018-276/2007 Skupnost zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti celjske regije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata ter predsednika Sama Červeka in članice Vide Kostanjevec kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo II. faze postopka oddaje javnega naročila po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti z okvirnim sporazumom "dobava sanitetnega, laboratorijskega, zobozdravstvenega in RTG materiala", za Zdravstveni dom Celje v "sklopu 13: Hitri testi" in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil ponudnik Mikro+Polo d.o.o., Zagrebška cesta 22, Maribor, ki ga zastopa odvetnica Mojca Veljkovič, Ljubljanska 42, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Skupnost zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti celjske regije, Gregorčičeva ulica 3, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 28.11.2007 soglasno

odločila:

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep z dne 12.11.2007, s katerim je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel kot prepozen

2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo odločati skladno s 16. členom ZRPJN.

3. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi s pritožbo, v višini 8,80 â?? v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Po pooblastilu Zdravstvenega doma Celje, Zdravstvenega doma "dr. Jožeta Potrate" Žalec, Zdravstvenega doma šmarje pri Jelšah in Zdravstvenega doma šentjur pri Celju je naročnik kot skupni nabavni organ dne 16.4.2007 izdal sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti in sklenitvijo okvirnega sporazuma za dobavo sanitetnega, laboratorijskega, zobozdravstvenega in RTG materiala.

Naročnik je I. fazo predmetnega javnega naročila objavil v Uradnem listu RS, št. 39, z dne 4.5.2007, št. objave Ob-12814/07, ter v Uradnem listu Evropske unije, št. S84, z dne 2.5.2007, pod št. obvestila 103212.

Naročnik je dne 14.6.2007 vse kandidate obvestil o priznanju usposobljenosti in sposobnosti. Iz Obvestila o priznanju usposobljenosti in sposobnosti med drugim izhaja, da je naročnik vlagatelju za Zdravstveni dom Celje priznal sposobnost tudi za "Sklop 13: Hitri testi". Z istim dokumentom je naročnik usposobljene kandidate povabil k podpisu okvirnih sporazumov in k predložitvi konkretnih ponudb v II. fazi predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Dne 14.9.2007 je naročnik sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je vse ponudnike obvestil o izbiri najugodnejših ponudnikov po sklopih. Iz Odločitve je razvidno, da je naročnik za Zdravstveni dom Celje, za sklop 13: Hitri testi, kot najugodnejšega izbral ponudnika Dr. Gorkič d.o.o., Obrtniška 11, Logatec (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ponudbo vlagatelja pa je v tem sklopu zavrnil kot neprimerno.

Vlagatelj je dne 24.7.2007 na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem navaja, da je naročnik ravnal nepravilno, ko je njegovo ponudbo zavrnil kot neprimerno. Vlagatelj meni, da značilnosti ponujenega blaga, ki jih je naročnik v obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila navedel kot razloge za neprimernost njegove ponudbe, v razpisni dokumentaciji sploh niso bile opredeljene v tehničnih lastnostih blaga oziroma so bile opredeljene pomanjkljivo in so ponudniku omogočale ponuditi blago v več možnih "pojavnih oblikah". S tem je po mnenju vlagatelja naročnik pri vrednotenju ponudb kršil določbo 4. odstavka 48. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljevanju ZJN-2), saj v postopku vrednotenja ponudb tehničnih in funkcionalnih zahtev ni uporabil na način, kot so bile zapisane v razpisni dokumentaciji, oziroma slednjih za posamezne vrste blaga v razpisni dokumentaciji niti ni opredelil, kljub temu pa njegovo ponudbo zaradi teh zahtev zavrnil kot neprimerno. Glede na zapisano vlagatelj v celoti izpodbija utemeljitev naročnika v odločitvi o oddaji naročila v delu, kjer je navedeno, da ponudba vlagatelja za blago, razpisano v sklopu 13, ni primerna. Vlagatelj še dodaja, da je naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo izločil in izbral cenovno dražjega ponudnika, ravnal negospodarno, s svojim ravnanjem pa je kršil temeljna načela javnega naročanja. V skladu z navedenim vlagatelj predlaga, da se predmetno javno naročilo odda njemu. Vlagatelj je priglasil tudi stroške, nastale v zvezi z revizijo.

Naročnik je dne 9.10.2007 po svoji pooblaščenki, odvetnici Alenki Pečnik, sprejel sklep o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-262/2007-3, z dne 29.10.2007, ugotovila, da je odločitev o vlagateljevem revizijskem zahtevku, kot izhaja iz sklepa, ki ga je dne 9.10.2007 izdala naročnikova pooblaščenka, odvetnica Alenka Pečnik, za vlagatelja brez pravnega učinka, in naročniku naložila, da mora o vlagateljevem revizijskem zahtevku z dne 24.7.2007, ob ugotovitvi izpolnjevanja vseh procesnih predpostavk, odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN in svojo odločitev vročiti vlagatelju.

Naročnik je dne 12.11.2007 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 24.7.2007 zavrgel, vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov zavrnil, ter slednjemu naložil povračilo stroškov, nastalih naročniku z obravnavo in odločitvijo zahtevka za revizijo. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da bi glede na določilo 2. točke 12. člena ZRPJN vlagatelj zahtevek za revizijo moral vložiti časovno že v fazi objave obvestila o javnem naročilu in ne šele po oddaji ponudbe oziroma odločitvi o oddaji naročila. V nadaljevanju obrazložitve sklepa naročnik še navaja razloge za svojo odločitev o neprimernosti vlagateljeve ponudbe, pri čemer odgovori tudi na očitke vlagatelja, ki jih je ta podal v zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je od vlagatelja dne 16.11.2007 prejela dokument, imenovan "Zahtevek za revizijo", v katerem se vlagatelj pritožuje na sklep naročnika z dne 12.11.2007, s katerim je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel na podlagi določil 13. člena ZRPJN. Vlagatelj navaja, da v celoti vztraja pri vloženem zahtevku za revizijo in dodaja, da je bila njegova zahteva za revizijo v celoti pravilna in pravočasna, naročnikova trditev, da bi vlagatelj moral zahtevek vložiti že takoj po objavi razpisa oziroma po prejemu razpisne dokumentacije, pa ne drži. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo oporeka odločitvi naročnika, ki ne temelji na predhodno določenih razpisnih pogojih in merilih, zato ne gre za grajo razpisnih pogojev, ampak za grajo izvedenega postopka izbire ponudnika za sklop 13-hitri testi. Vlagatelj še dodaja, da je sklep naročnika procesno nepravilen, saj je naročnik v izreku zahtevek za revizijo zavrgel, medtem ko se obrazložitev odločitve naročnika nanaša na neprimernost ponudbe vlagatelja, ki pomeni materialno odločanje in presojo. Obrazložitev in izrek sta torej sama sebi v nasprotju, kar je procesno nepravilno, zato vlagatelj zahteva, da Državna revizijska komisija odloči tako, da posredovani revizijski zahtevek sprejme v obravnavo in mu v celoti ugodi ter naročniku naloži plačilo povzročenih stroškov. Vlagatelj v nadaljevanju podaja svoje stališče na naročnikov sklep o zavrnitvi revizijskega zahtevka.

Po pozivu Državne revizijske komisije je naročnik slednji dne 20.11.2007 odstopil vso dokumentacijo, relevantno za rešitev vlagateljeve pritožbe.

Po pregledu dokumentacije in preučitve utemeljenosti pritožbenih navedb vlagatelja je Državna revizijska komisija odločila, da je pritožba utemeljena.

Uvodoma Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre vlagateljev dokument "Zahtevek za revizijo", ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 16.11.2007, kljub njegovemu napačnemu poimenovanju šteti za pritožbo iz 13. člena ZRPJN. Iz vsebine dokumenta je mogoče razbrati, da se vlagatelj pritožuje na sklep naročnika z dne 12.11.2007 o zavrženju njegovega zahtevka za revizijo po drugem odstavku 12. člena ZRPJN, isti zakon pa v tem primeru kot pravno sredstvo predvideva možnost vložitve pritožbe na Državno revizijsko komisijo v treh dneh od prejema sklepa naročnika (drugi odstavek 13. člena ZPRJN), kar je vlagatelj s tem dokumentom tudi storil.

V predmetnem pritožbenem postopku je med vlagateljem in naročnikom spor glede vprašanja, ali je naročnik pravilno ugotovil obstoj okoliščin iz drugega odstavka 12. člena ZRPJN, in upravičeno zavrgel vlagateljev zahtevek za revizijo kot prepozen.

Iz naročnikovega sklepa z dne 12.11.2007 o zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo izhaja, da je naročnik pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo ugotovil, da le-ta ni pravočasen. Naročnik je zato odločil, da na podlagi prvega odstavka 13. člena ZRPJN vlagateljev zahtevek za revizijo zavrže, svojo odločitev pa je oprl na določilo drugega odstavka 12. člena ZRPJN, ki določa: "Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave in/ali razpisno dokumentacijo, se v postopkih iz 1., 2., 3. in 5. točke prvega odstavka 24. člena ZJN-2/â??/, lahko vloži najkasneje v 10 dneh od dneva objave obvestila o javnem naročilu oziroma dostopnosti razpisne dokumentacije. Zahtevka za revizijo po tem odstavku v nobenem primeru ni mogoče vložiti po roku, ki je določen za oddajo ponudb."

ZRPJN v prvem in drugem odstavku 13. člena (Predhodni preizkus zahtevka za revizijo) naročniku nalaga, da po prejemu zahtevka za revizijo preveri, ali je pravočasen in ali ga je vložila upravičena oseba iz 9. člena ZRPJN. V primeru, če je zahtevek za revizijo vložen prepozno ali ga je vložila oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacije, naročnik zahtevek za revizijo zavrže s sklepom. Zoper tak sklep naročnika ima vlagatelj - v kolikor se s sklepom naročnika ne strinja - možnost vložiti pritožbo na Državno revizijsko komisijo.

Iz zgoraj navedene pravne podlage tako izhaja, da je naročnik pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo na podlagi 13. člena ZRPJN dolžan preveriti tudi, ali so podane okoliščine iz drugega odstavka 12. člena ZRPJN, in v primeru obstoja teh okoliščin dolžan tak revizijski zahtevek za revizijo zavreči (drugi odstavek 13. člena ZRPJN).

Ob vpogledu v vlagateljev zahtevek za revizijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s svojimi navedbami oporeka naročnikovemu načinu ocenjevanja ponudb v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Pri tem Državna revizijska komisija sledi vlagatelju pri njegovih pojasnilih, da z navedbami v revizijskem zahtevku ne napada morebitnih kršitev razpisne dokumentacije, kot si to napačno razlaga naročnik (in katere bi vlagatelj bil dolžan izpodbijati v roku iz drugega odstavka 12. člena ZRPJN), ampak oporeka odločitvi naročnika o zavrnitvi njegove ponudbe, ki jo je ta sprejel po pregledu in ocenjevanju ponudb. Vlagatelj tako svoj zahtevek za revizijo usmerja v preverjanje ravnanj naročnika v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb (v kateri je po mnenju vlagatelja ocenjevanje potekalo neskladno z zahtevami razpisne dokumentacije oziroma mimo njih), ta faza postopka oddaje javnega naročila pa nedvomno časovno ne sovpada oziroma je kasnejša od razpisne faze, na katero se omejitev vložitve zahtevka za revizijo iz drugega odstavka 12. člena ZRPJN nanaša.

Na podlagi zgoraj navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj pri vložitvi zahtevka za revizijo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila (upoštevajoč prvi odstavek 12. člena ZRPJN, po katerem lahko vlagatelj zahtevek za revizijo vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročilam in zoper vsako ravnanje naročnika) v konkretnem primeru ne more biti omejen z drugim odstavkom 12. člena ZRPJN, naročnik pa njegovega zahtevka za revizijo iz tega razloga ni bil upravičen zavreči po drugem odstavku 13. člena ZRPJN, pač pa bi moral (ob ugotovitvi izpolnjevanja vseh procesnih predpostavk) o njem meritorno (vsebinsko) odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Vendar pa se Državna revizijska komisija ne more strinjati z vlagateljevo pritožbeno navedbo, da sta obrazložitev in izrek naročnikovega sklepa z dne 12.11.2007 sama sebi v nasprotju, zaradi česar naj bi bil sklep naročnika procesno nepravilen. Ker je naročnik v obrazložitvi spornega sklepa navedel pravno podlago, s katero je utemeljil svoj izrek o zavrženju zahtevka za revizijo, je kljub temu, da je (sicer oblikovno nedosledno) poleg tega navajal druge razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe (ki za zavrženje zahtevka za revizijo niso relevantne), sklep mogoče v celoti preizkusiti. Zato ta (dodatna) obrazložitev sklepa še ne pomeni njegovo procesno nepravilnost oziroma bistveno kršitev (pravdnega) postopka (14. točka 339. člena Zakona o pravdnem postopku [Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04, 2/04, 52/07; v nadaljevanju: ZPP] v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN).

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu s 3. alineo drugega odstavka 23. člena ZRPJN pritožbi ugodila in razveljavila sklep z dne 12.11.2007, s katerim je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel kot prepozen, naročnik pa mora odločati o zahtevku za revizijo v skladu s 16. členom ZRPJN.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v pritožbi zahteval tudi povrnitev stroškov, in sicer 100 odvetniških točk za konferenco s stranko, 350 točk za pregled listin in študij zadeve, 2500 točk za sestavo zahtevka za revizijo, znesek v višini plačane revizijske takse, 20 točk za administrativne stroške ter 20% DDV.
Vlagatelj zahteva povrnitev priglašenih stroškov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi "â??v roku 8 dni, šteto od dneva sprejema odločitve naročnika o zahtevku za revizijo, v primeru zamude pa skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti pa do plačila".

Ker ZRPJN v 22. členu vsebuje le o pravila o vračanju stroškov revizijskega postopka, povezanih z zahtevkom za revizijo, ki se priznavajo glede na utemeljenost le-tega, se v tem primeru smiselno uporabljajo določbe ZPP. Skladno z določili prvega odstavka 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Skladno s 155. členom ZPP pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi.

Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN ter skladno s 155. členom ZPP in tretjim odstavkom 13. člena Odvetniške tarife (Uradni list Republike Slovenije, številka 67/2003 in 70/2003) vlagatelju glede na višino spornega predmeta priznava administrativne stroške v višini 16 odvetniških točk, kar skupaj z 20% DDV znaša 8,80 â??.

Državna revizijska komisija vlagatelju pritožbe ne priznava stroškov za konferenco s stranko in za pregled listin in študij zadeve, saj so te storitve že zajete v strošku iz 2. točke tarifne številke 21 Odvetniške tarife (vlagatelj povračila slednjega stroška ni uveljavljal). Prav tako Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava ostalih priglašenih stroškov (sestava zahtevka za revizijo, zahtevek za nadaljevanje postopka, revizijska taksa), saj ne gre za stroške pritožbenega postopka, temveč za stroške revizijskega postopka.

Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni sledila pri predlaganem pričetku teka zakonskih zamudnih obresti na priznane stroške "â??v roku 8 dni, šteto od dneva sprejema odločitve naročnika o zahtevku za revizijo â??", saj za upoštevanje takšnega predloga podlage ni najti.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).



V Ljubljani, dne 28.11.2007



Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon., član Državne revizijske komisije






















Vročiti:

- Odvetnica Mojca Veljkovič, Ljubljanska 42, Maribor
- Skupnost zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti celjske regije, Gregorčičeva ulica 3, Celje
- Dr. Gorkič d.o.o., Obrtniška 11, Logatec
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran