz razloga, ki ga navaja v svojem sklepu št. 132/2008-NRS06 OJ, z dne 7. 3. 2008, zahtevka za revizijo ni bil upravičen zavreči.

Ob vsem tem gre dodati, da je v konkretnem primeru naročnikovo sklicevanje na stališče 2. občne seje Državne revizijske komisije glede priznanja aktivne legitimacije vlagatelja neustrezno, saj slednjega na ugotovljeno dejansko stanje in predstavljene argumente ni mogoče aplicirati.

Naročnik bi moral v obravnavanem revizijskem postopku ravnati skladno z določilom prvega odstavka 16. člena ZRPJN, ki med drugim določa, da naročnik po preverjanju procesnih predpostavk odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zahtevek za revizijo zavrne. Ker je vlagatelju (kot že zgoraj ugotovljeno) potrebno priznati aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo, se bo moral naročnik (po preveritvi izpolnjevanja vseh procesnih predpostavk iz 12. člena ZRPJN) do vlagateljevih navedb tudi vsebinsko opredeliti in o vloženem zahtevku za revizijo meritorno odločiti.

Upoštevajoč zgornja dejstva je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alinee drugega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevi pritožbi ugodila in je razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka, kot izhaja iz sklepa št. 132/2008-NRS06 OJ, z dne 7. 3. 2008.

Naročnik mora o vlagateljevem revizijskem zahtevku, z dne 22. 2. 2008, ob ugotovitvi izpolnjevanja vseh procesnih predpostavk, odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v pritožbi zahteval tudi povrnitev stroškov, in sicer 1875 odvetniških točk za pritožbeni postopek, 50 odvetniških točk za konferenco s stranko, 2% za materialne stroške ter 20% DDV.

Skladno z določili prvega odstavka 154. člena ZPP, v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Skladno s 155. členom ZPP pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi.

Ker je Državna revizijska komisija odločala o vlagateljevi pritožbi in je slednji tudi ugodila, je na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN ter skladno s 155. členom ZPP vlagatelju glede na višino spora priznala strošek za sestavo pritožbe v protivrednosti 1800 odvetniških točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, kar znaša 991,44 â??, ter materialne stroške v višini 2% od protivrednosti 1000 točk in 1% od protivrednosti 800 točk po Odvetniški tarifi, vse povečano za 20% DDV, kar znaša 33,60 â??. Državna revizijska komisija vlagatelju pritožbe ne priznava stroškov za konferenco s stranko, saj so te storitve že zajete v strošku sestave pritožbe, ki mu ga je Državna revizijska komisija priznala. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi stroški, saj glede na vrednost spora podlage za priznanje le-tega v Odvetniški tarifi ni najti.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka v skupni višini 1025,04 â??, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 26.3.2008

Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič, univ.dipl.ekon.,
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:

â"˘ Odvetnik Borut Zajc, šestova 2, Ljubljana
â"˘ Regionalna razvojna agencija Posavje, Cesta krških žrtev 46, Krško
â"˘ Invoice d.o.o., Rozmanova 8, Kočevje
â"˘ A-Soft d.o.o., Ižanska 303, Ljubljana
â"˘ Zavod Vrbov Log, Brezovska Gora 19, Leskovec pri Krškem
â"˘ Esplanada .do.o., Trdinova 9, Ljubljana
â"˘ Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
â"˘ Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana