018-280/2007 Republika Slovenija, Slovenska turistična organizacija

Številka: 018-280/2007-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/2004, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici mag. Nataši Jeršič, ob sodelovanju svetovalke Sonje Marušič, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za oblikovanje tipske stojnice, ki bo predstavljala slovensko turistično ponudbo na sejmih doma in po svetu, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Klun ambienti d.o.o., Tomačevska 7/a, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik Slavko Trstenjak, Parmova 53, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Slovenska turistična organizacija, Dunajska cesta 156, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 06.12.2007

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o neoddaji javnega naročila, vsebovana v naročnikovem dokumentu "Obvestilo o neoddaji javnega naročila", obrazec JN-6, št. 1321/2007-S, z dne 28.06.2007.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 1.009,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 17.04.2007 sprejel sklep št. 1321/2007-S o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Naročnik je z Obvestilom o neoddaji javnega naročila (obr. JN-6) z dne 28.06.2007 vse ponudnike obvestil, da se predmetno javno naročilo ne odda.

Vlagatelj je po svojem pooblaščencu dne 04.07.2007 na naročnika naslovil dopis, poimenovan "zahtevek za obrazložitev odločitve in posredovanje podatkov", v katerem je od naročnika zahteval, da mu v roku petih dni od prejema tega dopisa dostavi zapisnik o odpiranju ponudb ter obrazloženo odločitev o neoddaji naročila oz. o zavrnitvi vseh ponudb ter druge podatke v zvezi z ocenjevanjem ponudb.

Vlagatelj je dne 12.07.2007 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj je v svojem zahtevku predlagal razveljavitev naročnikove odločitve o neoddaji javnega naročila iz obrazca JN-6, št.1321/2007-S z dne 28.06.2007, ter da naročnik oz. Državna revizijska komisija skladno s pridobljenimi ocenami ponudb izbere ustrezno ponudbo oz. odloči o neoddaji javnega naročila in svojo odločitev ustrezno obrazloži ter da vlagatelju povrne vse stroške, kot izhajajo iz stroškovnika. Podrejeno pa, da se razveljavi tako odločitev o neoddaji javnega naročila z dne 28.06.2007 kot tudi celoten postopek oddaje javnega naročila s predhodnim postopkom natečaja za oblikovanje tipske stojnice in da se vlagatelju povrne vse priglašene stroške.

Dne 03.08.2007 je Državna revizijska komisija prejela vlagateljevo vlogo, poimenovano "zahtevek za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo".

Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-217/2007-7 z dne 05.09.2007 odločila, da je naročnik vlagatelju dolžan omogočiti vpogled v dokumentacijo predmetnega javnega naročila, skladno z napotki iz obrazložitve, najkasneje v roku 8 dni po prejemu predmetnega sklepa, in da lahko vlagatelj po vpogledu v ponudbeno dokumentacijo predmetnega javnega naročila uveljavlja pravno varstvo v skladu z 12. členom ZRPJN. Prav tako je Državna revizijska komisija odločila, da je naročnik dolžan plačati vlagatelju stroške nastale v zvezi z revizijo, v znesku 726,29 EUR.

Vlagatelj je dne 17.09.2007 v skladu z navodilom iz tretje točke izreka sklepa Državne revizijske komisije št. 018-217/2007-7 z dne 05.09.2007 in na podlagi 12. člena ZRPJN vložil nov zahtevek za revizijo. Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo prejel 18.09.2007.
Vlagatelj v zahtevku opozarja, da navedena vrednost javnega naročila ne ustreza njegovi dejanski vrednosti. Ob upoštevanju pravilne mejne vrednosti javnega naročila, ki izhaja iz dokumenta "Izhodišča za oddajo ponudb" (točka 3.9), bi moral naročnik izvesti ustrezen postopek, ki je predpisan po ZJN-2.
Vlagatelj navaja, da iz dokumentacije ni jasno, kako je naročnik izvedel postopek ocenjevanja, ter da še vedno ni prejel dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da je večina ponudnikov prejela nič točk. V nadaljevanju vlagatelj navaja, da iz dostavljene mu dokumentacije izhaja, da naročnik ocenjevanja ponudb ni izvedel skladno s IV. poglavjem (Kriteriji za ocenjevanje) Povabila k oddaji ponudbe (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija). Iz ocenjevalnih listov namreč izhaja, da je naročnik ponudbe ocenjeval po neznanem ključu, ne ujemajo pa se niti seštevki za posamezne sklope podeljenih točk. Vlagatelj navaja, da je postopek ocenjevanja sporen zaradi navedenih formalnih pomanjkljivosti pri ocenjevanju, da je izveden samovoljno, v nasprotju s kriteriji, ki jih je postavil sam naročnik, predvsem pa brez obrazložitve s strani članov strokovne komisije.
Vlagatelj zatrjuje, da je izostala tudi vsebinska obrazložitev, ki bi jo naročnik moral podati ob sprejemu končne odločitve. Zgolj pavšalno navajanje, da ponudbe ne ustrezajo, ne zadostuje za utemeljeno in postopkovno pravilno zavrnitev vseh ponudb, posebej še, če vsebinska obrazložitev ne izhaja iz ocen članov komisije. Glede na to, da so bili postavljeni kvantitativni kriteriji za oceno ponudb, bi se naročnik moral opredeliti skladno s postavljenimi kriteriji in odločitev vsebinsko utemeljiti. Vlagatelj dodaja, da iz prejetih ocenjevanih listov izhaja, da je vrstni red izbranih ponudb (kot izhaja iz nepodpisanega zapisnika strokovne komisije z dne 12.06.2007) nepravilen, saj bi po preračunu vlagatelja glede na to, kolikokrat je bilo posameznemu projektu dodeljeno, prvo, drugo ali tretje najvišje število točk, na prvem mestu moral biti ponudnik 11111, na drugem pa skupaj ponudnika 33361 in 91203.
Vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija odloči, da se razveljavi odločitev naročnika o neoddaji javnega naročila, razvidna iz obvestila o neoddaji javnega naročila, obrazec JN-6, št. 1321/2007-S z dne 28.06.2007, ter da naročnik skladno s pridobljenimi ocenami izbere ustrezno ponudbo oz. odloči o neoddaji naročila ter svojo odločitev ustrezno obrazloži. Prav tako vlagatelj zahteva povrnitev stroškov tega postopka, kot so razvidni iz stroškovnika in morebitno dodatno nastalih stroškov. Podrejeno vlagatelj predlaga, da se poleg odločitve o oddaji javnega naročila razveljavi celoten postopek oddaje javnega naročila s predhodnim postopkom natečaja.

Vlagatelj je dne 27.09.2007 naročniku poslal vlogo "dopolnitev zahtevka za revizijo postopka javnega naročanja", na podlagi dokumentacije, ki mu jo je naročnik posredoval po vložitvi zahtevka za revizijo z dne 17.09.2007.

Dne 09.10.2007 je Državna revizijska komisija prejela vlagateljevo vlogo (z dne 08.10.2007) "zahtevek za nadaljevanje postopka za revizijo postopka javnega naročanja pred Državno revizijsko komisijo".

Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-257/2007-6 z dne 05.11.2007 odločila, da se vlagateljeva zahteva za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 08.10.2007, kot preuranjena zavrže, odločitev o stroških pa pridrži do odločitve o zahtevku za revizijo.

Dne 21.11.2007 je Državna revizijska komisija ponovno prejela vlagateljevo vlogo "zahtevek za nadaljevanje postopka za revizijo postopka javnega naročanja pred Državno revizijsko komisijo", v kateri predlaga, da Državna revizijska komisija v celoti razveljavi odločitev o neoddaji javnega naročila z dne 28.06.2007 kot tudi celoten postopek oddaje javnega naročila s predhodnim postopkom natečaja za oblikovanje tipske stojnice, ter da odloči o povrnitvi vseh stroškov tega postopka vlagatelju, kot so razvidni iz stroškovnika, kot tudi morebitnih dodatno nastalih stroškov.

Državna revizijska komisija je dne 27.11.2007 naročnika pozvala k predložitvi celotne dokumentacije. Naročnik je dokumentacijo Državni revizijski komisiji dostavil dne 29.11.2007.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb je Državna revizijska komisija v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej ugotovila, da gre v predmetnem postopku za javni natečaj, ki je v 26. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2 definiran kot "postopek ki naročniku omogoča, da pridobi, predvsem na področjih urbanističnega ali prostorskega in krajinskega načrtovanja, arhitekture, inženiringa in informacijske tehnologije ali obdelave podatkov, načrt ali projekt, ki ga izbere žirija po razpisu natečaja z ali brez podelitve nagrad". Ker se torej za oddajo naročila z natečajem uporabljajo pravila za oddajo javnih naročil, se postopek pravnega varstva ponudnikov (natečajnikov) vodi po ZRPJN.

Zato je Državna revizijska komisija v nadaljevanju preverila navedbe vlagatelja in kot prvo obravnavala vlagateljevo navedbo, da bi naročnik moral, glede na vrednost naročila, ki je po vlagateljevem mnenju bistveno večja, kot izhaja iz sklepa o začetku postopka, izvesti drug ustrezen postopek, skladno z določbami ZJN-2.

šesti odstavek 12. člena ZRPJN določa: "Vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom."
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil vlagatelj že ob prejemu razpisne dokumentacije, torej pred potekom roka za predložitev ponudb, seznanjen z (ocenjeno) vrednostjo javnega natečaja ter po kakšnem postopku namerava naročnik izpeljati javni natečaj, zato bi moral, v skladu z določilom šestega odstavka 12. člena ZRPJN, glede te navedbe vložiti zahtevek za revizijo že pred potekom roka za predložitev ponudb. Namen takšne ureditve v ZRPJN je preprečiti situacije, ko potencialni ponudnik ob pregledu razpisne dokumentacije sicer opazi sporna oziroma domnevno nezakonita določila, vendar zoper njih ne reagira takoj (ker pričakuje ugoden izid), zahtevek za revizijo pa vloži šele potem, ko se postopek oddaje javnega naročila zanj ne konča ugodno. Trenutek, na katerega je vezan prekluzivni učinek petega odstavka 12. člena ZRPJN, je torej rok za oddajo ponudb. Če je vlagatelj imel namen oporekati naročnikovemu izračunu ocenjene vrednosti in posledično izbiri postopka, bi moral zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila (glede te navedbe) vložiti v času, ko bi revizijska odločitev še lahko privedla do odprave očitanih nepravilnosti (če bi bilo ugotovljeno, da so očitki vlagatelja v zvezi s tem utemeljeni). Ker pa je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo v zvezi z to navedbo, ko je že oddal ponudbo, je potrebno šteti, da so te navedbe vlagatelja v smislu določil ZRPJN formalno prepozne oziroma da je njegov zahtevek v tem smislu zamujen in ga zato v tem delu ni več mogoče meritorno obravnavati oziroma presojati.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju preizkusila vlagateljevo navedbo, da iz prejete dokumentacije izhaja, da ocenjevanje ponudb ni potekalo v skladu s pravili, ki jih je postavil sam naročnik v razpisni dokumentaciji, ter da člani komisije niso podali obrazložitve svoje ocene v skladu s pravili ocenjevanja iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj navaja, da iz dostavljene mu dokumentacije ni mogoče jasno in nedvoumno razbrati, kako je bil sploh izveden postopek ocenjevanja, ter da mu naročnik še vedno ni dostavil dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da je večina ponudnikov prejela nič točk.

Državna revizijska komisija je že predhodno ugotovila, da gre v predmetnem postopku za javni natečaj, ki je v 26. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2 definiran kot postopek, ki naročniku omogoča, da na določenih področjih pridobi načrt ali projekt, ki ga izbere žirija po razpisu natečaja z ali brez podelitve nagrad. V skladu z 104. členom ZJN-2 (odločitve žirije) prejete natečajne predloge (načrte, projekte) oceni žirija, in to izključno na podlagi meril iz obvestila o javnem natečaju. Ne glede na to, da je žirija pri sprejemanju svojih odločitev samostojna (prvi odstavek 104. člena ZJN-2), pa lahko svojo odločitev sprejme oz. utemelji le na podlagi vnaprej postavljenih meril, ki jih določi naročnik. Tretji odstavek 104. člena ZJN-2 določa, da mora žirija v svojem poročilu, ki ga podpišejo njeni člani, razvrstiti projekte od prvega do zadnjega na podlagi ocene vsakega projekta, skupaj s svojimi opombami in vsemi točkami, ki bi jih bilo potrebno pojasniti.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji (na 4. strani v točki 4 - Način ocenjevanja ponudb ter na 5. strani v točki 9- Ocenjevanje ponudb) zapisal, da bo pravočasne in pravilne ponudbe ocenjevala strokovna žirija, pri čemer bo upoštevala merila, ki jih določa IV. poglavje povabila k oddaji ponudbe t.j. razpisne dokumentacije. Merila za ocenjevanje je naročnik zapisal na strani 6. v poglavju "Kriteriji za ocenjevanje" kjer je določil štiri merila za ocenjevanje natečajnih del (ustreznost idejne rešitve vsebinskim in funkcionalnim zahtevam natečajne vloge, uporabnost idejne rešitve za različne kvadrature, prilagodljivost idejne rešitve različnim namenom in idejna čistost in sporočilnost). Vsako od meril je naročnik ovrednotil v razponu od 0-25 točk ter določil, da bo vsak član komisije vsak idejni predlog ocenil po vsakem merilu s točkami od 0-25 in da bo podeljene točke obrazložil. Točke se pri vsakem merilu seštejejo in delijo s številom članov strokovne komisije. Najvišje možno število pri vsakem kriteriju je 25 točk, drugo izbrani ponudnik dobi 20 točk in tretje izbrani 15 točk, ostali dobijo 0 točk. Skupno število točk pri posameznem ponudniku ne sme presegati 100 točk. Naročnik je določil, da bo izbrana rešitev tistega ponudnika, ki bo prejel najvišje število točk. V primeru enakega števila točk pa zmaga ponudnik, kateremu komisija podeli višje število točk po kriteriju ustreznost idejne rešitve vsebinskim in funkcionalnim zahtevam. Za ocenjevanje prejetih ponudb je naročnik s sklepom z dne 04.06.2007 imenoval sedem člansko strokovno komisijo (žirijo).

Iz zapisnika strokovne komisije z dne 12.06.2007, št. 1321/2007 izhaja, da je strokovna komisija ugotovila, da so se na podlagi meril, navedenih v IV. poglavju povabila k oddaji ponudb, samo tri ponudbe uvrstile v ožji izbor in je le-te tudi ocenila. Nadalje iz zapisnika komisije izhaja, da nobena ponudba ni bila dovolj prepričljiva oz. ni zadoščala vsem merilom in zahtevam naročnika, obenem pa naj bi si bila mnenja članov komisije preveč nasprotujoča. V zapisniku je strokovna komisija tudi zapisala, da so ostale ponudbe dobile nič točk.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je napačen zaključek strokovne komisije, da so se na podlagi meril iz razpisne dokumentacije v ožji izbor ocenjevanja uvrstile samo tri ponudbe. Naročnik je namreč že v razpisni dokumentaciji določil, da bo strokovna komisija po določenih merilih ocenjevala vse pravočasne in pravilne ponudbe. Z vpogledom v prejeto spisovno dokumentacijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik prejel 15 ponudb, od katerih je 5 ponudb izločil kot nepopolne oz. nepravočasne. V ocenjevanje bi se tako moralo uvrstiti 10 ponudb, ki jih je naročnik označil kot popolne in ne samo tri, kot je to napačno zapisala oz. ugotovila strokovna komisija v svojem zapisniku z dne 12.06.2007.
Kot že zgoraj ugotovljeno je natečaj že po definiciji (26. točka 2. odstavka ZJN-2) postopek ki naročniku omogoča, da na določenih področjih pridobi načrt ali projekt, ki ga izbere žirija po razpisu natečaja z ali brez podelitve nagrad. Na podlagi zapisanega gre ugotoviti, da je žirija (ocenjevalna komisija) tista, ki izbira oz. ocenjuje načrt ali projekt in ne naročnik. Samo naročnik pa je (edini) tisti, ki lahko sprejme eno od naslednjih odločitev:
- da po opravljenem pregledu in dopolnitvi lahko izloči vse ponudbe, ki niso popolne (prvi
odstavek 80. člena ZJN-2);
- sprejme odločitev o zavrnitvi vseh ponudb (tretji odstavek 80. člena ZJN-2);
- po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejme odločitev o oddaji naročila (prvi odstavek 79. člena ZJN-2).
Državna revizijska komisija ugotavlja, da se v spisovni dokumentaciji nahajajo ocenjevalni listi samo za tri ponudbe, iz česar je mogoče zaključiti, da je strokovna komisija v postopek ocenjevanja dejansko uvrstila samo tri ponudbe čeprav bi (kot je bilo predhodno nesporno ugotovljeno), morala ocenjevati 10 ponudb, ki jih je naročnik očitno označil kot popolne (pravočasne in pravilne). Iz tretjega odstavka 104. člena ZJN-2 jasno izhaja, da mora žirija oceniti vse predloge ter jih v nadaljevanju razvrstiti od prvega do zadnjega na podlagi ocene, ki jo posamezni projekt prejme, česar pa strokovna komisija očitno ni storila. Državna revizijska komisija ob zgornjih ugotovitvah zaključuje, da je strokovna komisija s takšnim ravnanjem kršila tako določbe razpisne dokumentacije kot tudi določbo tretjega odstavka 104. člena ZJN-2.

Nadalje je Državna revizijska komisija z vpogledom v obstoječe ocenjevalne liste ugotovila, da strokovna komisija pri ocenjevanju ponudb (ki jih je uvrstila v ocenjevanje) ni uporabila istih meril, kot so bila določena v razpisni dokumentaciji. Iz ocenjevalnih listov je razvidno, da so člani komisije ponudbe ocenjevali po merilih, ki so razdeljena v dve skupini in sicer "uporabniški vidik" (merila kot npr. ocena prikaza Slovenije in njene turistične ponudbe, ali je predlagana stojnica dovolj gostoljubna do ciljnih javnosti in bi lahko omogočala razvijanje ugodne poslovne klime, itd.) in "vidik lastnika" (merila kot npr. kako učinkovita bi lahko bila predlagana stojnica pri image promociji Slovenije in njene turistične ponudbe (izgled kot celota, sporočilnost, jasnost), kako učinkovito bi lahko utrjevala blagovno znamko slovenskega turizma, itd.). Državna revizijska komisija ugotavlja, da strokovna komisija pri ocenjevanju ponudb, očitno ni uporabila meril, kot jih je določil naročnik v razpisni dokumentaciji in s katerimi so bili seznanjeni ponudniki (natečajniki). Prav tako v spisovni dokumentaciji ni mogoče najti obrazložitve ocen s strani članov strokovne komisije, ki bi jo morali podati v skladu z določbami IV. poglavja razpisne dokumentacije.
S takšnim ravnanjem je strokovna komisija očitno kršila določbe razpisne dokumentacije in določbo drugega odstavka 104. člena ZJN-2, v skladu s katero lahko žirija prejete projekte ocenjuje izključno na podlagi meril, ki jih vnaprej določi naročnik. S takšnim ravnanjem strokovne komisije je bilo v postopku javnega natečaja nedvomno kršeno tudi načelo transparentnosti (8. člen ZJN-2), v skladu s katerim morajo biti ponudniki (natečajniki) (ne)izbrani na pregleden način in po predpisanem postopku.

Državna revizijska komisija ponovno poudarja, da je žirija (ocenjevalna komisija) tista, ki izbira oz. ocenjuje ponudbe in ne naročnik, vendar pa je samo naročnik tisti, ki lahko po opravljenem pregledu in dopolnitvi sprejme odločitev, da izloči vse ponudbe, ki niso popolne (prvi odstavek 80. člena ZJN-2), da po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejme odločitev o oddaji naročila (prvi odstavek 79. člena ZJN-2) ali pa sprejme odločitev o zavrnitvi vseh ponudb (tretji odstavek 80. člena ZJN-2) .

V posledici zgoraj ugotovljenih dejstev gre ugotoviti, da je strokovna komisija pri ocenjevanju ponudb in sprejemu svoje odločitve nesporno ravnala v neskladju z ZJN-2 in določbami razpisne dokumentacije. Iz obrazložitve naročnikove odločitve o neoddaji javnega naročila z dne 28.06.2007, (št. 1321/2007, obrazec JN-6) nedvoumno izhaja, da je naročnik svojo odločitev utemeljil na ugotovitvah in razlogih strokovne komisije, za katere je bila predhodno ugotovljena njihova nezakonitost, to pa pomeni tudi nezakonitost naročnikove odločitve. Zaradi vsega navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljevemu primarnemu zahtevku ugodila in odločila, da se odločitev naročnika o neoddaji javnega naročila z dne 28.06.2007 razveljavi.

Skladno z določili tretjega odstavka 23. člena ZRPJN pa Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da pred ponovnim ocenjevanjem (vseh popolnih) ponudb preveri, ali je le-te na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije sploh mogoče oceniti. V kolikor bo naročnik ugotovil, da to ni mogoče, mora izdati ustrezno odločitev (tretji odstavek 80. člena ZJN-2), z ustrezno, z zakonitimi razlogi utemeljeno obrazložitvijo.
Ker je Državna revizijska komisija na podlagi zgoraj obravnavanih navedb ugodila vlagateljevemu primarnemu revizijskemu zahtevku, se do ostalih navedb in podrejenega revizijskega zahtevka vlagatelja ni opredeljevala.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je v revizijskem zahtevku z dne 17.09.2007 priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- v višini 700,00 EUR za takso za revizijski postopek,
- v protivrednosti 100 odvetniških točk za stroške konference s stranko;
- v protivrednosti 1.300 odvetniških točk za stroške sestave revizijskega zahtevka;
- materialne stroške v višini 2% ;
- 20% DDV.

V vlogi "dopolnitev zahtevka za revizijo postopka javnega naročanja" z dne 27.09.2007 je vlagatelj priglasil stroške v protivrednosti 100 odvetniških točk za stroške pregleda dodatno pridobljenih listin in konference s stranko, stroške v protivrednosti 750 odvetniških točk za sestavo vloge, ter materialne stroške v višini 2% , vse povečano za 20% DDV.

V vlogi "zahtevek za nadaljevanje postopka za revizijo postopka javnega naročanja" z dne 08.10.2007 je vlagatelj priglasil stroške v protivrednosti 750 odvetniških točk za sestavo vloge ter materialne stroške v višini 2% , vse povečano za 20% DDV.

V vlogi "zahtevek za nadaljevanje postopka za revizijo postopka javnega naročanja" z dne 21.11.2007 je vlagatelj prav tako priglasil stroške v protivrednosti 750 odvetniških točk za sestavo te vloge ter materialne stroške v višini 2%, vse povečano za 20% DDV.

Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, vlagatelju priznava naslednje potrebne stroške, nastale v zvezi z revizijo:

- za takso za revizijski postopek - stroške v višini 700,00 EUR,
- za pripravo revizijskega zahtevka - stroške v protivrednosti 500 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, kar znaša 275,40 EUR;
- materialne stroške v protivrednosti 2% od protivrednosti 500 točk (10 točk, kar znaša 4,95 EUR), povečano za 20% DDV, kar znaša 5,51 EUR;
- za stroške priprave vloge "zahtevek za nadaljevanje postopka za revizijo postopka javnega naročanja" z dne 21.11.2007 - stroške v protivrednosti 50 točk, povečano za 20% DDV, kar znaša 27,54 EUR;
- materialne stroške v protivrednosti 2% od protivrednosti 50 točk (1 točka, kar znaša 0,495 EUE), povečano za 20% DDV, kar znaša 0,55 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava stroškov za konferenco s stranko, ki jih je priglasil v revizijskem zahtevku z dne 17.09.2007, saj so te storitve že zajete v strošku za pripravo revizijskega zahtevka, ki mu ga je Državna revizijska komisija priznala. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala stroškov v zvezi z vlogo "dopolnitev zahtevka za revizijo postopka javnega naročanja" z dne 27.09.2007, saj je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagatelj v predmetni vlogi ni navedel vsebinsko novih navedb, ki bi lahko vplivale na odločitev Državne revizijske komisije. Državna revizijska komisija vlagatelju prav tako ni priznala stroškov v zvezi z vlogo "zahtevek za nadaljevanje postopka za revizijo postopka javnega naročanja" z dne 08.10.2007, saj je le-to kot preuranjeno s sklepom št. 018-257/2007-6 z dne 05.11.2007 zavrgla.
Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi stroški, saj glede na vrednost spora za njegovo priznanje podlage v Odvetniški tarifi ni najti.
Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 1.009,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 06.12.2007



mag. Nataša Jeršič, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije













Vročiti:
- Odvetnik Slavko Trstenjak, Parmova 53, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Slovenska turistična organizacija, Dunajska cesta 156, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana;
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.