018-279/2007 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve

Številka: 018-279/2007-2

SKLEP

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednika Sama Červeka kot predsednika senata in članic Vide Kostanjevec in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, ter ob sodelovanju svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi za â"śJavno naročilo za dobavo informacijske in telekomunikacijske opreme ter opreme tehničnega varovanja za prostore na lokaciji v Dolgi vasi, št. 430-597/2007â"ť, začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik SIEMENS d.o.o., Bratislavska 5, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetnik Luka Podjed, Puharjeva 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 27. 11. 2007 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja z dne 26. 10. 2007 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora vplačati v roku 15 dni od prejema tega sklepa, na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, znesek v višini 2.500 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je predmetno javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 13. 9. 2007, pod št. objave JN1796/2007.

Naročnik je s Sklepoma o izidu naročila, št. 430-597/2007/6, z dne 10. 10. 2007 predmetno javno naročilo v 2. sklopu: Dobava in montaža opreme tehničnega varovanja, oddal ponudniku ISKRA PRINS d.d., Cesta dveh cesarjev 403, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo, datirano dne 26. 10. 2007 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila izbranemu ponudniku v 2. sklopu in povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. Vlagatelj meni, da je izločitev njegove ponudbe v predmetnem postopku nezakonita, saj je bila njegova ponudba popolna, ponujena oprema pa izpolnjuje vse tehnične zahteve.

V zvezi z ugotovitvijo naročnika, da naj ponujena oprema vlagatelja ne bi izpolnjevala zahtev iz točk 4.9 tehnične specifikacije, se vlagatelj sklicuje na 2. odstavek 37. člena Zakona o javnem naročanju - ZJN-2 (Uradni list RS, št. 128/06), skladno s katerim morajo biti tehnične specifikacije oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika, tako da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki. Naročnik je postavil zahtevo, da mora biti izvedeno napajanje kamere s 24Vac. Da je vlagatelj tej zahtevi zadostil, je v ponudbi dodal pretvornik 24Vac/12Vdc in tako nedvomno izpolnil zahtevo naročnika. Stališče vlagatelja naj bi potrjevalo tudi priloženo mnenje sodnega izvedenca Igorja Zupančiča, ki v mnenju ugotavlja, da je kamera kompletna naprava, ki s pretvornikom v antivandal ohišju zagotavlja napajanje s 24Vac, s čimer izpolnjuje vse tehnične pogoje, ki so v razpisni dokumentaciji navedeni kot minimalne karakteristike. Na tej podlagi izvedenec sklepa, da naročnik ni zahteval 24Vac napajanje elektronike kamere, temveč da mora biti izvedeno napajanje kamere s 24Vac, zaradi česar se izvedenec postavi na stališče, da ponujena rešitev izpolnjuje zahtevo po električnem napajanju s 24 Vac. Vlagatelj opozarja tudi na točko 7.9.1 razpisne dokumentacije, kjer naročnik dopušča dokazovanje karakteristik ponujene opreme s tehničnimi opisi ali drugo dokumentacijo. Dejstvo, da je vlagatelj v ponudbeni dokumentaciji ročno dopisal, da bo kameri dodan pretvornik, ne more biti razlog, da naročnik tega ne bi upošteval, saj je naročnik enako ravnal pri ponudbi izbranega ponudnika.

Glede zahteve iz točke 6.20 tehničnih specifikacij, (možnost pregledovanja arhiva posnetkov s pomočjo izbire najmanj naslednjih iskalnih kriterijev: premik v izbranem delu slike, kamera, datum, čas, dogodek) je naročnikova ugotovitev, da vlagateljeva oprema ne izpolnjuje te zahteve, povsem napačna. Po mnenju vlagatelja je naročnik spregledal strani 75 in 76 navodil za uporabo ("User`s Manual"), ki so bila priložena vlagateljevi ponudbi in kjer je jasno napisano, kako ponujena digitalna snemalna naprava ponuja zahtevane možnosti.

Naročnik je s sklepom, z dne 9. 11. 2007, št. 430-597/2007/18, zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljenega in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. V obrazložitvi sklepa naročnik najprej navaja, da je pri pregledu priložene dokumentacije v ponudbi vlagatelja bilo ugotovljeno, da iz predložene dokumentacije ni jasno razvidno, ali ponujena oprema izpolnjuje vse zahtevane karakteristike. Vlagatelj je nato za ponujeno opremo predložil dodatna pojasnila k ponudbi z dne 26. 9. 2007 in 28. 9. 2007 oziroma tehnično dokumentacijo, ki jo je naročnik skladno s pridržkom iz razpisne dokumentacije zahteval za enako opremo pri enakem javnem naročilu za drugo lokacijo, iz katere je naročnik presojal ustreznost ponujene opreme. Uporabo te tehnične dokumentacije je vlagatelj izrecno dovolil s spremnima dopisoma, čemur vlagatelj tudi ne oporeka.

Naročnik je po pregledu tehnične dokumentacije za ponujeno dnevno/nočno kamero v antivandal ohišju ugotovil, da je vlagatelj ponudil dodatni napajalnik 24Vac/12Vdc. Vlagatelj je sicer z dodatnim pretvornikom dosegel napajanje 24Vac, vendar pa ni zadostil zahtevi, da mora imeti ponujena kamera napajanje 24Vac, kar naročnik pojasnjuje v nadaljevanju. Za evropski trg so tipizirane napajalne napetosti 230Vac 50Hz, 24Vac 50Hz in 12Vdc. Pri objektih za izravnalne ukrepe, za katere se nabavlja predmetna oprema, gre za manjše videonadzorne sisteme, ki vsebujejo malo videonadzornih kamer, posledično temu naročnik za tovrstne objekte ne vgrajuje določenih elementov, kot je to običajno za večje sisteme (aktivni video delilniki in barvne kamere visoke ločljivosti). Pri tovrstnih sistemih je namreč za čim bolj gospodarno in funkcionalno delovanje pomembna enotnost sistemov, kar dosežemo z njihovo poenostavitvijo, to pa se odraža predvsem v inštalacijah pri posameznih objektih, s čimer dosežemo večjo zanesljivost delovanja sistemov Glade na navedeno je naročnik pri objektih za izravnalne ukrepe zahteval, da so napajanja vseh kamer 24Vac, torej tudi kamer iz točk 3 in 4 tehnične specifikacije predmetnega javnega naročila. Vlagatelj je ponudil kamero z 12Vdc napajanjem na kamerinih priključnih sponkah ter z namenom zadostitve zahtevi po 24Vac napajanju priložil dodatni napajalnik tipa VR1 (to je razvidno iz priložene tehnične dokumentacije ponujene kamere - ročni dopis), ki bi ga vgradil v antivandalno ohišje. V zvezi z navedbo v revizijskem zahtevku kot dokazilo ustreznosti opreme vlagatelj prilaga izvedensko mnenje sodnega izvedenca Igorja Zupandiča, z dne 22.10.2007 (v nadaljevanju izvedensko mnenje), ki v petem in šestem odstavku navaja naslednje: "Po proučitvi dokumentacije je razvidno, da kamera VKC-1334NAR49 v protivandalskem ohišju z dodatnim pretvornikom 24Vac/12Vdc izpolnjuje vse tehnične pogoje, navedene kot minimalne karakteristike." ter: "Dnevno nočna kamera v antivandal ohišju je kompletna naprava, ki s pretvornikom v antivandal ohišju zagotavlja napajanje s 24Vac. Podatke o pretvorniku in prospekt je SIEMENS d.o.o. ročno dopisal na pogodbo in priložil prospekt pred predajo ponudbe.". Pri tem je potrebno ugotoviti, da je kljub izvedenčevi navedbi, da sta dodatni napajalnik in kamera vgrajena v antivandal ohišje kompletna naprava, dodatni napajalnik kljub vsemu napajalni element. Zaradi že zgoraj omenjenih razlogov enostavnosti, enotnosti in s tem zanesljivosti videonadzornih sistemov ter zaradi hitrega in lažjega diagnosticiranja morebitnih okvar, naročnik pri tej opremi zahteva svetlobno signalizacijo v primeru izpada napetosti izhoda (točka 8.5 - Napajalni sistem). V zvezi z navedenim je nesporno ugotoviti, da tudi v primeru, da ponujeni dodatni napajalnik ima svetlobno signalizacijo, le-ta ne bo funkcionalna, saj bo dodatni napajalnik vgrajen v antivandal ohišje Iz navedenega izhaja, da ponujena rešitev z dodatnim napajalnikom tudi v tem oziru ne ustreza naročnikovi zahtevi. Poleg navedenega naročnik poudarja, da je zahtevana kamera miniaturne izvedbe ("modul kamera"), temu primerno je tudi ponujeno ohišje "EMG-1 ". Iz navodila za uporabo ohišja je razvidno, da proizvajalec le-tega ne predvideva vgradnjo napajalnika oz. pretvornika, zato je naročnik pri presoji ustreznosti ponujene opreme preveril tudi to možnost, pri čemer je naročnik ugotovil, da dimenzije ponujenega pretvornika ne omogočajo vgradnje le-tega, zlasti z upoštevanjem uvoda kablov in želene nastavitve kota pogleda kamere (omejena nastavljivost kamere v oseh, ki jih predvideva proizvajalec ohišja, s čimer ne bi bila dosežena polna funkcionalnost delovanja izbrane opreme). Poleg navedenega naročnik ugotavlja, da bi bilo zaradi vgradnje pretvornika, v primeru, de bi bilo to možno glade na dimenzije ohišja, preseženo temperaturno območje delovanja vgrajenih naprav in s tem pojav okvar v videonadzornih sistemih. Pri temeljni proučitvi izvedenskega mnenja sodnega izvedenca, ki je priloženo k revizijskemu zahtevku, sledi, da je sodni izvedenec obravnaval rešitev zahteve pa napajanju kamere s pretvornikom le v smislu zahteve po napajanju, ne pa ponujene rešitve sistema kot celote, oz. ni upošteval dejstev, ki so zgoraj opisane ter vplivajo na delovanje celotnega videonadzornega sistema, ki mora kot celota izpolnjevati tehnične zahteve, s čimer je zagotovljena popolna funkcionalnost delovanja sistema. Kljub temu sodni izvedenec v svojem mnenju že sam ugotavlja oz. navaja, da rešitev z napajalnikom ni idealna (glej tretji odstavek sklepa izvedenskega mnenja). Iz navedenega sledi, da sodni izvedenec v svojem izdelanem mnenju očitno ni upošteval oz. zajel vseh dejavnikov, ki bi lahko vplivali na kvaliteto montaže, delovanje in učinkovitost izdelka. V zvezi z vlagateljevo navedbo glede ročno dopisane opombe v tehnični dokumentaciji naročnik navaja, da je upošteval vsa vlagateljeva dokazila ter ponudbe ni označil za neustrezno zaradi ročno dopisane opombe, temveč zaradi neizpolnjevanja zahteve.

V zvezi s trditvijo vlagatelja, da naj bi naročnik spregledal strani 75 in 76 navodil za uporabo pri ponujeni digitalni snemalni napravi, naročnik odgovarja, da navedeni strani vlagatelj ni predložil ne v ponudbi ne v dodatnih pojasnilih z dne 26. 9. 2007 in 28. 9. 2007 oziroma istočasno predloženi tehnični dokumentaciji. Vlagatelj tako ni dokazal, da ponujena oprema v tem delu ustreza zahtevi iz razpisne dokumentacije, niti ni podal kakršnegakoli pojasnila, iz katerega bi bila razvidna ustreznost ponujene snemalne naprave, zato je naročnik njegovo ponudbo v tem delu označil za neustrezno. Naročnik še opozarja, da je ponudnik tisti, ki je odgovoren za oddajo pravilne in primerne ponudbe, oziroma mora le-ta predložiti vsa potrebna dokazila, ki dokazujejo ustreznost njegove ponujene opreme.

Vlagatelj je z dopisom, datiranem dne 16. 11. 2007, naročnika obvestil, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo in priglasil dodatne stroške, nastale z revizijo. V obvestilu vlagatelj, glede na prejeto odločitev naročnika o zavrnitvi njegovega zahtevka za revizijo, dodatno navaja dejstva in predlaga dokaze.

Naročnik je zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila z dopisom z 20. 11. 2007 odstopil v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

1.
Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj v obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 16. 11. 2007 navedel nova dejstva in predlagal nove dokaze, ki jih v svojem revizijskem zahtevku ni navajal. V zvezi z navedenim je potrebno opozoriti, da je Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah zapisala, da podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, kršitve in dokazi, ki so bili navedeni oziroma predlagani, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, ki ga določajo določbe od 13. do vključno 16. člena ZRPJN. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahtevka za revizijo, po tem trenutku pa se presoja tudi utemeljenost vlagateljevega zahtevka za revizijo. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo ex nunc, v kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, pa lahko, v skladu z 17. členom ZRPJN, zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj pa pri tem (ali v kasnejših vlogah) ne more navajati novih dejstev in kršitev, predlagati novih dokazov ali pa postavljati novih zahtevkov, saj s temi dejstvi, dokazi, kršitvami in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev, in o njih zato tudi ni mogel odločati ali se izjaviti. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti, in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Ob nasprotnem tolmačenju bi zaobšli določbo 16. člena ZRPJN o odločanju naročnika o revizijskem zahtevku pred odločanjem Državne revizijske komisije o le-tem.

Iz navedenih razlogov Državna revizijska komisija novih dejstev in predlaganih dokazov, ki jih vlagatelj navaja v svoji vlogi, z dne 16. 11. 2007, ni meritorno presojala oziroma jih pri odločanju v predmetnem revizijskem postopku ni upoštevala.


2.
Med naročnikom in vlagateljem je v obravnavanem primeru sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal pravilno, s tem ko je izločil ponudbo vlagatelja zaradi neizpolnjevanja določenih zahtev iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na tehnične specifikacije. Kakor izhaja iz vpogleda v Sklepe o izidu naročila, št. 430-597/2007/6 z dne 10. 10. 2007, je naročnik v obrazložitvi sklepa za oddajo naročila v 2. sklopu zapisal, da je vlagatelj ponudil opremo, ki je neustrezna, in sicer:
1. ponujena dnevno/nočna modul kamera v antivandal ohišju ima napajanje 12 Dvc, kar je v nasprotju z zahtevo iz 4.9 točke tehničnih specifikacij, kjer je bilo zahtevano "napajanje kamer" 24 Vac" in
2. digitalna snemalna naprava ne omogoča pregledovanja arhiva posnetkov po kriteriju premika v izbranem delu slike, kar je v nasprotju z zahtevo iz točke 6.20 tehničnih specifikacij, kjer je bilo zahtevano, da "ima digitalna snemalna naprava možnost pregledovanja arhiva posnetkov s pomočjo izbire najmanj naslednjih iskalnih kriterijev: premik v izbranem delu slike, kamera, datum, čas, dogodek".

Sporno vprašanje je potrebno presojati v smislu prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju ZJN-2, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v 16. točki 2. člena ZJN-2 definirana kot tista ponudba, "ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna". Formalno nepopolna ponudba je v skladu s 17. točko "tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila", neprimerna ponudba pa je v skladu s 20. točko 2. člena ZJN-2 "tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji". V skladu s 1. odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik nepopolno ponudbo izločiti, vendar šele potem, ko je ravnal po pravilih, ki izhajajo iz 78. člena ZJN-2. Slednja urejajo postopek dopustnih dopolnitev ponudb, pri čemer pa izrecno prepovedujejo spreminjanje ponudbene cen in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Če torej naročnik ob pregledu ponudbene vsebine ugotovi, da je določena pomanjkljivost takšne narave, da bi njena odprava povzročila spremembo v ponudbi navedene cene, tehničnih specifikacij in/ali tistih bistvenih elementov ponudbe, ki vplivajo na njeno uvrstitev v okviru meril, takšne ponudbe ni mogoče dopolniti.

Državna revizijska komisija je ob upoštevanju citiranih zakonskih določil v nadaljevanju presodila, ali ponudba vlagatelja v spornih delih izpolnjuje pogoje, vezane na vsebino predmeta javnega naročila, katere je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji v okviru tehničnih specifikacij.

Naročnik je v obrazcu PRILOGA št. VI/2 "Tehnična specifikacija za sklop 3", pod točko "4. Dnevno/nočna modul kamera v antivandal ohišju", v podtočki 4.9. navedel "napajanje 24 Vac".

Iz vpogleda v ponudbo vlagatelja izhaja, da je le-ta pod navedeno točko ponudil in navedel model kamere "VKC-1334/VAR49 + antivandal ohišje kotno EMG1" in v obrazcu PRILOGE št. VI/2 pod točko 4. označil, da ima navedena ponujena oprema zagotovljeno 24 Vac napajanje. Tehnične dokumentacije vlagatelj ponudbi ni predložil, česar tudi ni bil dolžan, saj je bilo po določbi 7.9.1 točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zgolj zaželeno, da ponudnik v ponudbi predloži tehnični opis ali drugo dokumentacijo, iz katere so razvidne tehnične karakteristike in opisi ponujene opreme. Prav tako pa tudi naročnik ni bil dolžan zahtevati navedenih dokazil od ponudnika, saj je v nadaljevanju citirane točke navedeno, da si naročnik pridržuje pravico od ponudnika pred oddajo naročila zahtevati predložitev oziroma dopolnitev navedenih dokazil, iz katerih bo razvidno, da ponujena oprema ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija v nadaljevanju iz vpogleda v odločitev naročnika o oddaji naročila ugotavlja, da je naročnik pri preverjanju ustreznosti ponujene opreme uporabil tehnično dokumentacijo (vloga vlagatelja z dne 26. 9. 2007) in dodatna pojasnila (vloga vlagatelja z dne 28. 9. 2007), katera je vlagatelj na poziv naročnika predložil v drugem (enakovrstnem) postopku oddaje javnega naročila pri naročniku, v katerem je vlagatelj ponudil enako opremo.

Navedenih vlog vlagatelja ni mogoče šteti kot sestavnega dela ponudbe v obravnavanem postopku v smislu v smislu točke 4.9.1 navodila, saj naročnik od vlagatelja v tem postopku ni zahteval, da predloži tehnični opis ali drugo dokumentacijo, iz katere bo razvidno, da ponujena oprema ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije in bi taka dokumentacija predstavljala del ponudbe.

Vlogi vlagatelja z dne 26. 9. 2007 in z dne 28. 9. 2007 pa ni mogoče šteti niti kot dopolnitev (oziroma pojasnilo) ponudbe v smislu 78. člena ZJN-2. Namreč, določba 1. odstavka 78. člena ZJN-2 določa, da v kolikor naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Navedeno pomeni, da lahko ponudbo dopolni ponudnik sam, naročnik pa mu mora to omogočiti, kolikor ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, ali pa ga k dopolnitvi pozove naročnik. Kakor izhaja iz predložene dokumentacije, naročnik vlagatelja v tem postopku ni izrecno pozval k dopolnitvi ponudb s predložitvijo tehnične dokumentacije. Iz vlog vlagatelja pa tudi ne izhaja, da bi se vlagatelj kakorkoli skliceval tudi na obravnavani postopek oddaje javnega naročila, ki ga naročnik vodi pod št. 430-597/2007. Vlagatelj se v obeh vlogah sklicuje le na postopke za javne razpise, ki jih vodi naročnik pod št. 430-590/200, št. 430-591/2007, št. 430-592/2007 in št. 430-596/2007.

Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama v obravnavanem postopku ni spora o tem, da naročnik morebiti za ugotavljanje ustreznosti ponujene opreme ne bi smel uporabiti dokazil in pojasnil, ki jih je vlagatelj sicer predložil v drugem postopku oddaje javnega naročila. Nasprotno, vlagatelj se v zahtevku za revizijo sam sklicuje prav na navedena dokazila in pojasnila. Državna revizijska komisija zato ni presojala, ali je navedeno naročnikovo ravnanje morebiti sporno, ampak ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo zgolj, ali je ponujena oprema vlagatelja v spornih delih ustrezna z naročnikovimi zahtevami.

Kakor je že bilo predhodno ugotovljeno, je naročnik opremo pod točko "4. Dnevno/nočna modul kamera v antivandal ohišju", skupaj s tehničnimi specifikacijami podrobneje predstavil v obrazcu PRILOGA št. VI/2 "Tehnična specifikacija za sklop 2". Naročnik je ponudnike v navedeni prilogi (str. 41) izrecno opozoril, da so v tehnični specifikaciji v stolpcu "Zahtevane karakteristike" navedene zahteve naročnika, kar pomeni, da mora ponujena oprema izpolnjevati najmanj zahtevane karakteristike. Ponudnik mora navesti podatke o ponujeni opremi v stolpec "Karakteristike ponujene opreme" ter navesti tip ponujene opreme.

Naročnikove zahteve v točki "4. Dnevno/nočna modul kamera v antivandal ohišju" je mogoče razumeti tako, da je naročnik v podtočkah od 4.1 do 4.10 navedel (minimalne) zahtevane karakteristike, ki jih mora imeti dnevno/nočna modul kamera in v podtočki 4.11 minimalne zahteve za priloženo pripadajoče antivandal ohišje.

V podtočki 4.9 je naročnik zahteval, da ima kamera napajanje 24 Vac. Kot ugotavlja Državna revizijska komisija je navedena zahteva naročnika zapisana jasno in nedvoumno oziroma tako, da ne omogoča različnih interpretacij in (izven njenega okvira) ne dopušča odstopanj. Torej, dnevno/nočna modul kamera mora imeti napajanje 24 Vac in iz naročnikovih zahtev v tem delu ni mogoče sklepati, da bi naročnik dopuščal izpolnitev navedene zahteve kako drugače ali z morebitno dodatno opremo. V tem delu ni mogoče pritrditi navedbi vlagatelja v zahtevku za revizijo, kjer se vlagatelj sklicuje na priloženo izvedensko mnenje, da naročnik ni zahteval 24Vac napajanje elektronike kamere, temveč da mora biti izvedeno napajanje kamere s 24Vac. Naročnik namreč ni zapisal zahteve "izvedeno napajanje", ampak le "napajanje".

Med strankama v tem postopku ni spora o tem, da vlagatelj zgolj s ponujeno kamero ne upošteva zahteve naročnika. Vlagatelj namreč priznava, da je vlagatelj zaradi zadostitve zahteve naročnika v tem delu moral kameri "dodati" še pretvornik 24Vac/12Vdc. Iz slednjega gre razumeti, da pretvornik ne predstavlja (osnovnega) sestavnega dela kamere, ampak dodatno opremo k ponujenemu tipu kamere. Navedeno izhaja tudi iz priložene tehnične dokumentacije k ponudbi vlagatelja, kjer je razvidno, da ponujeni tip kamere ne vsebuje v sestavi tudi napajalnika, ki ga ponuja vlagatelj, ampak je slednje vlagatelj dopisal sam z ročno opombo "VR1". Ker pa iz naročnikovih tehničnih zahtev v okviru 4. točke ni mogoče sklepati, da naročnik dopušča izpolnitev zahteve po 24Vac napajanju kamere z dodatno opremo poleg zahtevane, je potrebno ugotoviti, da ponudba vlagatelja v tem delu ne ustreza zahtevam naročnika.

Ob opisanem dejanskem stanju je vlagatelj sicer imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo po dodatnem pojasnilu sporne zahteve (na navedeno možnost je bil izrecno opozorjen v 11. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) ali (v kolikor je bil mnenja, da naročnikove zahteve niso določene v skladu s pravili javnega naročanja, kakor navaja sedaj v zahtevku za revizijo, kjer se sklicuje na določbo 2. odstavka 37. člena ZJN-2) vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti še pred potekom roka za oddajo ponudb (šesti odstavek 12. člena ZRPJN). Po poteku tega roka namreč vsebinska presoja zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.

Ob vsem opisanem je potrebno pritrditi naročniku v tem, da vlagateljeva ponudba v spornem delu ne izpolnjuje vseh tehničnih zahtev in da je ni mogoče obravnavati kot primerno in (posledično) kot popolno ponudbo v smislu zgoraj predstavljenih določil ZJN-2.

Ker ob upoštevanju zgoraj navedenega, morebitna utemeljenost zahtevka za revizijo v delu, ki se nanaša na (ne) izpolnitev naročnikovih zahtev iz točke 6.20 tehničnih specifikacij (da ima digitalna snemalna naprava možnost pregledovanja arhiva posnetkov s pomočjo izbire najmanj naslednjih iskalnih kriterijev: premik v izbranem delu slike, kamera, datum, čas, dogodek), ne more več vplivati na drugačno odločitev v tem revizijskem postopku, Državna revizijska komisija o slednjem, upoštevaje temeljna načela iz 3. člena ZRPJN, predvsem načelo hitrosti, ni odločala. Morebitne ugotovitve Državne revizijske komisije v zvezi s slednjim namreč ne bi bile več relevantne za ta postopek, saj ne bi mogle v ničemer spremeniti zgornjih ugotovitev.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnik z izločitvijo vlagateljeve ponudbe ni ravnal v nasprotju z zakonom in določili razpisne dokumentacije ter da vlagateljeva trditev o tem, da naj bi bila njegova ponudba popolna, ni utemeljena.

Ob upoštevanju vseh zapisanih ugotovitev je Državna revizijska komisija na podlagi 2. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke tega izreka.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti in dejstva, da je vlagatelj v obravnavanem postopku vplačal takso v višini 2.500 eurov, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 27. 11. 2007


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
Predsednik Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, štefanova ulica 2, Ljubljana,
- Odvetnik Luka Podjed, Puharjeva 3, Ljubljana,
- ISKRA PRINS d.d., Cesta dveh cesarjev 403, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne
službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.