018-293/2007 Univerzitetni klinični center Maribor

Številka: 018-293/2007-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata ter članice mag. Nataše Jeršič in predsednika Sama Červeka kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "nakup avtomatskega analizatorja za testiranje krvi z reagenti", začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Mikro+Polo d.o.o., Zagrebška cesta 22, Maribor, ki ga zastopa odvetnica Mojca Veljkovič, Ljubljanska 42. Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 3.1.2008

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se v delu, ki se nanaša na razveljavitev naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb št. AD-JN-04/07, z dne 14.11.2007, zavrne kot neutemeljen.

2. Zahtevek za revizijo se v delu, ki se nanaša na zahtevo za izbiro vlagateljeve ponudbe kot najugodnejše, zavrže.

3. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

4. Vlagatelj mora v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati še znesek v višini 5.000 â?? kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 30.11.2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za nakup avtomatskega analizatorja za testiranje krvi z reagenti. Javno naročilo je bilo objavljeno v Uradnem listu RS, št. 132, z dne 15.12.2006, pod št. objave Ob-35122/06 in v Uradnem listu EU, št. S15, z dne 23.1.2007, pod št. obvestila 17053-2007-SL. Popravki obvestila so bili objavljeni v Uradnem listu RS, št. 7, z dne 26.1.2007, pod št. objave Ob-1779/07, v Uradnem listu RS, št. 11, z dne 9.2.2007, pod št. objave Ob-29107, ter v Uradnem listu EU, št. S22, z dne 1.2.2007, pod št. obvestila 25209-2007-SL.

Naročnik je dne 5.7.2007 izdal dokument "Obvestilo o oddaji javnega naročila", iz katerega izhaja, da je naročnik predmetno javno naročilo oddal ponudniku Medis d.o.o., Brnčičeva 1, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je v istem dokumentu še zapisal, da ponudba vlagatelja ni primerna, ker ne ustreza tehničnim zahtevam naročnika glede zmogljivosti aparata 200 testov/uro z obrazložitvijo, da ponujeni aparat ne omogoča rezultatov testov v 1 uri.

Na podlagi vlagateljevega zahtevka za revizijo (vloga z dne 17.7.2007) je Državna revizijska komisija dne 21.9.2007 izdala sklep št. 018-224/2007-14, s katerim je revizijskemu zahtevku ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, kot je izhajala iz naročnikovega dokumenta "Obvestilo o oddaji javnega naročila", z dne 5.7.2007, ter naročniku naložila, da vlagatelju povrne stroške, nastale z revizijo.

Naročnik je dne 14.11.2007 pod številko AD-JN-04/07 sprejel odločitev o zavrnitvi vseh ponudb. V obrazložitvi te odločitve je naročnik zapisal, da je v razpisni dokumentaciji neustrezno opredelil tehnične zahteve v delu, kjer je zahteval zmogljivost aparata do 200 testov/uro, saj je bil mnenja, da kapaciteta do 200 testov na uro nedvoumno pomeni tudi do 200 rezultatov na uro. Zaradi neustrezne opredelitve razpisne zahteve v omenjenem delu je naročnik ugotovil, da nastale situacije ne more sanirati drugače kot z zavrnitvijo vseh ponudb. Naročnik je še zapisal, da je v preskrbi s krvjo urgentno testiranje krvodajalcev izjemno pomembno, posebej še takrat, ko naročniku primanjkuje krvi oz. krvnih komponent določene krvne skupine, ter da bo predmetno naročilo oddal na podlagi novega postopka.

Zoper naročnikovo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb je vlagatelj dne 26.11.2007 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik obrazložitev za zavrnitev vseh ponudb podal v zelo skopem odstavku, vlagatelj pa obrazložitvam naročnika ne sledi. Vlagatelj navaja, da je naročnik svoje opredelitve jasno zapisal v razpisni dokumentacij, vlagatelj pa je ponudil proizvod, ki v tehničnih specifikacijah popolnoma izpolnjuje razpisane zahteve, cenovna vrednost ponujenega aparata pa pomeni utemeljeno rešitev ekonomske presoje vrednosti aparata. Po mnenju vlagatelja je naročnik v predmetnem postopku sledil nekim drugim načelom in ne načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelu sorazmernosti, saj bi lahko zagotovil aparaturo za izvajanje urgentnih testiranj na način, ki je bil zakonsko primeren. Tako ne drži navedba naročnika, da nastale situacije ni mogoče sanirati na drugačen način kakor tako, kot izhaja iz obvestila naročnika z dne 14.11.2007. Ali je bila odločitev naročnika pravilna, bo mogoče oceniti šele, ko bo oblikovana nova razpisna dokumentacija, na podlagi novega postopka, ki ga bo izvedel naročnik. Tako bi po mnenju vlagatelja naročnik moral v ponovnem postopku postaviti popolnoma drugačne zahteve oz. opredelitve tehničnih karakteristik, saj bo v nasprotnem primeru nesporno mogoče ugotoviti, da je v predmetnem postopku zavrnitev vseh ponudb le posledica sprenevedanja naročnika. Naročnik svoje odločitve o zavrnitvi vseh ponudb do roka za vložitev zahtevka za revizijo tudi ni objavil na portalu javnih naročil oz. Uradnem listu RS, čeprav je bil ob upoštevanju določb 80. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 36/2004 âˆ" ZJN-1-UPB1; v nadaljevanju: ZJN-1) to dolžan storiti. Tako ravnanje naročnika po mnenju vlagatelja pomeni procesne kršitve odločil ZJN-1. Skladno z navedenim vlagatelj zahtevka za revizijo predlaga, da naročnik odloči, da se predmetno javno naročilo odda vlagatelju. Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov revizijskega postopka.

Naročnik je dne 7.12.2007 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnil. V obrazložitvi sklepa navaja, da je za predmetno javno naročilo v skladu s 77. členom ZJN-1 zavrnil vse ponudbe, v obrazložitvi pa tudi navedel razloge za sprejem takšne odločitve. Naročnik navaja, da citirana določba dopušča možnost, da naročnik postopek oddaje javnega naročila zaključi brez izbire najugodnejše ponudbe in razen obveznosti obveščanja določenih subjektov ne določa nobenih posebnih pravil, ki bi se nanašala na vsebinske pogoje za njen sprejem. Ker je naročnik svojo odločitev pisno utemeljil in navedel razloge za zavrnitev vseh ponudb, meni, da je dovolj jasno in strokovno utemeljil razloge za zavrnitev vseh ponudb. Ob tem naročnik ugotavlja, da vlagatelj zgolj na splošno navaja, da je obrazložitev skopa, a ne navede ali pojasni, v čem je podana obrazložitev pomanjkljiva ali neustrezna. Naročnik je ob ponovnem pregledu razpisne dokumentacije in prejetih ponudb ugotovil, da bi moral v razpisni dokumentaciji postaviti zahtevo glede zmogljivosti aparata "najmanj do 200 testov na uro vključno z rezultati". Ker je bila zahteva o zmogljivosti aparata v razpisni dokumentaciji zapisana neustrezno, je naročnik sklenil, da bo postopek oddaje predmetnega javnega naročila ponovil s precizneje zapisano zahtevo, saj v okviru vodenega postopka ne more postopati drugače kot da postopek zaključi in izvede nov postopek. Naročnik še navaja, da iz določbe 77. člena ZJN-1 izhaja, da mora naročnik takoj obvestiti ponudnike in navesti razloge, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe. Za samo objavo na portalu pa iz določbe izhaja, da naročnik to mora storiti, ni pa določen rok, v katerem je treba opraviti objavo, zato je v tem primeru potrebno smiselno upoštevati tretji odstavek 70. člena ZJN-1. Ker je naročnik obvestilo, s katerim je pisno pojasnil razloge za svojo odločitev, takoj posredoval vsem ponudnikom, tudi ni nikogar od sodelujočih postavil v neopravičeno boljši oz. slabši položaj, prav tako pa s takšnim ravnanjem ni bila nobenemu od ponudnikov odvzeta pravica do pravnega varstva. Naročnik na koncu še dodaja, da vlagateljev revizijski predlog, s katerim vlagatelj zahteva izbiro njegove ponudbe, ni dopusten.

Vlagatelj je naročnika z vlogo, z dne 13.12.2007 obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo, naročnik pa je dokumentacijo za oddajo predmetnega javnega naročila odstopil dne 18.12.2007.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagateljev zahtevek za revizijo neutemeljen.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da naj naročnik odloči, da se predmetno javno naročilo odda njemu, iz vsebine vlagateljevega revizijskega zahtevka pa izhaja, da napada zakonitost naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb. Glede na vlagateljev revizijski predlog in vsebino zahtevka za revizijo gre tako mogoče razumeti, da vlagatelj zahteva dvoje: razveljavitev naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb in izbiro vlagateljeve ponudbe kot najugodnejše.

Državna revizijska komisija je preverila utemeljenost vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na domnevne kršitve določb ZJN-1 pri sprejemu naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb št. AD-JN-04/07, z dne 14.11.2007, in utemeljenost katerih bi narekovala razveljavitev sporne naročnikove odločitve.

Naročnik je izpodbijano odločitev sprejel na podlagi določbe 77. člena ZJN-1 (Zavrnitev vseh ponudb), ki določa:

"(1) Naročnik mora svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljiti, posebej natančno pa mora navesti razloge za zavrnitev. O zavrnitvi vseh ponudb mora naročnik obvestiti vlado oziroma svoj nadzorni organ in Komisijo Evropskih skupnosti, če vrednost javnega naročila presega vrednosti, določene za objavo v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti. Navedeno odločitev mora poslati v objavo na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila in Uradnemu glasilu Evropskih skupnosti.
(2) Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o tem takoj obvestiti ponudnike ali kandidate in navesti razloge, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o svoji odločitvi, da začne nov postopek. Obvestilo mora biti pisno."

Navedena določba implicitno dopušča možnost, da naročnik postopek oddaje javnega naročila zaključi brez izbire najugodnejše ponudbe - pri čemer pa ne določa nobenih razlogov (vsebinskih pogojev), ki sprejem takšne odločitve opravičujejo. Po drugi strani določba 77. člena ZJN-1 od naročnika eksplicitno zahteva nekatera (formalna) ravnanja, ki se nanašajo na obveščanje določenih subjektov. Če se postopek ne konča z izbiro (če torej naročnik zavrne vse ponudbe), ZJN-1 po vzoru na pravila ES določa, da mora naročnik v primeru zavrnitve vseh ponudb natančno pojasniti razloge za takšno odločitev in o tem obvestiti določene osebe. Obvestiti mora svoj nadzorni organ. Obvestilo o zavrnitvi mora tudi javno objaviti, in sicer v Uradnem listu RS, če gre za naročila nad vrednostnim pragom, pa tudi v Uradnem glasilu ES. O zavrnitvi vseh ponudb in razlogih za takšno odločitev mora naročnik takoj obvestiti tudi vse, ki so v postopku sodelovali (ponudnike oziroma kandidate). V obvestilu njim pa mora tudi navesti, ali bo začel nov postopek oddaje javnega naročila (drugi odstavek 77. člena ZJN-1).

Tudi Evropsko sodišče je v več sodnih primerih potrdilo, da imajo naročniki možnost zaključiti postopek oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe in začeti nov postopek (T-203/96, C-27/98, C-92/00, C-244/02). Evropsko sodišče je pri tem izrecno navedlo, da naročniki ob sprejemu takšne odločitve uživajo širok preudarek (pooblastilo, upravičenje) - pri čemer pravo ES o oddaji javnih naročil ne zahteva, da bi jo smeli sprejeti le v izjemnih primerih in/ali na podlagi posebej upravičenih razlogov (C-27/98 - tč. 23 in 25; C-244/02 - tč. 29). Je pa sodišče opozorilo, da morajo naročniki pri tem (kljub temu, da evropske smernice s področja javnega naročanja, razen dolžnosti obveščanja, ne določajo nobenih posebnih pravil, ki bi se nanašala na vsebinske ali formalne pogoje za njen sprejem) spoštovati temeljna pravila prava ES - še posebej načela, vsebovana v Pogodbi o Evropski skupnosti (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 7/04; v nadaljevanju: PES), ki zadevajo svobodno ustanavljanje podjetij in svobodo izvajanja storitev na območju ES (C-92/00 - tč. 42). Povedano z drugimi besedami: naročnik sme vedno prekiniti postopek oddaje javnega naročila in ga zaključiti brez izbire najugodnejšega ponudnika - celo v primeru, če je do nemožnosti izbire prišlo zaradi napake naročnika - pod pogojem, da je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil skupnostnega prava o javnem naročanju, zlasti načela enake obravnave (C-244/02 - tč. 36).

Ker torej niti ZJN-1 niti pravo ES o javnem naročanju ne določata nobenih pravil o tem, v kakšnih okoliščinah oziroma v katerih primerih je naročnik upravičen zaključiti postopek oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe (t.j. z zavrnitvijo vseh ponudb), je potrebno šteti, da gre pri možnosti iz 77. člena ZJN-1 za upravičenje, ki je načeloma prepuščeno naročnikovemu preudarku in njegovi poslovni presoji. Navedeno pa vendarle ne pomeni, da zoper odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pravno varstvo ne bi bilo zagotovljeno tudi v revizijskem postopku. Pravno varstvo v revizijskem postopku je v skladu z določbo prvega odstavka 12. člena ZRPJN zagotovljeno v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila in zoper vsako ravnanje naročnika, torej tudi zoper odločitev o zavrnitvi vseh ponudb. Vkljub temu pa mora biti pravno varstvo, kot v vseh drugih primerih, tudi v takšnem primeru omejeno na kontrolo (ne)spoštovanja tistih določb ZJN-1, ki takšen položaj urejajo. Ker 77. člen ZJN-1 ob tem, ko dopušča možnost zavrnitve vseh ponudb, od naročnika ne zahteva nič drugega, kot le pojasnitev razlogov, ki so narekovali njegovo odločitev ter nekatera formalna ravnanja, ki se nanašajo na obveščanje določenih subjektov, se mora presoja Državne revizijske komisije v takšnih primerih omejiti zgolj na (formalne) zahteve, ki izhajajo iz 77. člena ZJN-1, pri čemer pa je potrebno upoštevati tudi pravilo, ki izhaja iz skupnostnega prava javnega naročanja in ki zahteva, da mora naročnik pri sprejemu takšne odločitve spoštovati temeljna pravila prava ES - še posebej načela PES, ki zadevajo svobodno ustanavljanje podjetij in svobodo izvajanja storitev na območju ES ter načelo enakega obravnavanja (C-92/00 - tč. 42 in C-244/02 - tč. 36). Naročnik mora torej v primeru, ko v postopku oddaje javnega naročila zavrne vse ponudbe, ravnati ne le v skladu s (formalnimi) zahtevami iz 77. člena ZJN-1 (kar pomeni, da mora o zaključku postopka obvestiti vse ponudnike in pri tem navesti razloge za zavrnitev), ampak mora obenem tudi zagotoviti, da s sprejemom takšne odločitve ne ustvarja okoliščin, ki bi pomenile neupravičeno diskriminacijo oz. neenakopravno obravnavo ponudnikov.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik vse sodelujoče ponudnike pisno obvestil o zaključku postopka brez izbire najugodnejšega ponudnika in da je (čeprav po mnenju vlagatelja skopo) svojo odločitev tudi obrazložil. Naročnik je v obravnavanem primeru svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb utemeljil z dejstvom, da je v razpisni dokumentaciji neustrezno opredelil tehnično zahtevo glede zmogljivosti aparata, zaradi česar nastale situacije ne more sanirati drugače kot z zavrnitvijo vseh ponudb. Naročnikova formalna dejanja iz 77. člena ZJN-1 v tem delu vlagatelju niso sporna, vendar pa slednji naročniku očita, da do roka za vložitev zahtevka za revizijo svoje odločitve o zavrnitvi vseh ponudb ni objavil na portalu javnih naročil oz. Uradnem listu RS, čeprav je bil to dolžan storiti.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi odstavek 77. člena ZJN-1 naročniku nalaga, da mora odločitev o zavrnitvi vseh ponudb "â??poslati v objavo na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila in Uradnemu glasilu Evropskih skupnosti", vendar iz citirane določbe ne izhaja, v kakšnem roku mora biti to izvedeno, oziroma zaveza, da mora naročnik to storiti do roka za vložitev zahtevka za revizijo. Ker gre pri odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb za enega od možnih načinov, s katerim naročnik zaključi postopek oddaje javnega naročila, je pri dolžnosti objave takega izida postopka za oddajo javnega naročila mogoče (kot je to navedel tudi naročnik) smiselno upoštevati rok iz 70. člena ZJN-1 (Obvestilo o oddaji naročila). Natančneje: v predmetnem postopku, ki je bil objavljen tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, se pri dolžnosti objave izida postopka za oddajo javnega naročila upoštevata rok iz prvega in tretjega odstavka 70. člena ZJN-1, pri čemer gre za odločitev, ekvivalentno sklenitvi pogodbe (o oddaji naročila), v predmetnem postopku šteti pravnomočno odločitev o zavrnitvi vseh ponudb (ki v času vložitve zahtevka za revizijo - ravno zaradi vlagateljevega uveljavljanja pravnega varstva - še ni postala pravnomočna). Zaradi navedenega Državna revizijska komisija naročnikovo ravnanje oziroma opustitev ravnanja ne more označiti kot neskladnega z določili prvega odstavka 77. člena ZJN-1. Poleg tega tudi ni mogoče ugotoviti, na kakšen način bi lahko bila vlagatelju zgolj zaradi naročniku očitane kršitve opustitve objave izida predmetnega postopka oddaje javnega naročila povzročena škoda. Kot že rečeno, je bil vlagatelj z naročnikovo odločitvijo o zavrnitvi vseh ponudb kot tudi z njegovim namenom izvedbe novega postopka za predmetno javno naročilo seznanjen dne 16.11.2007, ko je prejel naročnikovo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb št. AD-JN-04/07. Zato Državna revizijska komisija naročniku v konkretnem primeru ne more očitati ravnanja, neskladnega s formalnimi ravnanji, določenimi v 77. členu ZJN-1.

Ugotovljeno je torej, da naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni ravnal v neskladju s (formalnimi) zahtevami iz 77. člena ZJN-1. Vendar pa vlagatelj tudi zatrjuje, da bi naročnik nastalo situacijo (tj. da je naročnik pri oblikovanju razpisne dokumentacije neustrezno opredelil tehnične zahteve v točki 1. tehnične specifikacije zahtev naročnika, kjer je zahteval zmogljivost aparata do 200 testov/uro, pri čemer je bil mnenja, da kapaciteta do 200 testov na uro pomeni tudi do 200 rezultatov na uro) lahko saniral na drugačen način kot z zavrnitvijo vseh ponudb. Vlagatelj navaja, da je naročnik svoje opredelitve jasno zapisal v razpisni dokumentaciji, vlagatelj pa ponudil proizvod, ki v tehničnih specifikacijah popolnoma izpolnjuje razpisane pogoje, kljub temu pa naročnik v predmetnem postopku ni sledil načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelu sorazmernosti. Vlagatelj torej smiselno zatrjuje, da so razlogi za zavrnitev vseh ponudb zgolj posledica sprenevedanja naročnika in da bi naročnik moral - ob upoštevanju jasnih določb razpisne dokumentacije - izbrati njegovo ponudbo (ki je bila cenovno najugodnejša). Navedena vlagateljeva trditev bi lahko predstavljala razlog za razveljavitev izpodbijane odločitve le v primeru, če bi se izkazalo, da je naročnik ob njenem sprejemu ravnal v nasprotju z načeli, vsebovanimi v PES, ter načelom enake obravnave. V nadaljevanju je zato Državna revizijska komisija izpodbijano odločitev preverila tudi s stališča spoštovanja omenjenih načel.

Načelo enakega obravnavanja prepoveduje različno obravnavanje ponudnikov v primerljivih konkurenčnih položajih in zahteva, da se primerljivi položaji ne obravnavajo na različen način oz. da se različni položaji ne obravnavajo na enak način - razen, v primerih, ko je različno obravnavanje primerljivih položajev objektivno opravičljivo. Kadar naročnik na podlagi 77. člena ZJN-1 postopek oddaje javnega naročila zaključi brez izbire najugodnejšega ponudnika, je o kršitvi načela enake obravnave mogoče govoriti zlasti v primeru, kadar je razlog za zaključek postopka naveden le formalno oz. navidezno, dejansko pa je uporabljen z namenom, da se enega ali več ponudnikov postavi v neupravičeno boljši oziroma slabši položaj v primerjavi z drugimi ponudniki. V postopku pravnega varstva zoper odločitev naročnika o zavrnitvi vseh ponudb, sprejeti na podlagi 77. člena ZJN-1, je vsebinska presoja Državne revizijske komisije zato omejena predvsem na vprašanje, ali je naročnik postopek oddaje javnega naročila res zaključil zaradi razloga, ki ga je navedel v obrazložitvi svoje odločitve (kar ima potemtakem enake posledice za vse sodelujoče ponudnike), ali pa je v obrazložitvi navedeni razlog uporabil le z namenom diskriminatorne obravnave ponudnikov. Če bi dejansko stanje v konkretni zadevi utemeljevalo zaključek, da je naročnik s svojim postopanjem ob sprejemu izpodbijane odločitve o zavrnitvi vseh ponudb ustvaril okoliščine, ki pomenijo neupravičeno diskriminacijo oz. neenakopravno obravnavo ponudnikov, bi bilo potrebno ugotoviti, da je izpodbijana odločitev sprejeta v nasprotju z načelom enake obravnave. Vendar pa Državna revizijska komisija po pregledu predložene dokumentacije o oddaji predmetnega javnega naročila v revizijskem postopku ni mogla ugotoviti razlogov, ki bi narekovali takšen zaključek. Kot je razvidno iz spisovne dokumentacije, je naročnik po tem, ko je bila v prejšnjem revizijskem postopku (začetem na podlagi vlagateljevega zahtevka za revizijo in zaključenem s sklepom Državne revizijske komisije št. 018-224/2007-14 z dne 21.9.2007) zaradi nedopustne spremembe razpisne dokumentacije v fazi pregledovanja ponudb razveljavljena njegova odločitev o oddaji javnega naročila (dokument "Obvestilo o oddaji javnega naročila" z dne 5.7.2007), pri ponovnem pregledovanju prejetih ponudb in razpisne dokumentacije ugotovil, da je v razpisni dokumentaciji neustrezno (ne dovolj precizno) opredelil tehnično zahtevo glede zmogljivosti aparata. Naročnik torej razpisne dokumentacije ni pripravil na način, ki bi omogočil, da bi prejete ponudbe izpolnile pričakovanja glede blaga, ki ga potrebuje, in ki ga je s predmetnim javnim naročilom želel pridobiti. Ker je glede na tako postavljeno zahtevo in prejete ponudbe ocenil, da kljub morebitni skladnosti prejetih ponudb z zahtevami razpisne dokumentacije slednja ni bila zapisana dovolj natančno, da bi na njeni podlagi pridobil aparaturo, ki jo potrebuje za urgentno testiranje krvodajalcev, se je odločil, da v tem postopku javnega naročila ne bo oddal, temveč bo začel z izvedbo novega postopka. Državna revizijska komisija ugotavlja, da takšna naročnikova odločitev ni sprejeta v nasprotju z načelom transparentnosti postopka in enakopravne obravnave ponudnikov, zaradi česar je ni mogoče označiti kot nezakonito. Naročnik je namreč vsem sodelujočim pisno pojasnil svoje razloge za svojo odločitev, s takšno odločitvijo pa tudi ni nikogar od sodelujočih ponudnikov postavil v neupravičeno boljši ali slabši položaj. Zgolj dejstvo, da je vlagatelj izmed vseh ponudnikov ponudil najnižjo ceno, samo po sebi še ne more zadostovati za ugotovitev, da je bil vlagatelj v postopku oddaje javnega naročila obravnavan na neenakopraven način. Prav tako vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ne zatrjuje, da bi bil njegov položaj prizadet v smislu diskriminatornega ravnanja naročnika. Vlagatelj bo imel možnost ponovno sodelovati in konkurirati ostalim ponudnikom v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila, v katerem bo naročnik svojo razpisno dokumentacijo pripravil na način, da bodo v njej postavljene zahteve izpolnile njegova pričakovanja glede pridobitve potrebnega blaga. Morda bi naročnik lahko nastalo situacijo saniral tudi na drugačen način (kot to v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj), vendar je tudi zaključek postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejšega ponudnika zakonska rešitev, ki jo naročnik (pod določenimi pogoji) lahko uporabi.

Naročnik je torej postopek oddaje javnega naročila zaključil brez izbire najugodnejšega ponudnika, ker je do nemožnosti izbire prišlo zaradi naročnikove nedoslednosti (to pa - kot že rečeno - ob predpostavki, da je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil skupnostnega prava o javnem naročanju, zlasti načela enake obravnave, lahko stori). Ker je ob tem vse ponudnike tudi enakopravno obravnaval, Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da bi naročnik pri tem kršil temeljna načela PES in/ali načelo enake obravnave, zato je zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na razveljavitev naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb št. AD-JN-04/07, z dne 14.11.2007, na podlagi 2. alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljen

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

V zvezi z vlagateljevo zahtevo, naj se njegova ponudba izbere kot najugodnejša, Državna revizijska komisija ugotavlja, da lahko vlagatelj v skladu s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN postavi razveljavitveni (kasatorični) zahtevek, s katerim zahteva razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v določenem delu ali v celoti. Naročnik na podlagi presoje utemeljenosti dejstev in dokazov, ki jih vlagatelj navede v zahtevku za revizijo, o zahtevku za revizijo odloči na način, da postopek (delno ali v celoti) razveljavi ali pa vlagateljev zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen. Pri odločanju o utemeljenosti zahtevka za revizijo naročnik ne more hkrati sprejeti tudi nove odločitve v postopku oddaje javnega naročila, s katero bodisi izbere (novega) najugodnejšega ponudnika bodisi sprejme kakšno drugo vsebinsko odločitev. V skladu s prvim odstavkom 16. člena ZRPJN lahko namreč naročnik o zahtevku za revizijo odloči tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. Gre za odločitev o vloženem zahtevku za revizijo, ki je sprejeta v revizijskem postopku kot postopku pravnega varstva in ki učinkuje inter partes, saj jo je naročnik v skladu z določbami ZRPJN dolžan vročiti le vlagatelju zahtevka za revizijo. Novo vsebinsko odločitev v postopku oddaje javnega naročila (npr. izbira novega najugodnejšega ponudnika) pa lahko naročnik sprejme šele po zaključku revizijskega postopka, saj gre za ravnanje naročnika v postopku oddaje javnega naročila in ne v postopku revizije le-tega. Navedeno pomeni, da revizijski predlog, s katerim vlagatelj v revizijskem postopku zahteva izbiro njegove ponudbe kot najugodnejše, ni dopusten (kot je to v sklepu z dne 7.12.2007 pravilno ugotovil tudi naročnik).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov revizijskega postopka. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 4. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 3.1.2008


PREDSEDNIK SENATA:
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije







Vročiti:


- Odvetnica Mojca Veljkovič, Ljubljanska 42. Maribor
- Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana