018-013/2008 Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Davčna uprava republike Slovenije

Številka: 018-013/2008-2

SKLEP

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljevanju: ZRPJN), po članici mag. Nataši Jeršič, ob sodelovanju višjega svetovalca Aleksandra Petrovčiča, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Fizično varovanje (varnostna in receptorska služba) na lokaciji DU Novo mesto Kandijska 21 Novo mesto", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje G7 Posavje, d.o.o., Cesta krških žrtev 135/c, Krško, ki ga zastopa odvetnik Jaka Blaganje, Ravbarjeva ulica 8a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Davčna uprava republike Slovenije, šmartinska cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 11.02.2008

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 700,00 EUR kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 20.11.2007 sprejel dokument z naslovom "Predlog za začetek postopka oddaje javnega naročila" za "Fizično varovanje (varnostna in receptorska služba) na lokaciji DU Novo mesto Kandijska 21 Novo mesto", ter s povabilom istega dne povabil tri ponudnike, med njimi tudi vlagatelja, k oddaji ponudb za predmetno javno naročilo.

Naročnik je ponudnikom posredoval dokument z naslovom "Poročilo / Obvestilo o oddaji JNMV" št. 430-22/07-10 z dne 05.12.2007, s katerim jih je seznanil s prispelimi ponudbami, ponujenimi cenami ter da je izbrani ponudnik za predmetno javno naročilo ponudnik GVS, d.d., Ljubljanska cesta 27, Novo mesto (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki je ponudil najnižjo ceno.
Vlagatelj je dne 14.12.2007 vložil zahtevek za revizijo, v katerem uvodoma pojasnjuje, da je izbira izbranega ponudnika kot najugodnejšega ponudnika nepravilna in nezakonita.
Vlagatelj očita naročniku kršitev temeljnih načel Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljevanju: ZJN-2), zlasti načela enakopravnega obravnavanja ponudnikov (9. člen ZJN-2).
V zvezi s kršitvijo načela enakopravnosti ponudnikov vlagatelj navaja, da so trije ponudniki morali svoje ponudbe skladno s povabilom naročnika oddati najkasneje 28.11.2007 (in so jih tudi pravočasno oddali), medtem ko je izbrani ponudnik svojo ponudbo lahko - na podlagi posebnega, kasnejšega povabila ponudnika - oddal vse do 5.12.2007 (oddal jo je sicer dan prej). Po mnenju vlagatelja so bila tako za ponudnike uporabljena "dvojna merila", t.j. različni roki za oddajo ponudb, kar je že samo po sebi v nasprotju z določilom 9. člena ZJN-2. Vlagatelj navaja, da je bil izbrani ponudnik povabljen k oddaji ponudbe že po tem, ko se je naročnik seznanil s cenami (vrednostmi), navedenimi v ostalih treh ponudbah. Takšen položaj je nezakonit že zgolj zaradi nakazane možnosti zlorabe informacij o vsebini ponudb ostalih treh ponudnikov.
Vlagatelj dalje pojasnjuje, da je naročnik kršil določilo 9. člena ZJN-2 tudi s tem, da pri izbiri izbranega ponudnika ni upošteval določila 49. člena ZJN-2, ki govori o neobičajno nizki ponudbi in o postopanju naročnika v primeru, če prejme takšno ponudbo, in ni upošteval določila 13. člena Zakona o varstvu konkurence (Uradni list RS, št. 18/93, 56/99 in 110/02, v nadaljevanju: ZVK), ki že v generalni klavzuli prepoveduje dejanja nelojalne konkurence, med katere nedvomno sodi tudi ponujanje storitev na trgu za ceno, ki je nižja od najnižje stroškovno še utemeljene cene. Naročnik bi moral po prepričanju vlagatelja najprej ugotoviti, ali je ponudnik za ponujeno ceno dejansko sposoben izvesti predmet javnega naročila oziroma ali je ponujena cena izbranega ponudnika stroškovno utemeljena (povedano drugače, ali ponujena cena pokriva vsaj stroške naročnika - pravilno: izbranega ponudnika; opomba Državne revizijske komisije - v zvezi storitvami, ki so predmet naročila). Vlagatelj poudarja, da je cena, ki jo je v predmetnem postopku javnega naročila za uro opravljanja storitve fizičnega varovanja ponudil izbrani ponudnik, nedvomno tako nizka, da, ob upoštevanju zakonskih določb o minimalni plači in določb o drugih zakonskih pravicah oziroma obveznostih iz delovnega razmerja ter ob upoštevanju določil za ponudnike zavezujočih kolektivnih pogodb in (vsaj minimalnih) stroškov z opremo (uniformo) varnostnika, ne pokriva pravkar navedenih stroškov. Pri tem vlagatelj navaja, da gre za preverljive navedbe, ki so bile podrobneje analizirane tudi na Dnevih zasebnega varovanja leta 2007, v organizaciji Zbornice RS za zasebno varovanje. Na pravkar omenjeni prireditvi je predavatelj g. Pistotnik (ki vodi eno izmed večjih družb na področju zasebnega varovanja) v svojem prispevku analitično in konkretno dokazal, da cena ene ure fizičnega varovanja ne more znašati manj od določenega vrednostnega praga. Ravnanja ponudnikov (tudi izbranega ponudnika), ki storitve fizičnega varovanja ponujajo pod tem vrednostnim pragom, je potrebno oceniti po mnenju vlagatelja kot dejanja nelojalne konkurence, saj namen takšne (tako nizke) ponudbe ni ustvarjanje dobička na trgu, temveč je namen preprečiti drugim ponudnikom sklenitev poslovnega razmerja z naročnikom (prim. sedmo alinejo tretjega odstavka 13. člena ZVK), četudi bi s tem ravnanjem takšen ponudnik sam sebi povzročil izgubo. Takšen namen je po mnenju vlagatelja nedopusten, protipraven in je zato tudi vsak pravni posel (pogodba), sklenjen s takšnim ponudnikom, ničen (prim. 86. člen OZ).
Zaradi vsega navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija izbiro izbranega ponudnika kot najugodnejšega ponudnika v postopku oddaje javnega naročila z oznako JNMV 430-22/2007 razveljavi. Vlagatelj od naročnika zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z vložitvijo revizijskega zahtevka po priloženem stroškovniku.

Naročnik je vlagatelja z dopisom z dne 19.12.2007 pozval k dopolnitvi zahtevka za revizijo s predložitvijo potrdila o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN, kar je vlagatelj storil z vlogo Dopolnitev zahtevka za revizijo, z dne 04.01.2008.

Naročnik je dne 17.01.2008 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, prav tako pa tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov revizijskega postopka.
Naročnik v obrazložitvi navaja, da je izbrani ponudnik oddal svojo ponudbo na isti dan, to je dne 28.11.2008 (očitna pomota v letnici - pravilno 2007; opomba Državne revizijske komisije) kar je v roku, ki je veljal tudi za ostale ponudnike in ne na kasnejše povabilo kot to meni vlagatelj. Dne 04.01.2008 je izbrani ponudnik naročniku na njegov poziv poslal dopolnitev ponudbe z dne 28.11.2007. Naročnik navaja, da je poslal pisno povabilo za zbiranje ponudb trem podjetjem, ki se ukvarjajo z dejavnostjo fizičnega in tehničnega varovanja ljudi in premoženja, in sicer:
- Varnost Koper, d.o.o.,
- Kanja Protect, d.o.o., in
- vlagatelju.
Naročnik dalje navaja, da so vsi trije ponudniki oddali svoje ponudbe osebno predstavniku naročnika dne 27.11.2007. Izbrani ponudnik je ponudbo posredoval naročniku že dne 26.11.2007, ne da bi ga naročnik pozval. Z navedeno ponudbo je naročniku predstavil storitve fizičnega in tehničnega varovanja ljudi in premoženja, ki jih opravlja in za katere ima tudi registrirano dejavnost. S strani predstavnika naročnika je bil ustno pozvan, da dopolni svojo ponudbo, kar je storil dne 28.11.2007 ob 13. uri. Naročnik dalje pojasnjuje, da je dne 03.11.2007 s pisnim pozivom za dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika prvič seznanil s formalno obliko ponudbe kot je veljala za ostale ponudnike. Izbrani ponudnik je ponudbo dopolnil dne 04.11.2007. Z navedeno dopolnitvijo pa se ni posegalo v bistvene elemente ponudbe (npr. cena in predmet), kar bi lahko imelo vpliv na odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika. Naročnik odločno zavrača tudi vsakršne dvome glede morebitnega dogovarjanja glede cene, ki so jo v svojih ponudbah oddali ostali trije ponudniki. Iz sklepa Državne revizijske komisije pod št. 018-297/2007-3 z dne 07.01.2008 (objavljen na spletni strani Državne revizijske komisije) je razvidno, da je izbrani ponudnik, že pred postopkom javnega naročanja naročnika, svoje storitve na trgu ponujal tudi po nižji ceni od cene, ki jo je določil v ponudbi za naročnika. To pomeni, da je zaradi cene, ki jo je določil izbrani ponudnik in za katero je enake storitve ponujal tudi drugim osebam na trgu v približno enakem času, neutemeljena trditev vlagatelja, da so bili zaradi tega drugi ponudniki v drugačnem položaju od izbranega ponudnika. Ob tem naročnik poudarja, da je interes naročnika pridobiti v postopku zbiranja ponudb čim nižjo ceno. Nadalje naročnik opozarja tudi na določbo 95. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik pisno obrazložiti in dokumentirati izbiro najugodnejše ponudbe in ponudnika in pri tem spoštovati temeljna načela javnega naročanja. S to določbo se tako implicitno omogoča tudi zbiranje ponudb brez neposredne aktivnosti ponudnika, na primer prek interneta (z uporabo spletnih strani, kjer ponudniki ponujajo svoje izdelke), na podlagi česar pride do sklenitve pravnega posla. Kot je že navedeno, je izbrani ponudnik prvo ponudbo dal naročniku dne 26.11.2007 ter jo na poziv predstavnika naročnika dopolnil dne 28.11.2007. Zakon pri določanju postopka zbiranja ponudb od naročnika tako zahteva le pisno obrazložitev in dokumentiranje najugodnejše ponudbe, kar je naročnik tudi storil. Svojo odločitev je pisno obrazložil v Poročilu / Obvestilu pod šifro 430-Â"22/2007-10 z dne 05.12.2007, s katerim so bili seznanjeni tudi vsi ponudniki. Glede na navedeno naročnik meni, da so neutemeljene navedbe v revizijskem zahtevku, da je bilo v postopku javnega naročanja z zbiranjem ponudb kršeno načelo enakopravne obravnave ponudnikov.
V zvezi z očitkom vlagatelja, da naročnik pri izbiri ponudnika ni upošteval določbe 49. člena ZJN-2, naročnik pojasnjuje, da izvajanje storitev fizičnega in tehničnega varovanja oseb in premoženja predstavlja storitev, katero je ob upoštevanju predpisov s področja javnih naročil razvrstiti v storitev iz Seznama storitev B. Glede na določbo 20. člena ZJN-2 je naročnik v takšnih primerih zavezan postopati le po tistih določilih ZJN-2, ki opredeljujejo opis predmeta oziroma tehnične specifikacije in objavo obvestil o oddaji naročila. Posledično to pomeni, da imajo ponudniki v postopku oddaje javnega naročila, katerega predmet je umeščen v Seznam storitev B, ob upoštevanju zakonske določbe zagotovljeno pravno sredstvo le zoper domnevne kršitve naročnika pri opredelitvi predmeta oziroma tehničnih specifikacij in objavi obvestil o oddaji naročila v povezavi s temeljnimi načeli. V kolikor vlagatelj meni, da izbrani ponudnik s svojo ceno na trgu povzroča dejanja nelojalne konkurence, lahko po mnenju naročnika sproži ustrezne postopke pred organi, ki jih opredeljujeta ZVK oziroma Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 56/99, 37/04 in 40/07; v nadaljevanju: ZPOmK). Ker mu postopku javnega naročanja (ob upoštevanju 20. člena ZJN-2) ni potrebno upoštevati 49. člena ZJN-2, naročnik meni, da ni kršil 49. člena ZJN-2.

Vlagatelj je z vlogo z dne 24.01.2008 naročnika obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj v citirani vlogi uvodoma opozarja, da v obrazložitvi svojih stališč naročnik na nekaj mestih prihaja sam s seboj v nasprotje. Tako naročnik najprej trdi, da je izbrani ponudnik ponudbo oddal istega dne oziroma v roku kot je veljal za ostale ponudnike (28.11.2007 - pomotoma je naveden datum 28.11.2008), kmalu zatem pa navede, da je izbrani ponudnik svojo ponudbo samoiniciativno oddal že dan prej kot ostali ponudniki (26.11.2007). Nadalje naročnik ugotavlja, da je bil izbrani ponudnik seznanjen s potrebno formalno obliko ponudbe, kot je veljala za ostale ponudnike, šele dne 03.12.2007 (tu je pomotoma naveden datum 03.11.2007; opomba vlagatelja), torej skoraj teden dni zatem, kot so svoje ponudbe oddali ostali ponudniki, in da je šele potem svojo ponudbo formalno popravil (dopolnil).
Zmotno je po mnenju vlagatelja tudi stališče naročnika, da temeljna načela ZJN-2 v konkretnem primeru veljajo samo delno (kolikor se nanašajo na "opredelitev predmeta oziroma tehničnih specifikacij in objavo obvestil o oddaji naročila"). Kljub dejstvu, da je takšno stališče potrdila celo Državna revizijska komisija v svojem sklepu št. 018-297/2007-3, z dne 07.1.2008 (na katerega se sklicuje tudi naročnik), je vlagatelj mnenja, da je tako stališče povsem očitno materialnopravno in procesnopravno zmotno. Ob določilu 7. člena ZJN-2, je namreč sklicevanje Državne revizijske komisije (in naročnikov) na to, da naj ne bi imela potrebnih pristojnosti za ugotavljanje dejanj nelojalne konkurence, po vlagateljevem mnenju nerazumljivo. Takšno pooblastilo oziroma pristojnosti namreč po prepričanju vlagatelja jasno izhajajo iz 7. člena ZJN-2. Vlagatelj dodaja, da če pa Državna revizijska komisija meni, da morda nima potrebnih specialnih znanj za ugotavljanje zatrjevanih dejanj nelojalne konkurence, lahko oziroma celo mora za pomoč in navodila zaprositi za to strokovno posebej usposobljen organ, t.j. Urad za varstvo konkurence (UVK). Ne drži torej, da naj bi bil le vlagatelj tisti, ki lahko ob sumu dejanja nelojalne konkurence vloži prijavo na UVK. Smiselno enako mora ravnati po mnenju vlagatelja tudi vsak naročnik, še zlasti pa Državna revizijska komisija, ki je pristojna za nadzor nad pravilnostjo in zakonitostjo postopkov javnega naročanja in s tem tudi za odkrivanje morebitnih dejanj nelojalne konkurence, ki jih prepoveduje 7. člen ZJN-2.
Ob jasnih in zlahka preverljivih navedbah vlagatelja, bi naročnik po prepričanju vlagatelja moral preveriti, ali je izbrani naročnik ponudil ceno, ki je strokovno utemeljena, in ali je torej sploh sposoben zagotoviti opravljanje storitev varovanja po ponujenih cenah. Naročnik bi po mnenju vlagatelja svoje delo zlahka opravil že, če bi izbranega ponudnika preprosto pozval, naj podrobneje pojasni svojo ponudbeno ceno. To pa bi naročnik v vsakem primeru (tudi v skladu z določili ZJN-2) lahko storil (celo moral storiti).

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 28.01.2008, ki ga je slednja prejela 30.01.2008, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.


Državna revizijska komisija v predmetni zadevi uvodoma ugotavlja, da predmet predmetnega javnega naročila, to je "Fizično varovanje (varnostna in receptorska služba) na lokaciji DU Novo mesto Kandijska 21 Novo mesto" predstavlja storitev, katero je ob upoštevanju predpisov s področja javnih naročil razvrstiti kot storitev iz Seznama storitev B. Iz določila drugega odstavka 20. člena ZJN-2 namreč izhaja, da se javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev B, oddajo v skladu z določbami zakona, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije. Naročnik mora pri naročanju storitev iz Seznama storitev B spoštovati pravila ZJN-2 za objavo obvestil o oddaji naročila. V primeru odstopanja med nomenklaturama CPV in CPC, se uporablja nomenklatura CPC.

Uredba o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, številka 18/07), v Seznamu storitev B, pod kategorijo številka 23, uvršča "preiskovalne in varnostne storitve, z izjemo storitev oklepnih vozil". Storitve fizičnega varovanja na lokaciji DU Novo mesto Kandijska 21 Novo mesto, ki so predmet predmetnega javnega naročila, je tako mogoče nedvomno uvrstiti v navedeno kategorijo.

Podobna ureditev izhaja tudi iz Direktive 2004/18/ES (polno ime: Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31.03.2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil, gradenj, blaga in storitev), ki v 21. členu (Javna naročila storitev s seznama v Prilogi II B) določa, da se naročila, katerih predmet so storitve s seznama v Prilogi II B, oddajo v skladu s členom 23 (Tehnične specifikacije) in členom 35(4) (obvestilo o izidu postopka oddaje naročil). Navedena direktiva v Seznamu storitev B, pod kategorijo številka 23, uvršča "preiskovalne in varnostne storitve, z izjemo storitev oklepnih vozil". Podobno izhaja tudi iz določila 32. člena Direktive 2004/17/ES (polno ime: Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31.03.2004 o usklajevanju postopkov javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev).

Glede na zgoraj navedeno določbo 20. člena ZJN-2 se torej javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev B, oddajo v skladu z določili ZJN-2, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije in skladno s pravili ZJN-2 za objavo obvestil o oddaji naročila. Naročnik je v takšnih primerih zavezan postopati le po tistih določilih ZJN-2, ki opredeljujejo opis predmeta naročila / tehničnih specifikacij in objavo obvestil o oddaji naročila. Ob navedenem je potrebno dodati, da je vsako pravno pravilo potrebno razumeti in razlagati v okviru temeljnih pravnih načel, kar predstavlja temeljno vodilo naročnikom pri sprejemanju svojih odločitev, ponudnikom pa pri presoji njihovih pravic v postopkih oddaje javnega naročila. Tako mora naročnik pri naročanju storitev iz Seznama storitev B pri opredelitvi predmeta naročila / tehničnih specifikacij in objavi obvestil o oddaji naročila upoštevati temeljna načela javnega naročanja (načela, kot izhajajo iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, načelo transparentnosti javnega naročanja, načelo enakopravne obravnave ponudnikov in načelo sorazmernosti). Posledično to pomeni, da imajo ponudniki v postopkih oddaje javnega naročila, katerega predmet je umeščen v Seznam storitev B, ob upoštevanju zakonske določbe zagotovljeno pravno varstvo le zoper domnevne kršitve naročnika pri opredelitvi predmeta naročila / tehničnih specifikacij in objavi obvestil o oddaji naročila v povezavi s temeljnimi načeli javnega naročanja.

Državna revizijska komisija je glede na ugotovljeno v nadaljevanju presodila, ali vlagatelj v konkretnem revizijskem zahtevku naročniku očita kršitev ravnanja v okviru opredelitve predmeta naročila oziroma tehničnih specifikacij ali pravil za objavo obvestil o oddaji naročila v povezavi s temeljnimi načeli javnega naročanja.

Kot izhaja iz spisovne dokumentacije v predmetni zadevi, vlagatelj v zahtevku za revizijo uvodoma navaja, da izpodbija postopek oddaje predmetnega javnega naročila zaradi kršitve temeljnih načel ZJN-2, zlasti načela enakopravnega obravnavanja ponudnikov (9. člen ZJN-2), kar podrobneje utemeljuje z navedbo, da so trije ponudniki morali namreč svoje ponudbe v zvezi s predmetnim javnim naročilom skladno s povabilom naročnika oddati najkasneje 28.11.2007, medtem ko je izbrani ponudnik svojo ponudbo lahko oddal na podlagi posebnega, kasnejšega povabila, vse do 05.12.2007. Nadalje vlagatelj utemeljuje kršitev 9. člena ZJN-2 z navedbo, da naročnik pri izbiri izbranega ponudnika ni upošteval določila 49. člena ZJN-2 (neobičajno nizka ponudba).

Ob upoštevanju 20. člena ZJN-2 Državna revizijska komisija ugotavlja, da se obe zgoraj navedeni revizijski navedbi vlagatelja ne nanašata na kršitve zakonskih določb, skladno s katerimi so naročniki dolžni ravnati v postopkih oddaje javnih naročil, katerih predmet je razvrščen v Seznam storitev B. Zaradi navedenega Državna revizijska komisija ni meritorno presojala vlagateljevih revizijskih navedb v zvezi s t.i. različnim rokom za predložitev ponudb v povezavi z 9. členom ZJN-2 in o domnevni kršitvi 49. člena ZJN-2 v povezavi z 9. členom ZJN-2, saj naročnik navedenih določb ni bil dolžan upoštevati oziroma je bil naročnik dolžan upoštevati temeljna načela, kot je bilo že omenjeno v tem sklepu, v primeru naročila - storitev, razvrščenih v Seznam storitev B, le v okviru opredelitve predmeta naročila / tehničnih specifikacij in objav obvestil o oddaji naročila. V posledici zapisane ugotovitve torej naročniku ni mogoče očitati kršitve določb, ki jih "ni mogel" kršiti.

V nadaljevanju pa Državna revizijska komisija v zvezi z revizijsko navedbo o tem, da predstavlja ponudba izbranega ponudnika zaradi, po mnenju vlagatelja, neobičajno nizko ponujene cene nelojalno konkurenco, zgolj pripominja, da Državna revizijska komisija v skladu s 1. in. 4. členom ZRPJN zagotavlja pravno varstvo ponudnikov v vseh stopnjah postopkov oddaje javnih naročil, ki se izvaja z revizijo postopkov oddaje javnih naročil, opredeljenih v predpisih o javnih naročilih, medtem ko je varstvo pred nelojalno konkurenco zagotovljeno v postopkih in pred organi, ki jih opredeljujeta ZVK oziroma ZPOmK. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni pristojna za ugotavljanje dejanj nelojalne konkurence.

Ker Državna revizijska komisija ni ugotovila, da bi naročnik kršil določila ZJN-2, katera je dolžan upoštevati glede na specifični predmet naročila (storitve, razvrščene v Seznam storitev B), je na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.".

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljen zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 11.02.2008


mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
Članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Davčna uprava republike Slovenije, Generalni davčni urad, šmartinska cesta 55, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Davčna uprava republike Slovenije, Davčni urad Novo mesto, Kandijska cesta 21, Novo mesto
- Odvetnik Jaka Blaganje, Ravbarjeva ulica 8a, Ljubljana
- GVS, d.d., Ljubljanska cesta 27, Novo mesto
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana