018-290/2007 Lekarna Ljubljana

Številka: 018-290/2007-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006, 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članici Vidi Kostanjevec, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku revizije oddaje javnega naročila za izdelavo in dobavo kartonskih zloženk za izdelke Galenskega laboratorija za obdobje od 15.9.2007 do 14.9.2010, začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja GRAFIKA 5er, Peter Cerkvenik s.p., Kosova 6, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Mitja Lamut, Pražakova 10, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika LEKARNA LJUBLJANA, Ulica Stare pravde 11, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik) dne 24.12.2007

ODLOČILA

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 13.7.2007 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku za izdelavo in dobavo kartonskih zloženk za izdelke Galenskega laboratorija za obdobje od 15.9.2007 do 14.9.2010. Javni razpis za predmetno javno naročilo je objavil na portalu javnih naročil, dne 24.7.2007, pod oznako JN618/2007. Dne 31.8.2007 je naročnik izdal sklep o oddaji javnega naročila, s katerim je kot najugodnejšega izbral ponudnika Jamnik d.o.o., Gorenjska cesta 12, Medvode. Zoper navedeni naročnikov sklep je vlagatelj dne 14.9.2007 vložil zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik s sklepom z dne 18.9.2007 zavrnil kot neutemeljen, Državna revizijska komisija pa mu je s sklepom št. 018-249/2007-2 z dne 9.10.2007 delno ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, kot je bila razvidna iz sklepa o oddaji javnega naročila z dne 31.8.2007.

Po končanem revizijskem postopku je naročnik dne 25.10.2007 izdal sklep št. 3241-11/07, s katerim je odločil, da bo prekinil postopek oddaje predmetnega javnega naročila, in sicer z obrazložitvijo, da mu je po odločitvi Državne revizijske komisije ostala le še vlagateljeva ponudba, katere izbira bi bila negospodarna in bi mu zato povzročila škodo.

Po prejemu sklepa o prekinitvi postopka oddaje predmetnega javnega naročila je vlagatelj od naročnika z vlogo z dne 2.11.2007 zahteval izdajo dodatne obrazložitve njegove odločitve, ki jo je naročnik izdal dne 7.11.2007, po prejemu dodatne obrazložitve pa je vlagatelj z vlogo z dne 13.11.2007 vložil zahtevek za revizijo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je odločitev naročnika o prekinitvi postopka neutemeljena in nezakonita, saj nima podlage v 80. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljevanju: ZJN-2). Ravnanje naročnika je diskriminatorno, saj je očitno, da naročila ne želi oddati vlagatelju kot najugodnejšemu ponudniku. Ponudba vlagatelja odraža strokovno pravilno vrednotenje ponujene storitve glede na kvaliteto, ceno materiala in delo. Obrazložitev naročnika, da lahko predmet javnega naročila pridobi bistveno ceneje, je neutemeljena in za ta postopek nepomembna, še navaja vlagatelj, in predlaga, da se sklep o prekinitvi postopka oddaje predmetnega javnega naročila razveljavi, njemu pa povrnejo stroški postopka.

Naročnik je dne 22.11.2007 sprejel sklep št. 6014/07, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da je pri odločitvi o prekinitvi postopka pravilno uporabil določbe ZJN-2 in da bi vsakršna drugačna odločitev zanj pomenila neposredno gospodarsko škodo. Naročnik je ugotovil dejansko stanje na trgu in ugotovil, da lahko predmet javnega naročila pridobi po znatno nižji ceni, ZJN-2 pa ne daje osnove, ki bi naročnika zavezovala k izbiri izvajalca oz. dobavitelja v primeru, ko bi bila takšna odločitev negospodarna in bi mu povzročala škodo.

Vlagatelj je naročnika z dopisom z dne 28.11.2007 obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 7.12.2007 izdal sklep št. 6395/07, s katerim je ustavil predmetni revizijski postopek. V obrazložitvi sklepa navaja, da je iz dokumentacije razvidno, da je vlagatelj Grafika 5er Peter Cerkvenik s.p. sklep št. 6014/07 z dne 22.11.2007, s katerim je naročnik zavrnil njegov zahtevek za revizijo, prevzel dne 24.11.2007, njegov odvetnik pa dne 26.11.2007. Naročnik je obvestilo o nadaljevanju postopka revizije s strani vlagatelja prejel dne 3.11.2007, iz poštnega žiga na kuverti pa je razvidno, da je odvetnik obvestilo oddal s priporočeno pošiljko št. RR034720063SI dne 30.11.2007, po izteku zakonskega tridnevnega roka, ki se je iztekel dne 29.11.2007, zaradi česar je ravnal v skladu s 17. členom ZRPJN.

Zoper sklep št. 6395/07 z dne 7.12.2007, s katerim je naročnik ustavil predmetni revizijski postopek, je vlagatelj z vlogo z dne 13.12.2007 na Državno revizijsko komisijo vložil pritožbo. V njej povzema dosedanji potek postopka oddaje predmetnega javnega naročila in revizijskega postopka, v zvezi s procesnim ravnanjem naročnika pa navaja, da je dne 13.11.2007 v zakonitem roku vložil zahtevek za revizijo in dne 16.11.2007 plačal tudi revizijsko takso. Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom št. 6014/07 z dne 22.11.2007 zavrnil kot neutemeljen, vlagatelj pa ga je obvestil o nadaljevanju postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo, vendar je naročnik ugotovil, da je obvestilo oddano po preteku tridnevnega roka, zaradi česar je izdal sklep o ustavitvi postopka revizije. Vlagatelj navaja, da je naročnik ravnal v nasprotju z določbami ZRPJN oz. prvim odstavkom 17. člena, saj je odločil o zavrnitvi zahteve za revizijo že 22.11.2007, vlagatelja zahtevka pa je obvestil šele 26.11.2007, s čimer je prekoračil rok iz prvega odstavka 17. člena ZRPJN. S tem je tudi nadaljnji sklep o ustavitvi postopka revizije nezakonit. Vendar tudi v primeru, nadaljuje vlagatelj, če je sklep o zavrnitvi zahtevka z dne 22.11.2007 zakonit in je vlagatelj zamudil rok za obvestilo, ravnanje naročnika ni v skladu z intenco ZJN in ZRPJN. Smisel določne 17. člena ZRPJN je v temeljnem načelu hitrosti iz 3. člena ZRPJN. V konkretnem primeru je naročnik nujnost spornega javnega naročila že saniral s povabilom ponudnikom k oddaji ponudbe za kartonske zloženke z dne 19.11.2007. Prav tako je že dne 3.12.2007 zvedel, da bo vlagatelj nadaljeval z revizijo, torej je bil pravočasno obveščen in tudi ni nadaljeval nobenih začetih postopkov in to tudi ne bi imelo zanj nobenih škodljivih posledic. Kljub temu je šele 7.12.2007 odločil o ustavitvi postopka, čeprav je vlagatelj jasno izkazal, da se z njegovo odločitvijo ne strinja ter da bo nadaljeval postopek. Vlagatelj meni, da so vsi sklepi naročnika, in sicer o prekinitvi postopka oddaje javnega naročila, o zavrnitvi zahtevka za revizijo ter o ustavitvi postopka, nezakoniti in v nasprotju z že izdanim sklepom Državne revizijske komisije z dne 9.10.2007, zaradi česar predlaga, da Državna revizijska komisija pritožbi ugodi in zahtevek za revizijo z dne 13.11.2007 sprejme v obravnavo.

Po preučitvi pritožbe in pregledu dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da pritožba ni utemeljena, in sicer zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V predmetnem pritožbenem postopku je treba odgovoriti na vprašanje, ali je naročnik ravnal v skladu z določili ZRPJN, ko je na podlagi ugotovitve, da je vlagatelj obvestilo o nadaljevanju postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo posredoval po izteku zakonskega tridnevnega roka, izdal procesni sklep o ustavitvi postopka. Z drugimi besedami: v predmetnem pritožbenem postopku Državna revizijska komisija odloča le o procesnem ravnanju naročnika v zvezi z vloženim zahtevkom za revizijo oz. izdajo sklepa o ustavitvi postopka, ne more pa odločati o vsebini zahtevka za revizijo, saj je meritorno odločanje Državne revizijske komisije mogoče le v primeru, ko so izpolnjene vse procesne predpostavke, med katerimi je tudi pravočasno posredovanje obvestila o nadaljevanju postopka (prvi odstavek 19. člena ZRPJN v povezavi s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN).

V zvezi s procesnim ravnanjem naročnika oz. izdanim sklepom o ustavitvi postopka vlagatelj v pritožbi navaja, da je naročnik ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, saj je o zavrnitvi zahtevka za revizijo odločil že 22.11.2007, vlagatelja pa je o tem obvestil šele 26.11.2007, s čimer naj bi prekoračil rok iz prvega odstavka 17. člena ZRPJN, sklep o ustavitvi postopka pa je zato posledično nezakonit.

Gornje vlagateljeve navedbe je treba presojati z vidika prvega stavka prvega odstavka 17. člena ZRPJN, ki določa, da mora naročnik o svoji odločitvi iz prvega odstavka 16. člena ZRPJN (torej o meritorni odločitvi o zahtevku za revizijo) v treh dneh od sprejema odločitve obvestiti vlagatelja zahtevka za revizijo in ga hkrati pozvati, da mu najkasneje v treh dneh od prejema obvestila pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Tridnevni rok za posredovanje odločitve o zahtevku za revizijo je instrukcijski rok, saj zakon ne določa, da bi bila posledica njegove zamude izguba kakšne pravice ali nastop fikcije o zavrnitvi zahtevka za revizijo (kot je to npr. določeno v prvem odstavku 16. člena ZRPJN za zamudo petnajstdnevnega roka za sprejem odločitve o zahtevku za revizijo). To pomeni, da tudi v primeru, če naročnik o svoji odločitvi o zahtevku za revizijo ne obvesti vlagatelja v treh dneh od njenega sprejema, sama odločitev zato ni nezakonita, kot to zatrjuje vlagatelj. Ne glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo št. 6014/07 sprejel dne 22.11.2007, pri čemer je iz originalne dokumentacije razvidno, da je bil sklep obema naslovnikoma (tako vlagatelju kot njegovemu pooblaščencu) poslan dne 23.11.2007. To je razvidno tudi iz obeh priloženih povratnic, na katerih je datum sprejemne pošte 23.11.2007. Navedeno pomeni, da naročniku ni mogoče očitati kršitve prvega odstavka 17. člena ZRPJN, saj je sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo vlagatelju poslal priporočeno s povratnico takoj naslednji dan po sprejemu odločitve, pri čemer dejstva, da je bil sklep s strani Pošte Slovenije pooblaščencu vlagatelja vročen dne 26.11.2007, ni mogoče pripisati ravnanju naročnika. Navedbe vlagatelja, da je sklep naročnika o zavrnitvi zahtevka za revizijo nezakonit, so zato povsem neutemeljene.

Vlagateljeve navedbe, da je naročnikovo ravnanje v nasprotju z intenco ZJN in ZRPJN, saj je naročnik o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo zvedel že 3.12.2007, kar naj bi pomenilo, da je bil obveščen pravočasno, je prav tako treba presojati z vidika prvega odstavka 17. člena ZRPJN. Le-ta določa: "Naročnik mora o svoji odločitvi iz prvega odstavka prejšnjega člena tega zakona v treh dneh od sprejema odločitve obvestiti vlagatelja zahtevka za revizijo in ga hkrati pozvati, da mu najkasneje v treh dneh od prejema obvestila pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika. Če vlagatelj zahtevka za revizijo šele po preteku danega roka naročniku sporoči, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali v primeru molka vlagatelja zahtevka za revizijo, se šteje, da je zahtevek za revizijo umaknjen, o čemer naročnik izda sklep o ustavitvi postopka revizije. Zoper sklep je dopustna pritožba na Državno revizijsko komisijo v treh dneh od prejema sklepa." Iz navedenega zakonskega določila je razvidno, da naročnik izda sklep o ustavitvi postopka na podlagi prvega odstavka 17. člena ZRPJN v dveh primerih: kadar vlagatelj zamudi tridnevni rok za posredovanje obvestila o nadaljevanju postopka ali kadar obvestila o nadaljevanju postopka sploh ne pošlje. ZRPJN v zvezi s potekom rokov nima posebnih določb, zaradi česar je treba v skladu s petim odstavkom 3. člena ZRPJN smiselno uporabiti Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04; v nadaljevanju: ZPP). Drugi odstavek 111. člena ZPP določa, da se v primeru, če je rok določen po dnevih, ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. Prvi in drugi odstavek 112. člena ZPP pa določata, da se v primeru, če je vloga vezana na rok, šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče, če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, pa se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

Iz dokumentacije predmetnega revizijskega postopka (poštne povratnice) je razvidno, da je pooblaščenec vlagatelja (kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v ZPP zakonu drugače določeno; prvi odstavek 137. člena ZPP) sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo št. 6014 z dne 22.11.2007 prejel v ponedeljek, dne 26.11.2007 (to dejstvo med strankama sicer niti ni sporno, saj to v pritožbi priznava tudi sam vlagatelj). Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN ter ob upoštevanju drugega odstavka 111. člena ZPP je tridnevni rok za posredovanje obvestila o nadaljevanju postopka začel teči v torek, dne 27.11.2007, iztekel pa se je v četrtek, dne 29.11.2007. Vlagateljevo obvestilo o nadaljevanju postopka je sicer datirano na dan 28.11.2007, vendar pa je iz žiga na priloženi ovojnici razvidno, da je bila vloga poslana priporočeno po pošti dne 30.11.2007, torej po izteku roka iz prvega odstavka 17. člena ZRPJN. To ob upoštevanju drugega odstavka 112. člena ZPP pomeni, da je vlagatelj zamudil tridnevni rok za posredovanje obvestila o nadaljevanju oz. da je naročnika o nadaljevanju postopka obvestil šele po izteku zakonsko določenega roka. Navedeno procesno dejstvo ima v skladu z ZRPJN za posledico fikcijo umika zahtevka za revizijo, na podlagi česar je bil naročnik dolžan izdati sklep o ustavitvi postopka.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik ob izdaji sklepa o ustavitvi postopka revizije št. 6395/07 z dne 7.12.2007 ravnal v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, je pritožbo na podlagi 2. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljeno.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 24.12.2007

Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije

Vročiti:

- LEKARNA LJUBLJANA, Ulica Stare pravde 11, 1000 Ljubljana
- Odvetnik Mitja Lamut, Pražakova 10, 1000 Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana