018-021/2008 Občina Krško

Številka: 018-021/2008-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/2004, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Sonji Drozdek šinko, ob sodelovanju svetovalke Sonje Marušič, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izdelava projektne in tehnične dokumentacije za novogradnjo vrtca, prizidava in rekonstrukcija Osnovne šole Raka", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj A Consulting d.o.o., Gosposvetska c. 11, Maribor, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik Dušan Logar, Svetozarevska 10, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Občina Krško, Cesta krških žrtev 14, Krško (v nadaljevanju: naročnik), dne 28.02.2008

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, vsebovana v naročnikovem dokumentu "Obvestilo o oddaji naročila", št. 609-1/2006 (O701), z dne 24.12.2007.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 3.173,08 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Zahteva naročnika za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 20.11.2007 sprejel sklep št. 6091/2006 O701 o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Oddajo javnega naročila po postopku zbiranja ponudb s predhodno objavo je naročnik objavil na Portalu javnih naročil dne 23.11.2007, pod številko objave JN3711/2007.

Naročnik je z Obvestilom o oddaji naročila z dne 24.12.2007, št. 609-1/2006 (O701) ponudnike obvestil, da se predmetno javno naročilo kot najugodnejšemu ponudniku odda ponudniku SAVAPROJKET d.d. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 03.01.2008 pri naročniku zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila.

Naročnik je v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila z dne 07.01.2008, št. 609-1/2006 O701 zapisal, da je ugotovil, da je ponudba vlagatelja nepravilna, ker le-ta ni izkazal, da je ekonomsko in finančno sposoben. Prikazani prihodki vlagatelja iz leta 2004, 2005, 2006 namreč ne zadostujejo postavljenim pogojem iz 2. točke X. poglavja razpisne dokumentacije (1. in 2. odstavek), saj so v letu 2006 znašali 320.159,00 EUR, kar pa je nižje od štirikratne ponujene vrednosti javnega naročila, ki znaša 383.520,00 EUR z DDV-jem in sicer glede na ponujeno vrednost javnega naročila vlagatelja, ki mora biti v skladu s točko B (jezik in valuta) XXI. poglavja razpisne dokumnetacij, navedena v evrih, vsebovati mora vse davke in ostale terjatve, ter mora biti fiksna. Naročnik je ponudbo vlagatelja poslednično zavrnil kot nepopolno.Vlagatelj je dodatno obrazložitev prejel dne 03.01.2008.

Vlagatelj je dne 18.01.2008 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva, da naročnik razveljavi obvestilo o oddaji javnega naročila z dne 24.12.2007 ter ugotovi, da je vlagatelj podal najugodnejšo ponudbo ter ga izbere kot najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj v svojem zahtevku priglaša tudi stroške revizijskega postopka.
Vlagatelj v svojem zahtevku ocenjuje, da je naročnik kršil določila 9. člena (načelo enakopravne obravnave ponudnikov) in 44. člena (ekonomska in finančna sposobnost) Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljevanju: ZJN-2). Vlagatelj pojasnjuje, da je naročnik v točki X/2 razpisne dokumentacije določil pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik glede ekonomske in finančne sposobnosti, pri čemer opozarja, da so pogoji in merila (pravilno "dokazila") zanje jasno zapisani vendar jih je naročnik nepravilno uporabil oz. tolmačil. In sicer je naročnik v točki X/2 razpisne dokumentacije izrecno navedel, da če ponudnik v letih 2005 in/oziroma 2006 ne izpolnjuje pogoja višine prihodkov, morajo znašati celotni skupni prihodki v preteklem letu (namesto dvakratne) najmanj štirikratno ponujeno vrednost javnega naročila. Vlagatelj navaja, da je predložil zahtevani dokazili za izpolnjevanje predmetnega pogoja (obrazec BON-1/P in obrazec BON-2). Nadalje vlagatelj pojasnjuje, da obrazec BON-1 vsebuje podatke in kazalnike za leto 2006 (računovodske izkaze), ki so predstavljeni v NETO vrednosti in tako ne vsebujejo davka na dodano vrednost. Vlagatelj navaja, da mora naročnik v skladu z 14. členom ZJN-2 izračunati ocenjeno vrednost javnega naročila upoštevaje celotno skupno vrednost plačil brez DDV. Tako je za pravilni izračun in predstavo pogoja ekonomske in finančne sposobnosti podjetja treba uporabiti prihodke izkazane v obrazcu BON-1, ki so očiščeni DDV in so izraženi v NETO vrednosti in je zato kot primerjavo potrebno uporabiti štirikratno ponujeno NETO vrednost javnega naročila. Vlagatelj pojasnjuje, da znaša štirikratni znesek (ponujene vrednosti) 319.600,00 EUR (4 X 79.900,00 EUR t.j. vrednost ponudbe brez DDV) in tako ne presega prihodkov v višini 320.159,00 EUR. Vlagatelj meni, da je naročnik nepravilno uporabil in tolmačil svojo zahtevo navedeno v XXI. Poglavju razpisne dokumentacije (točka B, jezik in valuta), v kateri je navedeno, da mora biti ponudba oddana v slovenskem jeziku, ter da mora biti ponudbena cena navedena v evrih, vsebovati pa mora vse davke in ostale dajatve, ter mora biti fiksna. Vlagatelj meni, da je predmetno zahtevo izpolnil, saj je v svoji ponudbi navedel tako ponudbeno ceno brez DDV kot tudi z DDV. Vlagatelj navaja, da ponudbena cena z DDV nikakor ne more biti merilo za izkaz ekonomske in finančne sposobnosti, saj je po njegovem mnenju mogoče primerjati le primerljive podatke, torej NETO vrednost ponudbe z NETO prihodki.

Naročnik je o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločil s sklepom z dne 04.02.2008, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov revizijskega postopka zavrnil. V drugi točki izreka je naročnik odločil, da mu je vlagatelj dolžan povrniti stroške odvetniškega zastopanja v višini 600,00 EUR, v roku 15 dni od prejema te odločitve, po tem roku pa skupaj zakonskimi zamudnimi obrestmi od prejema odločitve do plačila.
Naročnik v celoti zavrača vlagateljeve očitke ter navaja, da je v razpisni dokumentaciji jasno postavil pogoj in dokazilo, ki dokazuje izpolnjevanje tega pogoja, ter da je naročnik (pravilno "vlagatelj") zahtevano dokazilo skladno z zahtevami tudi predložil in ravno iz tega dokazila (BON-1/P) izhaja, da vlagatelj zahtevanega pogoja ekonomske in finančne sposobnosti ne izpolnjuje. Pri tem naročnik opozarja, da ni ravnal v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov, saj so bili pogoji in dokazila za izpolnjevanje pogojev zelo jasni in enaki za vse potencialne ponudnike. Naročnik dodaja, da je ZRPJN vlagatelju omogočal pravno varstvo v kolikor je smatral, da je naročnik postavil diskriminatorne pogoje in sicer bi lahko zahteval odpravo morebitnih nejasnosti z institutom vprašanj oz. pojasnil k razpisni dokumentaciji oziroma bi v predpisanih rokih iz 12. člena ZRPJN lahko začel postopek revizije do roka določenega za odpiranje ponudb, česar pa vlagatelj ni storil. Po mnenju naročnika vlagatelj v zahtevku tudi ni predstavil nikakršnega dokaza, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred rokom za odpiranje ponudb.
Glede vlagateljevega očitka, da je naročnik nepravilno tolmačil svojo zahtevo iz XXI. Poglavja razpisne dokumentacije (točka B, jezik in valuta), v kateri je navedeno, da mora biti ponudba oddana v slovenskem jeziku, ponudbena cena pa mora biti navedena v evrih in mora vsebovati vse davke in ostale dajatve, ter mora biti fiksna, pa naročnik odgovarja, da je naročnik tisti, ki je dolžan oblikovati pogoje v skladu s pozitivno zakonodajo predvsem upoštevajoč temeljna načela javnega naročanja in po predložitvi ponudb preveriti izpolnjevanje postavljenih pogojev ter, da je naročnik tisti, ki interpretira razpisno dokumentacijo, ki jo je pripravil. Naročnik zavrača očitek vlagatelja, da je nepravilno uporabil oz. tolmačil pogoje in merila in tako vlagatelja spravil v neenakopraven položaj z ostalimi ponudniki. Naročnik navaja, da je bil pogoj postavljen zelo jasno ter, da je pri vseh ponudnikih upošteval ponudbeno ceno navedeno v evrih z vsemi davki in dajatvami, kot je bilo določeno v XXI. poglavju razpisne dokumentacije (točka B, jezik in valuta). Naročnik še dodaja, da se je za take pogoje in merila odločil, jih za vse enako uporabil in v kolikor je vlagatelj menil, da niso zakonita, pravilna in korektna oz. logična, bi moral zahtevati pojasnila oz. začeti postopek za revizijo, ki se nanaša na razpisno dokumentacijo.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 07.02.2008, naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z vlogo, z dne 11.02.2008, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN in v skladu s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je kot prvo obravnavala vlagateljevo navedbo, s katero vlagatelj zatrjuje, da je način izračuna (dokazovanja) ekonomske in finančne sposobnosti vlagatelja, kakršnega je izbral naročnik, nekorekten in nezakonit. Vlagatelj zatrjuje, da so prihodki izkazani v obrazcu BON-1, ki ga je naročnik zahteval kot dokazilo za izpolnjevanje spornega pogoja, očiščeni DDV in so tako izraženi v neto vrednosti in je zato kot primerjavo potrebno uporabiti štirikratno ponujeno neto (torej brez DDV) vrednost javnega naročila. Po mnenju vlagatelja je mogoče primerjati le primerljive podatke (torej neto vrednost ponudbe z neto prihodki), saj je to edino logično in pravilno. Vlagatelj navaja tudi, da bi naročnik lahko zahteval primerjavo z vračunanim DDV (torej ponujene vrednosti javnega naročila z DDV s ponudnikovimi prihodki z DDV), vendar pa v takem primeru naročnik ne more zahtevati obrazcev BON-1 in BON-1 (pravilno BON-1/P in BON-2; opomba Državne revizijske komisije) kot dokazili o izpolnjevanje takšnega pogoja, saj sta navedena obrazca pokazatelja neto vrednosti in ne prikazujeta davkov.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s predmetno navedbo napada pogoj ( oz. njegovo vsebino) za priznanje ekonomske in finančne sposobnosti, kot ga je določil naročnik v razpisni dokumentaciji. Ob tem Državna revizijska komisija opozarja, da je vsebina samega spornega pogoja v tej fazi postopka, torej po preteku roka za predložitev ponudb, aksiom. šesti odstavek 12. člena ZRPJN namreč določa: "Vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom."
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil vlagatelj že ob prejemu razpisne dokumentacije, torej pred potekom roka za predložitev ponudb, seznanjen z vsebino spornega pogoja in z dokazili, ki jih je za dokazovanje le-tega zahteval naročnik, zato bi moral, v skladu z določilom šestega odstavka 12. člena ZRPJN, glede te navedbe vložiti zahtevek za revizijo že pred potekom roka za predložitev ponudb. Namen takšne ureditve v ZRPJN je preprečiti situacije, ko potencialni ponudnik ob pregledu razpisne dokumentacije sicer opazi sporna oziroma domnevno nezakonita določila, vendar zoper njih ne reagira takoj (ker pričakuje ugoden izid), zahtevek za revizijo pa vloži šele potem, ko se postopek oddaje javnega naročila zanj ne konča ugodno. Trenutek, na katerega je vezan prekluzivni učinek šestega odstavka 12. člena ZRPJN, je torej rok za oddajo ponudb. Če je vlagatelj imel namen oporekati pogoju kot ga je določil naročnik v razpisni dokumentaciji, bi moral zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila (glede te navedbe) vložiti v času, ko bi revizijska odločitev še lahko privedla do odprave očitanih nepravilnosti (če bi bilo ugotovljeno, da so očitki vlagatelja v zvezi s tem utemeljeni). Ker pa je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo v zvezi z to navedbo, ko je že oddal ponudbo, je potrebno šteti, da so te navedbe vlagatelja v smislu določil ZRPJN formalno prepozne oziroma da je njegov zahtevek v tem smislu zamujen in ga zato v tem delu ni več mogoče meritorno obravnavati oziroma presojati.

V tej fazi postopka, torej po preteku roka za oddajo ponudb, vsebinska presoja samega pogoja ni več mogoča, Državna revizijska komisija pa lahko v tem konkretnem primeru preveri le, ali vlagateljeva ponudba izpolnjuje sporen pogoj na način, kot je bil določen v razpisni dokumentaciji, oziroma ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo zaradi neizpolnjevanja obravnavanega pogoja zavrnil kot nepravilno oz. posledično kot nepopolno.

Iz razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik na strani 4. v točki X./2 razpisne dokumentacije ("ponudnik mora biti ekonomsko in finančno sposoben") določil: "šteje se, da je ponudnik ekonomsko in finančno sposoben, v kolikor je višina letnih celotnih skupnih prihodkov ponudnika v preteklih poslovnih treh letih (2004, 2005, 2006) znašala najmanj višino dvakratne ponujene vrednosti (za posamezno leto) ter da v zadnjih 6 mesecih pred izdajo potrdila ni imel dospelih neporavnanih obveznosti. Če ponudnik posluje manj kot 3 leta, ali če ponudnik v letih 2005 in/oziroma 2006 ne izpolnjuje pogoja višine prihodkov, morajo znašati celotni skupni prihodki v preteklem letu (namesto dvakratne) najmanj štirikratno ponujeno vrednost javnega naročila.". Kot dokazilo za izkazovanje izpolnjevanja pogoja je naročnik zahteval predložitev obrazca BON-1/P.

Državna revizijska komisija je ob pregledu ponudbe vlagatelja ugotovila, da je le-ta k ponudbi priložil kopijo zahtevanega obrazca BON-1/P z dne 25.10.2007, izdanega iz strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, iz katerega izhaja, da je imel vlagatelj v letu 2006 prihodke v višini 320.159,00 EUR. Iz ponudbe vlagatelja (točka 3., stran 13) nadalje izhaja, da znaša skupna ponudbena cena njegove ponudbe brez DDV 79.900,00 EUR oziroma 95.880,00 EUR z DDV. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz naročnikove dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila z dne 07.01.2008 izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno (oz. posledično kot nepopolno) iz razloga, ker naj vlagatelj ne bi izpolnjeval pogoja ekonomske in finančne sposobnosti, saj po naročnikovem mnenju prihodki vlagatelja iz leta 2004, 2005, 2006 ne zadostujejo postavljenim pogojem iz 2. točke X. poglavja razpisne dokumentacije. Naročnik navaja, da znašajo prihodki vlagatelja v letu 2006 320.159,00 EUR, kar je nižje od štirikratne ponujene vrednosti javnega naročila. Slednja po navedbah naročnika (glede na ponujeno vrednost javnega naročila, ki mora biti v skladu s točko B (jezik in valuta) XXI. poglavja razpisne dokumentacije ) znaša 383.520,00 EUR z DDV (4 x 95.880,00 EUR z DDV).

Iz dikcije prej citiranega spornega pogoja je razvidno, da je naročnik določil, da bo vrednotil razmerje med celotnimi skupnimi prihodki v preteklem letu na eni strani in štirikratno ponujeno vrednostjo javnega naročila na drugi strani. Pri tem pa je med naročnikom in vlagateljem nastal spor, ali je kot ponujeno vrednost javnega naročila, potrebno upoštevati ponujeno vrednost javnega naročila z ali brez DDV. Vlagatelj zatrjuje, da se kot ponujena vrednost javnega naročila lahko upošteva zgolj ponujena vrednost brez davka na dodano vrednost, ter da znaša štirikratni znesek njegove ponujene vrednosti 319.600,00 EUR (4 x 79.900,00 EUR t.j. vrednost ponudbe brez DDV) in tako ne presega prihodkov v višini 320.159,00 EUR. Naročnik pa se sklicuje na točko B (jezik in valuta) XXI. poglavja razpisne dokumentacije, v kateri je opredelil, da mora biti ponujena vrednost javnega naročila navedena v evrih, vsebovati mora vse davke in ostale dajatve, ter mora biti fiksna.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da pojma "ponujena vrednost javnega naročila" ni mogoče najti v določbah ZJN-2, zato je pri razlagi le-tega potrebno izhajati iz razpisne dokumentacije. Ob tem Državna revizijska komisija opozarja, da 14. člen ZJN-2, na katerega se sklicuje tudi vlagatelj v svojem zahtevku, govori o ocenjeni vrednosti javnega naročila, ki predstavlja vrednost, ki jo pri načrtovanju izvedbe javnega naročila v skladu z določbami 14. člena ZJN-2 določi naročnik. Le-ta s pojmom ponujene vrednosti javnega naročila kot podatkom, ki ga v svojih ponudbah na podlagi ponudbenih predračunov navedejo ponudniki, v konkretnem postopku nima nobene relevantne povezave.

Državna revizijska komisija opozarja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil le, da morajo znašati celotni skupni prihodki v preteklem letu najmanj štirikratno ponujeno vrednost javnega naročila, pri čemer ni opredelil, ali se za ponujeno vrednost javnega naročila šteje ponujena vrednost javnega naročila z vključujočim DDV ali brez DDV. Iz tako zapisanega pogoja za ugotavljanje ekonomske in finančne sposobnosti ponudnikov ne izhaja jasno, na katero ponujeno vrednost javnega naročila (z ali brez DDV) se zahtevani "štirikratnik" nanaša. Državna revizijska komisija se tako ne more strinjati z naročnikom, ki v obrazložitvi svoje odločitve z dne 04.02.2008 navaja, da je bil pogoj postavljen jasno, in sicer, da morajo ponudnikovi skupni prihodki znašati najmanj štirikratno ponudbeno vrednost javnega naročila, ki pa mora vsebovati DDV in ostale dajatve, saj je iz razpisne dokumentacije nedvoumno razvidno, da predmetnega pogoja naročnik ni določil na tak način kot zatrjuje. Prav tako se Državna revizijska komisija ne more strinjati z naročnikom, da dejstvo, da je pri presoji izpolnjevanja spornega pogoja potrebno upoštevati ponujeno vrednost z DDV, izhaja iz točke B (jezik in valuta) XXI. poglavja razpisne dokumentacije, kjer je naročnik zapisal, da mora biti ponudbena cena (in ne ponujena vrednost javnega naročila) navedena v evrih, da mora vsebovati vse davke in ostale dajatve, ter mora biti fiksna, saj tega iz navedene določbe razpisne dokumentacije ni mogoče ugotoviti. Ob tem gre tudi ugotoviti, da je naročnik v ponudbenem predračunu na 13. strani razpisne dokumentacije v točki 3. (CENA), predvidel posebej prostor za vpis skupne ponudbene cene brez DDV, DDV in prostor za vpis skupne ponudbene cene z DDV.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je sporni pogoj iz X/2. točke razpisne dokumentacije v tolikšni meri nejasen, da ga je mogoče razumeti tako na način, kot ga interpretira naročnik, kot tudi na način, kot ga je razumel vlagatelj. Kot že rečeno, je naročnik v razpisni dokumentaciji določil le, da morajo znašati celotni skupni prihodki v preteklem letu najmanj štirikratno ponujeno vrednost javnega naročila, pri čemer ni opredelil, ali se za ponujeno vrednost javnega naročila šteje ponujena vrednost javnega naročila z vključujočim DDV ali brez DDV. Državna revizijska komisija je v svojih sklepih že večkrat zapisala, da nejasnosti in dvoumnosti razpisne dokumentacije ne morejo iti v škodo ponudnikom. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da so vlagateljevi prihodki v letu 2006 v višini 320.159,00 EUR višji od štirikratnika njegove ponujene vrednosti javnega naročila brez DDV (4 x 79.900,00 EUR= 319.600,00 EUR), zato je mogoče, ob sprejemu razlage spornega pogoja kakršno v svojem zahtevku podaja vlagatelj, trditi, da je vlagatelj pogoj ekonomske in finančne sposobnosti, kot je bil določen v razpisni dokumentaciji, izpolnil.

ZJN-2 v prvem odstavku 80. člena določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona, izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. V skladu z 16. točko prvega odstavka 2. člena je popolna ponudba, ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Glede na predhodno ugotovljeno, da ponudbe vlagatelja glede izpolnjevanja pogoja ekonomske in finančne sposobnosti ni mogoče označiti kot nepravilno, Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik ravnal v nasprotju z določilom prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ko je ponudbo vlagatelja iz zgoraj navedenega razloga zavrnil.

V zvezi z vlagateljevim predlogom, da naj se ugotovi, da je vlagatelj podal najugodnejšo ponudbo ter naj se ga posledično izbere kot najugodnejšega, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da ima Državna revizijska komisija skladno z določili ZRPJN zgolj kasatorična pooblastila (ne pa tudi reformatoričnih), kar pomeni, da lahko ugotovi (ne)zakonitost naročnikovega ravnanja, ne more pa nadomestiti naročnikovih odločitev ali ravnanj.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo uveljavlja tudi povračilo stroškov nastalih z revizijo, in sicer je priglasil stroške v protivrednosti 200 odvetniških točk za stroške pregleda listin, stroške v protivrednosti 200 odvetniških točk za stroške konference s stranko, stroške v protivrednosti 1300 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo, stroške v protivrednosti 50 odvetniških točk za stroške obvestila stranki, ter materialne stroške v višini 2% , vse povečano za 20% DDV. Vlagatelj je prav tako zahteval povračilo stroškov v višini 2.500,00 EUR za takso za revizijski postopek.

Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, vlagatelju priznava naslednje potrebne stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- za takso za revizijski postopek - stroške v višini 2.500,00 EUR;
- za pripravo revizijskega zahtevka - stroške v protivrednosti 1.200 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, kar znaša 660,96 EUR;
- materialne stroške v protivrednosti 2% od protivrednosti 1.000 točk po Odvetniški tarifi (20 točk, kar znaša 9,18 EUR), povečano za 20% DDV, kar znaša 11,02 EUR;
- ter materialne stroške v protivrednosti 1% od protivrednosti 200 točk (2 točki, kar znaša 0,92 EUR), povečano za 20% DDV, kar znaša 1,10 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava stroškov za pregled listin, stroškov za konferenco s stranko ter stroškov za obvestilo stranki, ki jih je priglasil v svojem revizijskem zahtevku, saj so te storitve že zajete v strošku za pripravo revizijskega zahtevka, ki mu ga je Državna revizijska komisija priznala.
Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi stroški, saj glede na vrednost spora za njegovo priznanje podlage v Odvetniški tarifi ni najti.
Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 3.173,08 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Naročnik je v revizijski postopek priglasil stroške v višini 600,00 EUR, v roku 15 dni od prejema odločitve, po tem roku pa skupaj zakonskimi zamudnimi obrestmi od prejema odločitve do plačila, ki so nastali z angažiranjem izbranega odvetnika pri reševanju zahteve vlagatelja.

Iz določil 4. odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora vlagatelj v primeru, če je zahtevek za revizijo neutemeljen, naročniku povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Ker je vlagatelj svojim zahtevkom za revizijo uspel, je Državna revizijska komisija naročnikovo zahtevo za povrnitev stroškov nastalih v zvezi z revizijo zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 28.02.2008.


Sonja Drozdek šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Občina Krško, Cesta krških žrtev 14, Krško;
- Odvetnik Dušan Logar, Svetozarevska 10, Maribor;
- SAVAPROJEKT d.d., Cesta krških žrtev 59, Krško;
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana;
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.