018-281/2007 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Številka: 018-281/2007-5

SKLEP

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi četrtega odstavka 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list Republike Slovenije, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljevanju: ZRPJN), po predsedniku Državne revizijske komisije Samu Červeku, ob sodelovanju višjega svetovalca Aleksandra Petrovčiča, v postopku revizije oddaje javnega naročila "izvajanje svetovalno nadzornih storitev in koordinacije varnosti in zdravja za GOI dela, za zunanjo ureditev in za dobavo ter montažo opreme v Kadetnici Maribor", začetega na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika PROTECH BIRO d.o.o., Žolgarjeva ulica 17, Maribor, ki ga zastopa odvetnik Marjan Feguš, Prešernova 23a, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), ter na podlagi predloga vlagatelja o zadržanju nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, dne 03.12.2007

ODLOČILA

1. Predlogu vlagatelja po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN za sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila "izvajanje svetovalno nadzornih storitev in koordinacije varnosti in zdravja za GOI dela, za zunanjo ureditev in za dobavo ter montažo opreme v Kadetnici Maribor", se ne ugodi.

2. Naročnik lahko, kljub vlagateljevemu predlogu po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN, nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe o oddaji javnega naročila.

Obrazložitev

Naročnik je na Portalu javnih naročil dne 12.10.2007, pod št. objave JN2671/2007, objavil Obvestilo o naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi v skladu z 61. členom ZJN-2 - Storitve za javno naročilo "izvajanje svetovalno nadzornih storitev in koordinacije varnosti in zdravja za GOI dela, za zunanjo ureditev in za dobavo ter montažo opreme v Kadetnici Maribor".

Vlagatelj je naslovil na Državno revizijsko komisijo vlogo, z dne 23.11.2007, z naslovom Zahteva za revizijo postopka javnega naročanja MORS-410/2007-ODP ter Predlog za izdajo sklepa o zadržanju aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila MORS-410/2007-ODP, v kateri uvodoma predlaga naročniku, da na podlagi 11. člena ZRPJN po predhodnem preizkusu zahteve za revizijo zadrži postopek javnega naročila, po detajlni obravnavi pa postopek ustavi, podredno pa, da postopek oddaje javnega naročila zadrži do odločitve Državne revizijske komisije.
Vlagatelj v nadaljevanju citirane vloge pojasnjuje dejanski stan v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ter določene domnevne nepravilnosti v zvezi s tem postopkom, ki naj bi jih storil naročnik. Pri tem se vlagatelj sklicuje na pogodbo med njim in naročnikom, št. PB-04/01 oz. št. 404-09-226/2004-1, z dne 02.08.2004, ki naj bi že zajemala dela, ki so predmet postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Predmetno javno naročilo (ter oddaja del tretjemu) je po prepričanju vlagatelja nepotrebno in njemu škodljivo. Vlagatelj meni, da ne more biti dvoma, da Zakon o javnih naročilih ne sili naročnika v nova javna naročila pri razmerju kot je obstoječe. Mnenje, da je zaradi 30 % preseganja dodatnih del glede na vrednost osnovnega projekta potrebno novo javno naročilo in nov javni razpis, je po stališču vlagatelja zgrešeno. Če osnovno naročilo in sklenjena pogodba za njegovo izvedbo nimata določene vrednosti prenove objekta Kadetnice v Mariboru, ni mogoče govoriti o 30 % preseganju le-te. Zakaj javno naročilo iz leta 2004 in sklenjena pogodba nimata opredeljene vrednosti, po mnenju vlagatelja ni pomembno in je pri tem vseeno ali je bilo javno naročilo takšno, da je hote ali nehote ostalo v specifiki nejasnega. Za rešitev dileme, če to sploh je, po prepričanju vlagatelja obstoje drugačni mehanizmi, takšni, ki s pogodbo in položajem vlagatelja v njej nimajo nikakršnega stičišča. Vlagatelj nadaljuje, da ni nikakršnega razloga, da bi se družba morala podvreči postopku izbire ponovno pri obstoju objektivnega rizika, da naročnik vlagatelja kot ponudnika sploh ne izbere. Vlagatelj dalje pojasnjuje, da sodelovanje v postopku povzroči tudi materialni primanjkljaj družbi, ki vlaga zahtevo za revizijo, saj je njegovi morebitni kandidaturi za prevzem javnega naročila potrebno priložiti bančno garancijo, ki se jo seveda plača, z vzpostavljanjem razmerja z bančno garancijo pa se objektivno slabi finančno čvrstost družbe (vlagatelja). Obligacijsko pravno je pogodba PB-04/01 po prepričanju vlagatelja povsem jasna. Naročnik je v skladu z mnenjem vlagatelja po njej zavezan k izpolnitvi, ignoranca zaveze pa povzroči odškodninsko odgovornost.
Vlagatelj dodaja, da je možno, da se bo v postopku oddaje javnega naročila pojavil ponudnik, ki bi dela opravil za manj kot 1,75 % od skupne vrednosti, in če bi naročnik takšnemu ponudniku s pogodbo predal izvedbo del, bi (naročnik) neposredno hudo ogrozil poslovne interese vlagatelja, kar pa slednji ne bo dopustil. Pozicija v smislu pravno zavarovanega je po prepričanju vlagatelja čvrsta tako po pogodbi PBÂ"-04/01, uspešno pa je mogoče zagovarjati, da se v aktualnem razmerju prolongira zgolj rok izvedbe.
Vlagatelj zatorej Državni revizijski komisiji predlaga, da ob izrecnem predlogu vlagatelja sprejeme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Pri odločanju naj Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja aktivnosti v postopku potencialnega oškodovanca - vlagatelja ter javnim interesom v izvedbi postopka oddaje javnega naročila. V navedenem razmerju gre po mnenju vlagatelja za to, da bi ob upoštevanju pogodbe PB-04/01 v nadaljevanju lahko prišlo do odškodninske odgovornosti naročnika, takšna situacija pa zagotovo ne more biti v javnem interesu, če se upošteva, da bi škoda bremenila državni proračun.
Vlagatelj citirano vlogo zaključuje med drugim z naslednjo navedbo: "Zaradi predloga, da Državna revizijska komisija nemudoma, še pred 26.11.2007, ko je po razpisu MORS-410/2007-ODP predvideno odpiranje morebitnih ponudb, vlagatelj zahteve za revizijo pošilja tudi na Državno revizijsko komisijo in ne le naročniku.".

Naročnik je z dopisom z dne 27.11.2007 Državni revizijski komisiji posredoval vlogo z naslovom Mnenje o vloženem revizijskem zahtevku in vloga za izdajo sklepa, da vloženi revizijski zahtevek ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila za izvajanje svetovalno nadzornih storitev in koordinacije varnosti in zdravja za GOI dela, za zunanjo ureditev in za dobavo ter montažo opreme v Kadetnici Maribor z oznako MORS-410/2007-ODP, sklicujoč se na vložen vlagateljev zahtevek za revizijo.


Po preučitvi navedb vlagatelja je Državna revizijska komisija o vlagateljevem predlogu za sprejem sklepa o zadržanju nadaljnjih aktivnosti naročnika odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.


Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v spis predmetne zadeve uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj vlogo, z dne 23.11.2007, z naslovom Zahteva za revizijo postopka javnega naročanja MORS-410/2007-ODP ter Predlog za izdajo sklepa o zadržanju aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila MORS-410/2007-ODP, naslovljeno nanjo, naslovil tudi na naročnika, ki jo je prejel istega dne kot Državna revizijska komisija (26.11.2007). Glede na navedeno se Državna revizijska komisija s predlogi vlagatelja naročniku (predlog naročniku, da na podlagi 11. člena ZRPJN po predhodnem preizkusu zahteve za revizijo zadrži postopek javnega naročila, po detajlni obravnavi pa postopek ustavi, podredno pa, da postopek oddaje javnega naročila zadrži do odločitve Državne revizijske komisije) ni ukvarjala, saj le-ti očitno niso naslovljeni nanjo, naročnik pa je z njimi tudi nesporno seznanjen.

V posledici gornje uvodne ugotovitve se je Državna revizijska komisija ukvarjala zgolj s predlogom vlagatelja, ki je naslovljen nanjo, in sicer, da ob izrecnem predlogu vlagatelja sprejeme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija izrecno poudarja, da je predlog vlagatelja, vsebovan v vlogi z dne 23.11.2007, mogoče razumeti kot predlog po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN.

ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) med drugim določa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila. Drugi odstavek 11. člena ZRPJN pa določa, da lahko naročnik ne glede na vložen zahtevek za revizijo nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ter da sme naročnik skleniti pogodbo o oddaji javnega naročila skladno z odločitvijo Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. Tretji odstavek 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da naročnik lahko ob prejemu zahtevka za revizijo odloči, da se ne glede na prvi odstavek 11. člena ZRPJN izvajanje postopka oddaje javnega naročila zadrži do odločitve Državne revizijske komisije in o tem najpozneje v treh dneh obvesti vse udeležene v postopku oddaje javnega naročila. Četrti odstavek 11. člena ZRPJN pa določa, da lahko Državna revizijska komisija na predlog vlagatelja zahtevka za revizijo sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, da pri odločanju o predlogu vlagatelja Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja aktivnosti v postopku in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila, ter da če Državna revizijska komisija predlogu ugodi, mora naročnik o tem obvestiti vse udeležene v postopku oddaje javnega naročila.

Prvi odstavek 11a. člena ZRPJN določa, da lahko Državna revizijska komisija na obrazloženi predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila. Drugi odstavek 11a. člena ZRPJN pa določa, da naročnik posreduje predlog iz prvega odstavka 11a. člena ZRPJN tudi vlagatelju zahtevka za revizijo, ter da lahko da vlagatelj zahtevka o predlogu naročnika mnenje v treh dneh od njegovega prejema in ga pošlje Državni revizijski komisiji in naročniku. Tretji odstavek 11a. člena ZRPJN določa, da pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami nezadržanja sklenitve pogodbe in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila.

Iz zgoraj navedenega besedila prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN je razvidno, da ZRPJN kot osnovno pravilo določa nesuspenzivnost zahtevka za revizijo, pri čemer pa velja prepoved sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila. Temeljno pravilo zakona torej je, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, oziroma zadrži le sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila, medtem ko je možnost za morebitno odločitev o zadržanju nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila (torej aktivnosti pred sklenitvijo pogodbe o oddaji javnega naročila) pridržana za primer, ko se naročnik ob prejemu zahtevka za revizijo sam odloči, da bo zadržal nadaljnje aktivnosti (tretji odstavek 11. člena ZRPJN), oziroma za primer ko vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga zadržanje nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje v celoti ali le deloma (četrti odstavek 11. člena ZRPJN).

Iz zgoraj navedenega besedila 11a. člena ZRPJN pa je razvidno, da je možnost nezadržanja sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila pridržana za primer, ko naročnik to predlaga Državni revizijski komisiji (prvi odstavek 11a. člena ZRPJN) in seveda ob hkratnem izpolnjevanju ustreznih pogojev za dovolitev sklenitve pogodbe.

Na tem mestu gre poudariti, da je odločanje Državne revizijske komisije na predlog vlagatelja zahtevka za revizijo v okviru 11. člena ZRPJN torej po naravi stvari odločanje o zadržanju / nezadržanju nadaljnjih aktivnosti naročnika, ki naj bi jih naročnik izvedel pred sklenitvijo pogodbe, ne pa odločanja o dovolitvi / nedovolitvi sklenitve pogodbe po 11a. členu ZRPJN. Z drugimi besedami: odločitev Državne revizijske komisije, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti (oziroma neugoditev predlogu vlagatelja) nikakor ne pomeni (hkratne) dovolitve naročniku, da lahko sklene pogodbo. Pravica do predložitve predloga s strani vlagatelja zahtevka za revizijo na podlagi četrtega odstavka 11. člena ZRPJN (da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma) se namreč izrecno nanaša na odmik na "manj" oz. "navzdol" kot je določeno s splošnim pravilom nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo s prepovedjo sklenitve pogodbe (arg. drugega odstavka 11. člena ZRPJN). Pravica do predložitve predloga s strani naročnika na podlagi prvega odstavka 11a. člena ZRPJN (da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila) pa se namreč izrecno nanaša na odmik na "več" oz. "navzgor" (v primerjavi z odmikom po 11. členu ZRPJN) kot je določeno s splošnim pravilom nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo s prepovedjo sklenitve pogodbe (arg. drugega odstavka 11. člena ZRPJN).

Tako možnost zadržanja nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali le deloma po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN, kot tudi možnost dovolitve sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila po prvem odstavku 11a. člena ZRPJN sta pridržani le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. Bodisi zadržanje nadaljnjih aktivnosti naročnika v celoti ali le deloma v postopku oddaje javnega naročila na predlog vlagatelja, bodisi dovolitev sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila na predlog naročnika predstavljata torej odmik od t.i. splošne nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo po prvem in drugem odstavku 11. člena ZRPJN. Zakon torej v osnovi preprečuje sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila, ne preprečuje pa nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila (npr. pregledovanje in vrednotenje ponudb, priprava, sprejem in izdaja odločitve o oddaji). Z načelno prepovedjo sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila je preprečena možnost nastanka morebitne škode neizbranemu ponudniku zaradi morebitne nezakonite odločitve o oddaji posla, ki je predmet javnega naročila, izbranemu ponudniku. Iz generalno določene nesuspenzivnosti vloženega zahtevka za revizijo pa gre razbrati tudi, da vsekakor prevladuje javni interes za nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila (seveda brez sklenitve pogodbe oziroma je sklenitev le-te mogoča le pod zakonsko določenimi pogoji). Zakonodajalec je z novelo ZRPJN (ZRPJN-E) očitno želel v splošnem preprečiti situacije, ki bi zadrževale potek oddaje javnega naročila, prepovedal (oziroma jo je dovolil samo pod določenimi pogoji) pa je sklenitev pogodbe kot varovalko, ki preprečuje nastanek morebitne škode morebitnim neizbranim ponudnikom s sklenitvijo pogodbe z morebitnim nezakonito izbranim ponudnikom.

ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame t.i. nesuspenzivni učinek v smislu četrtega odstavka 11. člena ZRPJN, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu vlagatelja upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja aktivnosti v postopku in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno morebitno odločitev. Pri presoji obstoja okoliščin mora Državna revizijska komisija tako praviloma ugotoviti, ali so izpolnjeni naslednji pogoji: obstajati mora dejanska nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost preprečitve škode; pri tehtanju interesov vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila in ocenjevanju razmerja med škodljivimi posledicami zadržanja aktivnosti in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila, morajo biti razlogi za zadržanje postopka močnejši od razlogov za nezadržanje.

V zvezi z zapisanim Državna revizijska komisija izpostavlja, da pri presoji utemeljenosti predloga za izdajo sklepa po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN ne odloča o utemeljenosti vloženega zahtevka za revizijo (ali v njem podanih revizijskih navedb), za njeno odločitev o takšnem predlogu pa so tako irelevantna tudi (morebitna) stališča naročnika do revizijskega zahtevka; odločanje o utemeljenosti (pred tem pa še dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo je namreč predmet ločenega - revizijskega postopka, v katerem, skladno z določili ZRPJN, najprej odloča naročnik, šele v primeru zahteve za nadaljevanje postopka revizije pred tem organom pa tudi Državna revizijska komisija. Upoštevajoč zapisano gre posebej izpostaviti tudi, da odločitev Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN v ničemer ne prejudicira njene morebitne kasnejše odločitve o utemeljenosti (dopustnosti, pravočasnosti, â??) zahtevka za revizijo, če pride do nadaljevanja revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Zgoraj navedeno pa pomeni tudi, da predstavljajo podlago odločitve Državne revizijske komisije o predlogu za izdajo sklepa po četrtem odstavku 11. člena ZRPJN zgolj argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v prid ugoditvi takšnemu predlogu navaja (predloži) vlagatelj, in argumenti (dejstva, dokazi), ki jih v odgovor na predlog vlagatelja morebiti navaja (predloži) naročnik. Zgolj na podlagi teh Državna revizijska komisija opravi tudi tehtanje, kot ga predvideva četrti odstavek 11. člena ZRPJN.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotavlja, da vlagatelj v vlogi z dne 23.11.2007 gradi svojo argumentacijo za izdajo sklepa o suspenzivnosti zahtevka za revizijo s sklicevanjem na pogodbo med njim in naročnikom, št. PB-04/01 oz. št. 404-09-226/2004-1, z dne 02.08.2004, ki naj bi že zajemala dela, ki so predmet postopka oddaje predmetnega javnega naročila, zato je predmetno javno naročilo (ter oddaja del tretjemu) po prepričanju vlagatelja nepotrebno in njemu škodljivo. Vlagatelj zatrjuje, da ni nikakršnega razloga, da bi se moral podvreči postopku izbire ponovno pri obstoju objektivnega rizika, da naročnik vlagatelja kot ponudnika sploh ne izbere. Vlagatelj nadalje škodo utemeljuje s sodelovanjem v postopku, ki mu povzroči tudi materialni primanjkljaj, saj je njegovi morebitni kandidaturi za prevzem javnega naročila potrebno priložiti bančno garancijo, ki se jo seveda plača, z vzpostavljanjem razmerja z bančno garancijo pa se objektivno slabi finančno čvrstost vlagatelja. Vlagatelj v zvezi s škodo dodaja, da je možno, da se bo v postopku oddaje javnega naročila pojavil ponudnik, ki bi dela opravil za manj kot 1,75 % od skupne vrednosti, in če bi naročnik takšnemu ponudniku s pogodbo predal izvedbo del, bi (naročnik) neposredno hudo ogrozil poslovne interese vlagatelja, kar pa slednji ne bo dopustil. Vlagatelj torej v konkretnem primeru t.i. potencialno škodo, ki bi mu lahko nastala z izvajanjem nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, izpelje iz obstoječe pogodbe med njim in naročnikom, ki naj bi po njegovem mnenju že zajemala dela, ki so predmet postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija v zvezi z domnevno škodo vlagatelja zaradi sodelovanja v postopku oddaje predmetnega javnega naročila poudarja, da je vlagateljeva (domnevna) škoda zaradi sodelovanja v postopku oddaje zgolj hipotetična oziroma, da zgolj zaradi obstoječe pogodbe med njim in naročnikom, ki naj bi po njegovem mnenju že zajemala dela, ki so predmet postopka oddaje predmetnega javnega naročila, še ni mogoče trditi, da obstoji dejanska nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost preprečitve škode v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Pri tem pa Državna revizijska komisija izrecno dodaja, da samo sodelovanje vlagatelja v postopku oddaje predmetnega javnega naročila zanj predstavlja zgolj običajno poslovno tveganje v smislu možnosti pridobitve / nepridobitve posla v skladu z ZJN-2, ki je predmet predmetnega javnega naročila, domneve obveznosti in pravice obeh strank (naročnika in vlagatelja) po pogodbi št. PB-04/01 oz. št. 404-09-226/2004-1, z dne 02.08.2004, pa sodijo v sfero obstoječega obligacijskega razmerja po tej pogodbi (z vsemi relevantnimi aneksi), za presojo katerega je pristojno sodišče.

Državna revizijska komisija v zvezi s predlogom vlagatelja, da izda sklep o zadržanju nadaljnjih aktivnosti naročnika, poudarja, da zgolj hipotetična škoda, ki bi vlagatelju lahko nastala, ne more biti v konkretnem primeru zadosten razlog za ugoditev vlagateljevemu predlogu po zadržanju nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da javni interes za izvedbo postopka oddaje predmetnega javnega naročila nedvomno obstaja, saj le-ta izhaja že iz same zakonske ureditve, ki določa praviloma nesuspenziven učinek vloženega zahtevka za revizijo na nadaljnji potek postopka oddaje javnega naročila (seveda z načelno prepovedjo sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila).

Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija vlagateljevemu predlogu po sprejemu sklepa o zadržanju nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ni ugodila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 03.12.2007


Samo Červek, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije





















Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana
- Odvetnik Marjan Feguš, Prešernova 23a, Celje
- Republika Slovenija, Državno pravobranilstvo, šubičeva ulica 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova ulica 11, Ljubljana