018-273/2007 Univerzitetni Klinični center Ljubljana

Številka: 018-273/2007-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/2004, 61/05, 78/06 in 53/07 v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana, kot predsednika senata, ter članice Nataše Jeršič in predsednika Sama Červeka, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Sonje Marušič, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "nakup sistema za kranialno nevronavigacijo in stereotaksijo" in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj EXPO COMM d.o.o., Plemljeva 8, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Dobravc - Tatalovič & partnerji o.p., d.n.o., Nazorjeva ul.2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 27.11.2007 soglasno

ODLOČILA

1. Vlagateljeva pritožba z dne 12.11.2007 se zavrne kot neutemeljena.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi s pritožbo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 12.07.2007 sprejel sklep o pričetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Javni razpis je naročnik dne 25.07.2007 objavil na Portalu javnih naročil pod številko objave JN634/2007, dne 26.07.2007 pa v Uradnem listu EU, št. 2007/S 142-176328.

Iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 04.09.2007 izhaja, da je naročnik pravočasno prejel dve ponudbi, in sicer ponudbo KASTOR M.D. d.o.o., Vošnjakova ul. 6, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik) in ponudbo vlagatelja.

Dne 01.10.2007 je naročnik sprejel odločitev o oddaji naročila, s katero je ponudnike obvestil, da se predmetno javno naročilo odda izbranemu ponudniku. Naročnik v obrazložitvi svoje odločitve navaja, da je po opravljenem formalnem in strokovnem pregledu ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika pravilna, ponudba vlagatelja pa nesprejemljiva, saj presega vrednost, ki jo ima naročnik zagotovljeno v finančnem načrtu in je razvidna iz Sklepa o začetku postopka, zato je le-to v skladu z 21. točko 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljevanju ZJN-2) zavrnil. Ponudnika sta naročnikovo odločitev prejela 03.10.2007.

Vlagatelj je z dopisom z dne 05.10.2007 naročnika obvestil, da je na podlagi vpogleda v izbrano ponudbo (dne 04.09.2007) ugotovil, da ponudba izbranega ponudnika ni v skladu s specifikacijami, objavljenimi v razpisni dokumentaciji na strani 12 razpisnih pogojev, in sicer vsaj v točki "Kranialne aplikacije morajo: omogočati lasersko registracijo". V skladu z 2. odstavkom 79. člena ZJN-2 je zato vlagatelj naročnika opozoril na ugotovljene pomanjkljivosti izbrane ponudbe ter mu predlagal, da spremeni odločitev oz. sprejme novo odločitev o oddaji javnega naročila, v kateri bo ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, kot najugodnejšo in popolno izbere ponudbo vlagatelja. Podrejeno je vlagatelj zahteval, naj mu, v kolikor ne bo spremenil svoje odločitve, naročnik izda dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila.

Naročnik je dne 11.10.2007 izdal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, ki jo je vlagatelj prejel 12.10.2007. Naročnik je v obrazložitvi navedel, da je v času strokovnega pregleda ponudb ugotovil, da iz ponudbe izbranega ponudnika ni natančno razvidno, ali ponujena oprema vsebuje vse tri zahtevane oblike registracije, zato je od navedenega ponudnika zahteval pojasnilo, kje v specifikaciji k obrazcu 4 v točki 2 "kranialne aplikacije" se nahajajo zahtevane oblike registracije. Ponudnik je v zahtevanem roku dostavil pojasnillo, na podlagi katerega je naročnik njegovo ponudbo ocenil za pravilno, primerno in sprejemljivo.

Vlagatelj je z dopisom z dne 15.10.2007 zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, naročnik mu je vpogled omogočil dne 18.10.2007.

Dne 22.10.2007 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik prejel 23.10.2007. V njem navaja, da je izkazal svoj dejanski interes za dodelitev naročila, saj je pravočasno oddal ponudbo na javno naročilo. Nadalje vlagatelj navaja, da je oškodovan, ker je naročnik javno naročilo oddal ponudniku, katerega ponudba ni bila popolna, saj je bila zaradi neizpolnjevanja pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, neprimerna in bi jo moral naročnik zato izločiti. Vlagatelj navaja, da je naročnik njegovo ponudbo označil kot nesprejemljivo, ker naj bi presegala sredstva, ki naj bi jih imel naročnik zagotovljena v finančnem načrtu, česar pa po mnenju vlagatelja naročnik ni dokazal s predložitvijo ustreznega dokumenta. Naročnik je po mnenju vlagatelja kršil 78. ter 79. člen ZJN-2 v zvezi z 80. členom ZJN-2. V nadaljevanju vlagatelj navaja razloge, zaradi katerih naj bi bila po njegovem mnenju ponudba izbranega ponudnika nepravilna. Vlagatelj predlaga, da naročnik njegovemu revizijskemu zahtevku ugodi tako, da razveljavi odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila št. 01-230/10-07 z dne 01.10.2007 in ponudnike obvesti, da sta obe prispeli ponudbi nepopolni, zaradi česar jih je na podlagi 80. člena ZJN-2 dolžan izločiti ter:
a. primarno, da v skladu z 1. točko 1. odstavka 28. člena ZJN-2 nadaljuje redni postopek s pogajanji po predhodni objavi oz. brez predhodne objave, v katerega bo povabil vse ponudnike, katerih ponudbe so bile nesprejemljive ali nepravilne,
b. podrejeno, da postopek št. JN 634/2007 zaključi in začne nov odprti postopek oddaje javnega naročila.
Vlagatelj je zahteval tudi povrnitev vseh stroškov revizijskega postopka, in sicer takso v višini 2.500, 00 EUR, stroške za sestanek s stranko in sestavo zahtevka za revizijo v protivrednosti 3000 točk ter stroške v višini 2% od navedene protivrednosti za materialne stroške, oboje navedeno povečano za 20% DDV .

Naročnik je z dopisom z dne 24.10.2007 vlagatelja pozval k dopolnitvi zahtevka za revizijo tako, da le ta dostavi potrdilo o plačilu takse v zahtevani višini. Vlagatelj je svoj zahtevek dopolnil z dopisom z dne 26.10.2007, kateremu je priložil potrdilo o plačilu takse še v višini 2.500,00 EUR.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil z dokumentom "Odločitev o zahtevku za revizijo" z dne 07.11.2007, s katerim je le-tega v delu, ki se nanaša na pravilnost naročnikove izločitve vlagateljeve ponudbe zaradi njene nesprejemljivosti, zavrnil kot neutemeljenega, v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje domnevne nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika, pa v skladu z 2. odstavkom 13. člena ZRPJN zavrgel. Vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih z revizijo, je naročnik zavrnil. Naročnik v obrazložitvi svoje odločitve zavrača vlagateljeve očitke, da prospektna dokumentacija izbranega ponudnika ne vsebuje informacij o laserski registraciji in da se podatki o laserski registraciji prvič pojavijo v pojasnilu izbranega ponudnika. Pojasnilo izbranega ponudnika tako po mnenju naročnika ni niti cenovno niti vsebinsko spremenilo ponudbe, ampak samo razložilo, kje so vse tri oblike ponujene registracije zapisane. Naročnik navaja, da sta obe ponudbi ustrezali tehničnim specifikacijam, zato je bil izbran ponudnik, ki je ponudil za več kot 24.000,00 EUR nižjo ceno in ni presegel zgornje meje sredstev (z DDV), ki jih je naročnik imel zagotovljene v finančnem načrtu (kar izhaja iz sklepa o začetku postopka). Naročnik navaja, da je glede navedb, ki se nanašajo na domnevne nepravilnosti iz ponudbe izbranega ponudnika, upoštevajoč stališče Državne revizijske komisije zavzeto, na drugi občni seji v letu 2007, in v odločitvi Državne revizijske komisije št. 018-214/2007-5, ugotovil, da vlagatelj ni verjetno izkazal, da bi mu bila lahko povzročena škoda, zaradi česar mu v tem delu revizijskega zahtevka ni mogoče priznati aktivne legitimacije. Vlagatelj je naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo prejel dne 08.11.2007.

Državna revizijska komisija je dne 13.11.2007 prejela vlagateljevo pritožbo z dne 12.11.2007, s katero Državni revizijski komisiji predlaga, da razveljavi sklep naročnika z dne 07.11.2007 ter odloči, da mora naročnik odločati o zahtevku za revizijo v skladu s 16. členom ZRPJN, ter da vlagatelju povrne vse stroške tega postopka. V obrazložitvi svoje pritožbe vlagatelj navaja, da mu je nastala škoda, saj je naročnik v nasprotju z določili ZJN-2 oddal javno naročilo ponudniku, katerega ponudbo bi kot neprimerno moral izločiti, po drugi strani pa je njegovo ponudbo zaradi domnevnega preseganja sredstev, ki naj bi jih imel naročnik zagotovljena v svojem finančnem načrtu, kot nesprejemljivo izločil. Vlagatelj navaja, da glede na tako naročnikovo obrazložitev to pomeni, da naročnik ni dobil nobene popolne, pravilne ali sprejemljive ponudbe, in bi v skladu z 1. odstavkom 80. člena ZJN-2 moral izločiti vse ponudbe, postopek pa bi lahko nadaljeval s pogajanji oz. bi začel nov postopek za oddajo javnega naročila. Vlagatelj meni, da bi v obeh primerih tako imel možnost sodelovati in bi bil izbran, saj je bila njegova ponudba formalno popolna, pravočasna, primerna, v novem postopku pa bi bila tudi sprejemljiva. Vzročno zvezo med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode vlagatelju in ravnanjem naročnika vlagatelj dokazuje s tem, ko pravi, da je mu je naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo kot nesprejemljivo izločil, ponudbo izbranega ponudnika pa kljub njeni neprimernosti izbral kot najugodnejšo, onemogočil sodelovanje in pridobitev javnega naročila v novem postopku, v katerem bi bila njegova ponudba ob seznanitvi z višino sredstev, ki jih ima naročnik zagotovljena v svojem finančnem načrtu za nabavo medicinske opreme, tudi sprejemljiva. Vlagatelj navaja, da ga je naročnik s tem, ko je njegovo ponudbo izločil kot nesprejemljivo, dejansko prikrajšal za pravno varstvo. Z zahtevkom za revizijo je namreč vlagatelj uveljavljal varstvo svojih pravic in interesov zaradi kršitev naročnika, ki so neposredno vplivale na njegov položaj, saj so mu dejansko onemogočile sodelovanje v novem postopku oddaje javnega naročila. V nadaljevanju vlagatelj pojasnjuje še zatrjevane kršitve naročnika v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi ponudbe izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je dne 13.11.2007 naročnika pozvala k predložitvi celotne dokumentacije. Naročnik je dokumentacijo Državni revizijski komisiji dostavil dne 19.11.2007.

Dne 23.11.2007 je Državna revizijska komisija prejela vlogo izbranega ponudnika, poimenovano "Prijava stranske intervencije in pripravljalna vloga stranskega intervenienta", iz katere izhaja, da jo je izbrani ponudnik vložil za primer, da bi bilo pritožbi vlagatelja ugodeno in bi naročnik moral tudi v delu, v katerem se zahtevek nanaša na nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika, vsebinsko odločiti.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena in 2. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V konkretnem primeru je naročnik v drugi točki izreka sklepa št. 01-230/21-07 z dne 7.11.2007 odločil, da se vlagateljev revizijski zahtevek z dne 22.10.2007 zavrže v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZRPJN, z utemeljitvijo, da slednjemu javno naročilo zaradi nesprejemljivosti njegove ponudbe ne bi moglo biti oddano, tako pa naj mu zaradi domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila tudi ne bi nastala niti mu ne bi mogla nastati škoda. Naročnik torej vlagatelju zaradi nesprejemljivosti njegove ponudbe ni priznal aktivne legitimacije za vložitev revizijskega zahtevka.

Iz drugega odstavka 13. člena ZRPJN izhaja, da lahko vlagatelj vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo, v kolikor meni, da je naročnik njegov zahtevek za revizijo zavrgel neupravičeno.

V nadaljevanju postopka je Državna revizijska komisija preverila utemeljenost vlagateljeve pritožbe z dne 13.11.2007, ob čemer je ugotovila, da le-ta ni utemeljena.

ZRPJN v prvem odstavku 9. člena ("aktivna legitimacija v postopku revizije") jasno določa, da zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Za to, da bi se določenemu subjektu priznalo upravičenje za vodenje postopka revizije, tako zakon zahteva dvoje: (1.) (dejanski) interes za dodelitev naročila in (2.) realna stopnja verjetnosti nastanka škode, ki jo je mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano naročnikovo kršitvijo).

Vlagatelju, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila spoznana kot nesprejemljiva, sicer ni mogoče odrekati dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila, vendar pa je potrebno, ob ugotovitvi Državne revizijske komisije, da je zakonita naročnikova odločitev, da je vlagateljeva ponudba nesprejemljiva, zaključiti, da vlagatelju ni uspelo izkazati drugega elementa aktivne legitimacije, tj. realne stopnje verjetnosti nastanka škode.

Državna revizijska komisija je zato v nadaljevanju najprej presojala zakonitost naročnikove odločitve, da je vlagateljeva ponudba nesprejemljiva.

ZJN-2 v 21. točki 2. člena določa, da je nesprejemljiva ponudba tista, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva. Element, na podlagi katerega je potrebno presojati o tem, ali je posamezna ponudba (ne)sprejemljiva, je torej dejstvo, da ponudbena cena (ne)presega višine zagotovljenih sredstev za predmetno javno naročilo.

V obravnavanem primeru naročnik izločitev vlagateljeve ponudbe kot nesprejemljive utemeljuje s tem, da ta presega višino sredstev, ki jih ima naročnik zagotovljene v finančnem načrtu za predmetno javno naročilo, kar je razvidno iz sklepa o začetku postopka oddaje tega javnega naročila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v pritožbi z dne 12.11.2007 ne navaja konkretnih argumentov, s katerimi bi dokazoval, da je odločitev naročnika o zavrnitvi njegove ponudbe kot nesprejemljive, napačna. Vlagateljeva navedba, da mu je škoda nastala zato, ker je naročnik oddal javno naročilo ponudniku, katerega ponudba ni popolna, njegovo ponudbo pa je izločil zaradi domnevnega preseganja sredstev, ki naj bi jih naročnik imel zagotovljena v svojem finačnem načrtu, je zgolj pavšalna. Vlagatelj namreč z ničemer ne dokazuje, da njegova ponudba ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Kljub temu je Državna revizijska komisija vpogledala v dokumentacijo in ugotovila, da iz Sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila št. 47/07 z dne 12.07.2007 izhaja, da je ocenjena vrednost predmetnega naročila 329.166,66 EUR brez DDV oz. 395.000,00 EUR z DDV. Naročnik je v sklepu navedel tudi postavke oz. vire sredstev za financiranje javnega naročila. Z seštevkom slednjih je mogoče ugotoviti, da je ocenjena vrednost enaka višini zagotovljenih sredstev. Glede na dejstvo, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila imel zagotovljena sredstva le v višini ocenjene vrednosti javnega naročila, kar izhaja tudi iz sklepa o začetku postopka z dne 12.07.2007, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudba vlagatelja v višini 399.999,60 EUR z DDV presega višino zagotovljenih sredstev naročnika, zaradi česar je skladno z 21. točko 2. člena ZJN-2 nesprejemljiva. Naročniku tako ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja, ko je tako ponudbo izločil kot nesprejemljivo.

V 16. točki 2. člena ZJN-2 določa, da je popolna ponudba tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Iz navedenega tako izhaja, da je nesprejemljiva ponudba istočasno nepopolna ponudba. Če zaradi ugotovljene nesprejemljivosti, vlagateljeve ponudbe ni mogoče obravnavati kot "popolno ponudbo" v smislu 16. točke 2. člena ZJN-2, jo je v skladu s 1. odstavkom 80. člena ZJN-2 treba zavrniti. Kar pomeni, da vlagatelj (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši ponudnik, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na utemeljenost izločitve njegove ponudbe zaradi nesprejemljivosti, ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati nikakršna škoda. Takšnemu vlagatelju se aktivna legitimacija za izpodbijanje ostalih ponudb tudi na podlagi argumenta, ki ga v svoji in pritožbi podaja tudi vlagatelj, da se realna stopnja verjetnosti nastanka škode kaže predvsem v možnosti nadaljnjega sodelovanja v postopku s pogajanji ali v novem postopku, ne more priznati. Potrebno je namreč poudariti, da se pravno varstvo vlagatelja nanaša zgolj na konkretni postopek oddaje javnega naročila, ki se konča z izbiro najugodnejšega ponudnika ali z zavrnitvijo vseh ponudb. Postopek s pogajanji predstavlja nov postopek, v katerem je potrebno obstoj aktivne legitimacije vedno znova presojati in ne predstavlja zgolj nadaljevanje predhodnega postopka (sklep Državne revizijske komisije št. 018-285/04). Naročnik ima namreč kljub temu, da se postopek konča brez izbire (ker so npr. vse ponudbe neprimerne) možnost drugačne odločitve, in sicer da se ne gre v postopek s pogajanji, ampak da se javnega naročila preprosto ne odda in njegovo izvajanje prenese na notranje na novo ustanovljene organizacijske enote. Takšno stališče v zvezi z vprašanjem obstoja aktivne legitimacije vlagatelja, čigar ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila spoznana za nepravilno (nepopolno - smiselno po ZJN-2) je Državna revizijska komisija sprejela na svoji 2. občni seji v letu 2007.

Državna revizijska komisija ob zgoraj navedenem ugotavlja, da vlagatelj za vložitev revizijskega zahtevka, z dne 22.10.2007, ni aktivno legitimiran, saj ni uspel izkazati, da mu je bila ali da bi mu lahko bila v predmetnem postopku oddaje javnega naročila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Zato Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je bil naročnik vlagateljev revizijski zahtevek, z dne 22.10.2007, skladno z drugim odstavkom 13. člena ZRPJN, upravičen in dolžan zavrniti.

Vlagateljeva pritožba z dne 12.11.2007, tako ni utemeljena, zato jo je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Ker vlagatelj ni uspel s pritožbo, je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi s pritožbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 27.11.2007




Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
član Državne revizijske komisije












Vročiti:
- Univerzitetni Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana;
- Odvetniška družba Dobravc - Tatalovič&partnerji o.p., d.n.o., Nazorjeva ul.2, Ljubljana;
- Odvetniška pisarna Avbreht, Zajc&partnerji, šestova ulica 2, Ljubljana;
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.