018-020/2008 DARS, d.d.

Številka: 018-20/2008-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006, 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata ter predsednika Sama Červeka in članice mag. Nataše Jeršič kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku revizije oddaje javnega naročila za nabavo in montažo opreme za nadgradnjo sistema za posipanje na vozilih zimske službe GPS in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja SLEDENJE, informacijske storitve d.o.o., Letališka cesta 33d, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Rok Koren, Komenskega 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik) dne 14.3.2008 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji naročila, kot je razvidna iz dokumenta "obvestilo o oddaji naročila št. 000586/2007" z dne 28.12.2007.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 3.574,06 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 3.10.2007 sprejel sklep o začetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku. Obvestilo o javnem naročilu je dne 4.10.2007 objavil na portalu javnih naročil (št. JN2417/2007), dne 6.10.2007 pa še v Uradnem glasilu EU (TED 2007/S-193-234776). Po prejemu in pregledu ponudb je naročnik dne 28.12.2007 izdal obvestilo o oddaji naročila št. 000586/2007, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika CIFRA d.o.o., Stegne 21c, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), za vlagateljevo ponudbo pa je ugotovil, da ne izpolnjuje tehničnih zahtev, zaradi česar jo je označil za neprimerno.

Vlagatelj je dne 7.1.2008 od naročnika zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, hkrati pa je nanj naslovil pisno opozorilo, naj svojo odločitev spremeni. Naročnik je dne 10.1.2008 izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, pisno opozorilo za spremembo odločitve pa je zavrnil.

Po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila je vlagatelj z vlogo z dne 25.1.2008 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik razveljavi postopek oddaje javnega naročila, in sicer sklep o izbiri, ter kot najugodnejšega ponudnika izbere njega, v nasprotnem primeru pa odstopi zahtevek za revizijo Državni revizijski komisiji, ki naj zadrži izvršitev sklepa o izbiri ter le-tega odpravi in po potrebi razveljavi postopek oddaje javnega naročila. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer 1.900 odvetniških točk in 20% DDV za sestavo zahtevka za revizijo ter 2.500 EUR za revizijsko takso. Zahtevek za revizijo vlagatelj utemeljuje s tem, da je bil sklep o izbiri ponudnika izdan v nasprotju z določili Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljevanju: ZJN-2). Vlagatelj navaja, da njegova ponudba ni bila izbrana samo zato, ker ni izbrani ponudnik, saj naj bi bil le ta primeren za izvedbo naročila, medtem ko dejstvo, da je bila vlagateljeva ponudbena cena najnižja, ni bilo pomembno. Naročnik je vlagateljevo ponudbo izločil kot neprimerno, ker naj ne bi izpolnjevala ključnih tehničnih zahtev. Vlagatelj je iz obrazložitve naročnikove odločitve in dodatne obrazložitve razbral, da naj bi bil razlog za neizpolnjevanje tehničnih zahtev dejstvo, da vlagatelj v napravah nima implementiranega protokola TAIP. Ta trditev je neresnična in kaže na pristranskost naročnika. Iz odgovorov na dodatna vprašanja, ki jih je vlagatelj posredoval naročniku, je razvidno, da TAIP modul ni implementiran v napravah, temveč da bo zaradi kompatibilnosti z obstoječim sistemom TAIP protokol implementiran v komunikacijski strežnik, le-ta pa je programska oprema in ne naprava, ki je nameščena v vozilih. Iz odgovorov na dodatna vprašanja je razvidno, zatrjuje vlagatelj, da ponujena nadgradnja izpolnjuje vse tehnične zahteve, potrebne za delovanje nadgrajenega sistema, in sicer tako tiste, ki so bile navedene v razpisni dokumentaciji, kot tudi dodatne zahteve, ki jih je naročnik postavljal med postopkom oddaje javnega naročila. Pri tem vlagatelj poudarja, da je protokol TAIP (Trimble ASCII Interface Protocol) zgolj protokol enega od proizvajalcev mobilnih naprav, zato že zahteve po implementaciji tega protokola kažejo na poskuse naročnika, da bi iz postopka izločil vse morebitne konkurenčne ponudbe. Da je potrebno v rešitev implementirati tudi TAIP protokol, je bila naknadna zahteva naročnika, pri čemer le-ta kljub temu, da je vlagatelj potrdil, da bo v ponujeni rešitvi implementiran TAIP modul, zatrjuje, da tega ne ponuja, kar je v nasprotju z listinami, ki so bile posredovane naročniku v postopku oddaje javnega naročila. Naročnik je naknadno v obrazložitvi tudi navedel, da nadgradnja sistema s samostojnim programskim modulom, ki vpisuje podatke neposredno v podatkovno bazo obstoječega sistema, ni ustrezna. Ta trditev ni resnična in je tudi ni mogoče preveriti, zatrjuje vlagatelj, in dodaja, da tak pogoj ni bil nikdar naveden v razpisni dokumentaciji. Po mnenju vlagatelja si naročnik izmišlja dodatne pogoje samo zato, da mu ne bi bilo treba izbrati ponudnika, ki je ponudil najugodnejšo ceno. S takšnim ravnanjem je naročnik kršil določbe ZJN-2, med njimi skoraj vsa načela, zato bi bilo treba naročnikova dejanja razveljaviti.

Naročnik je dne 31.1.2008 izdal sklep, s katerim je zahtevek za reviziji zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik ugotavlja, da je zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, pretiran in nesorazmeren glede na zatrjevano kršitev. Med strankama je sporno zgolj dejstvo ugotovitve neprimernosti vlagateljeve ponudbe. Če bi se v postopku ugotovilo, da je ta primerna, to ne more biti razlog za razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, temveč zgolj odločitve o oddaji naročila. V zvezi z vlagateljevo navedbo, da izpolnjuje zahteve glede implementacije protokola TAIP, naročnik navaja, da med strankama ni sporno, da naročnik kot komunikacijski protokol za predmetne storitve v svojem informacijskem sistemu uporablja protokol TAIP. Vlagateljeve navedbe glede upravičenosti standarda TAIP so prepozne, saj bi moral v primeru, če je meni, da je razpisna dokumentacija diskriminatorna, ugovarjati že v času pred oddajo ponudbe, navaja naročnik. V času pred oddajo ponudb je vlagatelj naročniku zastavil le nekaj vprašanj, na katera je dobil pojasnila, razpisna dokumentacija pa se ni spreminjala. Med strankama tudi ne more biti sporno, nadaljuje naročnik, da je predmet nabave blago ter da je naročnik v razpisni dokumentaciji med drugimi navedel naslednjo tehnično zahtevo: "Protokol izmenjave podatkov med vozili in strežnikom: TAIP.". Vlagatelj je v dodatnem pojasnilu k svoji ponudbi navedel, da ponujena oprema v času oddaje ponudbe protokola TAIP ne podpira in da ni implementiran, da pa ga je pripravljen vgraditi. Vlagatelj protokola ni mogel demonstrirati naročniku, čeprav ga je ta k demonstraciji pozval. Naročnik tako ugotavlja, da blago vlagatelja v času oddaje ponudbe, ki je relevanten za presojo popolnosti in primernosti ponudb, ni izpolnjevalo te tehnične zahteve, niti ni nobenega zagotovila, da bo oprema kdaj podpirala navedeni protokol. Naročnik poudarja, da predmet tega javnega naročila ni storitev (torej implementacija protokola TAIP), temveč nakup opreme, ki mora omogočati nadgradnjo in nov sistem. Nadgradnja mora ustrezati določenim tehničnim zahtevam, ponujena oprema pa navedeni tehnični zahtevi ne ustreza, kar v svojem dodatnem pojasnilu potrjuje tudi ponudnik. Če bi naročnik v tem delu priznal primernost opreme, bi kupil opremo, ki ne bi bila združljiva z razpisanim standardom, poleg tega pa ni zagotovila, da bi bila oprema v resnici združljiva. Breme dokazovanja skladnosti opreme s specifikacijo ima ponudnik, ki v konkretnem primeru, kljub pozivu naročnika, ni dokazal združljivosti z navedenim standardom. Iz dodatnega pojasnila, ki ga je posredoval vlagatelj, jasno izhaja, da tehnična zahteva naročnika ni izpolnjena, zato naročnik njegove ponudbe ne more obravnavati kot primerne. Naročnik še navaja, da je protokol TAIP pri njem v uporabi že od leta 2002 v vseh GPS sistemih. Naročnik nadaljuje, da je vlagatelj v ponudbi navedel, da bo obstoječi strežnik za komunikacijo nadomestil s svojim in vzpostavil svoje protokole, kar je za naročnika neprimerno. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji prepovedal vlaganje variantnih ponudb. Zahteval je zgolj nadgradnjo obstoječega projekta v smislu dokupa novih mobilnih naprav ter njihov vnos v strežnik, ni pa predvidel zamenjave celotnega sistema, in sicer zato, ker je obstoječi komunikacijski strežnik povezan z drugimi sistemi, ki bi jih bilo treba v primeru zamenjave strežnika prilagajati, ta možnost pa v javnem razpisu ni bila predvidena. Vlagatelj do roka za oddajo ponudb ni nasprotoval dejstvu, da naročnik ne dopušča variantnih ponudb, zaradi česar je glede tega dejstva prekludiran. Naročnik navaja, da je njegov sistem mogoče primerjati s telefonsko centralo in telefoni - naročnik že ima centralo in dokupuje le telefone, ki so po nekem standardu združljivi z njo. Izbrani ponudnik je to tudi ponudil, vlagatelj pa je ponudil telefone, ki bi komunicirali po drugem standardu s centralo, ki jo je tudi nameraval dobaviti, kar pomeni, da bi bila obstoječa centrala zamenjana. Ker bi zamenjava centrale povzročila stroške, naročnik tega ni predvidel in je posledično prepovedal variantne ponudbe, ki niso bile mogoče tudi zato, ker je edino merilo najnižja cena. Naročnik je vlagateljevo ponudbo tako zavrnil tudi zato, ker je vlagatelj ponudil nekaj drugega, kot je bilo specificirano, česar pa naročnik kljub dejstvu, da bi teoretično služilo enaki funkciji, ni smel dovoliti.

Vlagatelj je naročnika z vlogo z dne 4.2.2008 obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi vlagatelj navaja, da ni res, da njegova oprema v času oddaje ponudbe protokola TAIP ne podpira, temveč je pojasnil, da bo za potrebe naročnika v komunikacijski strežnik vključil nov, s strani naročnika zahtevan TAIP protokol. To pomeni, da bo vlagateljeva programska oprema, ki bi bila nameščena pri naročniku, vsebovala tudi zahtevan TAIP protokol. Vlagatelj je torej ponujal točno tisto, kar je predmet javnega naročila, to pa nedvomno ni implementacija TAIP protokola. Ponujal je dobavo in montažo opreme za nadgradnjo sistema za posipanje na vozilih zimske službe GPS. Ker ja v razpisni dokumentaciji zahteva: "Na strežniški strani je zahteva uskladitev komunikacijskih zmogljivosti in zmogljivosti strežnika in nadgradnja programske opreme za potrebe zimske službe.", je vlagatelj ponujal tudi nadgradnjo programske opreme, ki bi jo izvedel tako, da bi dobavil komunikacijski strežnik, ki izpolnjuje zahtevane pogoje. Naročnik si je tako izmislil, da ponujena oprema ne izpolnjuje zahtev javnega naročila, ker programska oprema trenutno še ne komunicira v jeziku, ki ga želi naročnik, to je po protokolu TAIP, saj mora ta pogoj izpolnjevati šele ob dobavi. V ponudbi je vlagatelj navedel, da bo dobavil opremo, ki te pogoje izpolnjuje, in je takšno opremo tudi sposoben dobaviti. Vlagatelj je v ponudbi in dodatnih pojasnilih ponujal tak predmet javnega naročila, kot je bil opisan v razpisni dokumentaciji, v dodatnih pojasnilih pa je še potrdil, da je tako opremo sposoben dobaviti za ponujeno ceno. Pri tem ni res, da vlagatelj ni bil pripravljen opraviti testa združljivosti opreme z navedenim standardom, saj je v pojasnilih z dne 6.12.2007 testiranje dejansko ponudil. Vlagatelj nadaljuje, da ni ponudil variantne ponudbe, temveč ponuja tisto, kar je zahtevano v razpisni dokumentaciji. Z le-to je bila zahtevana nadgradnja programske opreme, vlagatelj pa je v tem delu ponudil nadgradnjo strežnika z vmesnikom za sprejem GPRS podatkov, sestavni del le-tega pa je tudi komunikacijski strežnik. Glede primerjave s telefonsko centralo vlagatelj navaja, da nadgradnja sistema dejansko zahteva zamenjavo centrale. Naročnik zahteva, da se v nadgrajenem sistemu podatki prenašajo po GPRS standardu in ne po data standardu, kot doslej. To zahteva približno take spremembe, kot če bi želeli namesto analogne telefonije uporabljati ISDN, saj je treba v tem primeru zamenjati tudi telefonsko centralo. Zato bo moral tudi izbrani ponudnik spremeniti komunikacijski strežnik.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval revizijski postopek (vloga z dne 4.2.2008), je naročnik z dopisom z dne 7.2.2008 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je vlagatelja s sklepom z dne 15.2.2008 pozvala, da v roku pet dni od prejema sklepa zahtevek za revizijo z dne 25.1.2008 dopolni s predložitvijo dokazila o plačilu takse za revizijo v višini, skladni s prvim odstavkom 22. člena ZRPJN, t.j. 5.000 EUR. Vlagatelj je potrdilo o plačilu takse v ustrezni višini Državni revizijski komisiji posredoval z dopisom z dne 26.2.2008.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo utemeljen.

Vlagateljeva revizijska navedba, da že zahteva po implementaciji protokola TAIP kaže na poskuse naročnika, da bi iz postopka izločil vse konkurenčne ponudbe, oz. da je predmetno javno naročilo prilagojeno izbranemu ponudniku, je z vidika šestega odstavka 12. člena ZRPJN prepozna. Slednji namreč določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Naročnik je namreč že v opredelitvi predmeta javnega naročila določil, da nabavlja opremo za nadgradnjo sistema za posipanje na vozilih zimske službe. V tehničnih specifikacijah (str. 19 razpisne dokumentacije) pa je naročnik zapisal:

"SISTEM ZA BELEŽENJE POSIPANJA IN SOLJENJA AVTOCEST

Naročnik mora svoja vozila zimske službe - posipalce - opremiti s sistemom za beleženje posipanja soli in jih vključiti v obstoječi sistem za spremljanje in nadzor.
Obstoječi sistem omogoča spremljanje, nadzor in dokumentiranje aktivnosti vozil cestnih služb ob izrednih dogodkih po celotnem avtocestnem sistemu DARS.
V sistem je trenutno vključenih 60 preglednih vozil in 16 vozil zimskih služb. Vozila so prikazana na digitalnem zemljevidu Slovenije, njihov vsakokratni položaj je podan opisno s tekočo stacionažo, vključno s stranjo avtocestnega odseka.
Sistem deluje v načinu "strežnik-odjemalec". Komunikacija z vozili poteka preko GSM omrežja Mobitel. Komunikacijski strežnik je sestavni del glavnega strežnika, ki je nameščen na lokaciji Grič (Ljubljana).

ZAHTEVE NADGRADNJE

Nadgradnja vključuje vozila zimske službe, ki so namensko opremljena za posipanje (stalno nameščena oprema) in vozila na katera se posipalni sistemi namestijo po potrebi. Na strežniški strani je zahtevana uskladitev komunikacijskih zmogljivosti strežnika in nadgradnja programske opreme za potrebe zimske službe."

V nadaljevanju je naročnik v tabeli naštel tehnične zahteve za opremo za beleženje posipanja v vozilih zimske službe, pri čemer je v tretji vrstici tabele zapisal:

"Protokol izmenjave podatkov med vozili in strežnikom: TAIP".

V pojasnilu k razpisni dokumentaciji z dne 19.11.2007 je naročnik na vprašanje enega izmed ponudnikov (Zahtevana je tudi nadgradnja obstoječega sistema. Zanima nas, v katerem okolju deluje obstoječi sistem (proizvajalec obstoječe rešitve, razvojno okolje, tip podatkovne baze)") odgovoril:

"Okolje: Windows Server 2003/XP
Proizvajalec: Cifra, d.o.o., Stegne 21c, Ljubljana Tip podatkovne baze: MySQL".

Z dejstvom, da naročnik naroča nadgradnjo obstoječega sistema in da pri tem kot protokol izmenjave podatkov med vozili in strežnikom zahteva TAIP, se je torej vlagatelj seznanil že ob dvigu in pregledu razpisne dokumentacije, zato bi moral v primeru, če je menil, da je razpisna dokumentacija diskriminatorna in da je prirejena izbranemu ponudniku oz. enemu izmed proizvajalcev mobilnih naprav, zahtevek za revizijo vložiti najkasneje do roka, predvidenega za predložitev ponudb. V fazi, ko je naročnik že izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, pa lahko Državna revizijska komisija v predmetnem postopku oddaje javnega naročila le preveri, ali je vlagatelj v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb dokazal, da izpolnjuje tehnične specifikacije na način, kot so bile določene v razpisni dokumentaciji, medtem ko revizijskih navedb o domnevni diskriminatornosti tehničnih specifikacij v skladu s šestim odstavkom 12. člena ZRPJN ne more več vsebinsko obravnavati.

Naročnik je način dokazovanja tehnične in kadrovske sposobnosti določil v točki II.4.4. Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila), kjer je v točki d) zapisal:

"d) prospektni ali drug material, iz katerega je razviden proizvajalec le-te in zahtevane tehnične lastnosti, kot izhajajo iz naročnikovih tehničnih specifikacij."

V V. poglavju Navodil (stran 19 razpisne dokumentacije) je naročnik opredelil zahtevane tehnične specifikacije in jih naštel v tabeli, v kateri so ponudniki označili, ali ima ponujena oprema zahtevane tehnične lastnosti. Kot je razumeti navedena določila razpisne dokumentacije, so ponudniki z izpolnjeno tabelo iz poglavja V razpisne dokumentacije oz. s potrditvijo zahtevanih tehničnih lastnosti izkazali izpolnjevanje tehničnih zahtev.

Iz ponudbene dokumentacije vlagatelja je razvidno, da je ta predložil tabelo iz V. poglavja razpisne dokumentacije, v kateri je potrdil, da ima ponujena oprema zahtevane tehnične lastnosti. Iz dokumentacije postopka pregledovanja in ocenjevanja ponudb je nadalje razvidno, da je naročnik vlagatelja z dopisom z dne 4.12.2007 na podlagi 77. člena ZJN-2 pozval, da mu posreduje odgovore na vprašanja v zvezi s ponujenimi tehničnimi lastnostmi. Pri tem mu je med drugim zastavil naslednja vprašanja:

"1. Prosili bi vas za opisno predstavitev rešitve načina spremljanja vozil in vozil v času posipanja.
2. Želeli bi preveriti kompatibilnost vaše opreme z obstoječim sistemom naprave v vozilu tako, da bi se vozilo nekaj dni javljalo v obstoječ sistem, kjer bi ga mi lahko spremljali. Podatke, ki jih rabite za priklop na naš strežnik, boste dobili od proizvajalca obstoječega sistema.
(â??)
5. Našteli bi še enkrat minimalne zahteve, vi pa prosim opišite ponujene lastnosti:

- Delovanje v obstoječem sistemu za spremljanje in nadzor
- Protokol izmenjave podatkov med vozili in strežnikom: TAIP, katera verzija".

Vlagatelj je na zgoraj zastavljena vprašanja odgovoril z dopisom z dne 6.12.2007. Pri dogovoru na 1. vprašanje je vlagatelj opisal in grafično predstavil ponujeni sistem, pri čemer je navedel, da komunikacijski strežnik temelji na TAIP formatu, ter med drugim zapisal: "Za potrebe projekta DARS bomo v komunikacijski strežnik vključili nov s strani DARS-a zahtevan Trimble ASCII Interface Protocol (TAIP protokol). Verzija TAIP protokola bo usklajena z verzijo, ki je uporabljena v obstoječem sistemu DARS-a (proizvajalec Cifra)".

Pri odgovoru na 2. vprašanje je vlagatelj odgovoril:

"Vsa programska in strojna oprema, ki je ponujena je razvojno popolnoma odprta in je bila pri naših poslovnih partnerjih že večkrat integrirana v različne sisteme (med drugim tudi v sistem digitalnega radijskega omrežja TETRA). Vsi programski produkti tako v komunikacijskem centru kot na mobilni napravi so naš lastni izdelek in jih neomejeno prilagajamo zahtevam naročnikov v okviru projektov. Kompatibilnost sistema bomo zagotovili na nivoju uporabe standardnih protokolov, ki jih uporablja obstoječi sistem in na nivoju uporabe zahtevanih formatov podatkov iz razpisne dokumentacije (DAU, TAIP, obstoječa struktura podatkovne baze v MySQL). Izvedba testa kompatibilnosti, ki ga predlagate vključuje nadgradnjo naše obstoječe programske opreme z zahtevanimi protokoli iz razpisa. Naloga vključuje pridobitev natančnih specifikacij o obstoječem sistemu (verzije protokolov, obstoječi podatkovni model) in nadgradnjo (razvoj) našega sistema na osnovi natančnih zahtev naročnika. Omenjena nadgradnja je ponujena kot ena od nalog na projektu in je vključena v naši ponudbi kot del projekta. Test delovanja opreme je mogoče izvesti brez večjih dodatnih stroškov z vgradnjo naše naprave v vaše vozilo in spremljanjem vozila preko komunikacijskega strežnika, ki je nameščen na naši lokaciji. Predlagamo pa, da se sestanemo na skupnem operativnem sestanku na katerem bi dogovorili način izvedbe željenega testa skupaj z izvajalcem obstoječega sistema."

Pri odgovoru na 5. vprašanje pa je vlagatelj odgovoril:

"Mobilna naprava je povezana preko serijskega vmesnika RS232 na komandni pult EpoMaster. Komandni pult EpoMaster, ki ima vgrajen RS232 vmesnik izpisuje podatke o posipanju na RS232 vmesnik (v DAU formatu). Mobilna naprava preko serijskega vmesnika bere podatke o aktivnostih posipanja, poveže podatke o posipanju z lokacijo posipanja in pošlje podatke preko GPRS povezave na komunikacijski strežnik (SW za GPRS prenos podatkov) v obliki TAIP. Komunikacijski strežnik poslane podatke sprejme in jih zapisuje v podatkovno bazo obstoječega sistema MySQL. Za potrebe projekta bomo v naš komunikacijski strežnik integrirali Trimble ASCII Interface Protocol (TAIP protokol).

Uporabljena verzija TAIP protokola, ki bo usklajena z verzijo uporabljeno v obstoječem sistemu DARS-a (proizvajalec Cifra)."

Ne da bi se Državna revizijska komisija vsebinsko opredelila do vprašanja, ali je iz vlagateljeve ponudbe in dodatnih pojasnil razvidno, da vlagatelj ponuja sistem s takšnimi tehničnimi lastnostmi, kot so zahtevane v razpisni dokumentaciji (zlasti glede spornega izpolnjevanja zahteve glede protokola TAIP oz. spornega vprašanja, ali vlagatelj s svojo ponujeno opremo res ponuja (prepovedano) variantno ponudbo), gre ugotoviti, da je vlagatelj v dodatnih pojasnilih z dne 6.12.2007 večkrat potrdil, da bo v ponujeno rešitev integriral zahtevani protokol TAIP. Nadalje gre tudi ugotoviti, da je vlagatelj na naročnikovo zahtevo po preverjanju kompatibilnosti ponujenega sistema odgovoril, da je to pripravljen storiti ("Test delovanja opreme je mogoče izvesti brez večjih dodatnih stroškov z vgradnjo naše naprave v vaše vozilo in spremljanjem vozila preko komunikacijskega strežnika, ki je nameščen na naši lokaciji. Predlagamo pa, da se sestanemo na skupnem operativnem sestanku na katerem bi dogovorili način izvedbe željenega testa skupaj z izvajalcem obstoječega sistema."). Zato ni mogoče slediti naročniku, ki navaja, da vlagatelj protokola oz. lastnosti opreme ni mogel demonstrirati naročniku, čeprav ga je ta k demonstraciji pozval. Kot je razvidno iz vlagateljevih pojasnil, je slednji izrazil pripravljenost predstaviti delovanje ponujene opreme, pri čemer je predlagal predhodni sestanek z naročnikom. Te vlagateljeve zahteve ni mogoče razumeti kot zavrnitve demonstracije ponujene opreme, saj je sam naročnik predvidel predhodni sestanek z obstoječim izvajalcem za potrebe pridobitve potrebnih podatkov. Tudi sicer je treba po mnenju Državne revizijske komisije upoštevati, da naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila naroča nadgradnjo že obstoječega in delujočega sistema, kar za vse nove izvajalce (razen obstoječega) pomeni natančno seznanitev s sistemom ter prilagoditev svojih rešitev naročnikovim zahtevam. To posledično glede na naravo stvari tudi pomeni, da so vsi novi potencialni izvajalci v neenakem položaju glede na obstoječega, ki že razpolaga s podatki in ki lahko edini v celoti demonstrira delovanje opreme že v trenutku predložitve ponudbe. Prav zaradi zagotovitve enakopravnega položaja in konkurence med ponudniki (7. in 9. člen ZJN-2) bi zato naročnik vlagatelju moral omogočiti demonstracijo ponujene opreme, ki jo je sam zahteval, vlagatelj pa jo je ponudil. Naročnik je dolžan izvesti postopek pregledovanja ponudb v skladu s prvim odstavkom 77. člena ZJN-2 na način, kot ga je sam določil, če je seveda skladen s kogentnimi predpisi ZJN-2 (če torej ne omogoča nedopustnega spreminjanja ponudbene dokumentacije, temveč le njeno dopustno dopolnjevanje in pojasnjevanje). šele na podlagi takšne demonstracije bi naročnik lahko sprejel odločitev o tem, ali vlagateljeva ponudba izpolnjuje vse tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija je na podlagi navedenega v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila, kot je razvidna iz dokumenta "obvestilo o oddaji naročila št. 000586/2007" z dne 28.12.2007.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval tudi stroške, nastale z revizijo, pri čemer je priglasil in opredelil naslednje postavke:

- 1.900 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo z 20% DDV,
- 2.500,00 EUR za takso,
- 784 odvetniških točk za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN odločila, da se vlagatelju povrnejo potrebni stroški, nastali z revizijo. Potrebni stroški, ki jih je priglasil vlagatelj, so v skladu z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/2003) in ob upoštevanju ponudbenih vrednosti:

- 1.900 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo, kar skupaj z 20% DDV znaša 1.046,52 EUR,
- 2.500,00 EUR za takso,
- 50 odvetniških točk za sestavo obvestila o nadaljevanju postopka, kar skupaj z 20% DDV znaša 27,54 EUR.

Skupaj mora torej naročnik vlagatelju povrniti stroške v višini 3.574,06 EUR. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena. Ob tem Državna revizijska komisija opozarja, da odloča le o tistih stroških, ki jih stranke priglasijo in opredelijo do sprejema odločitve naročnika oz. Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo (peti odstavek 22. člena ZRPJN). Ker je vlagatelj na poziv Državne revizijske komisije o doplačilu revizijske takse z dne 15.2.2008 le-tej posredoval le potrdilo o doplačilu, ni pa v zvezi s tem priglasil dodatnih stroškov, Državna revizijska komisija o teh stroških na podlagi petega odstavka 22. člena ZRPJN ni odločala.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 14.3.2008

predsednik senata
Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
član Državne revizijske komisije



Vročiti:

- DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
- Odvetnik Rok Koren, Komenskega 12, 1000 Ljubljana
- CIFRA d.o.o., Stegne 21c, 1000 Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana