018-265/2007 Mestna občina Koper
Številka: 018-265/2007-4Datum sprejema: 9. 11. 2007
Sklep
Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata, članice Vide Kostanjevec in člana Jožefa Kocuvana kot članov senata, ob sodelovanju višjega svetovalca Aleksandra Petrovčiča, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "izdelavo projektne in tehnične dokumentacije ter pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditev Vergerijevega trga in dela Verdijeve ulice" in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj Bevk arhitekti, d.o.o., Streliška ulica 20, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Koper, Verdijeva ulica 10, Koper (v nadaljevanju: naročnik), dne 09.11.2007 soglasno
odločila:
Vlagateljevi pritožbi z dne 21.10.2007 se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo z dne 08.10.2007, kot izhaja iz naročnikovega sklepa št. 351-496/2007 z dne 17.10.2007. Naročnik mora, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, o vlagateljevem zahtevku za revizijo z dne 08.10.2007 odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN na način, da si izrek in obrazložitev sklepa, s katerim se odloči o vlagateljevem zahtevku za revizijo, ne bosta neskladna oziroma nasprotujoča.
Obrazložitev:
Naročnik je dne 28.09.2007 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave, sklicujoč se na peti odstavek 29. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljevanju: ZJN-2), za izbiro izvajalca za "izdelavo projektne in tehnične dokumentacije ter pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditev Vergerijevega trga in dela Verdijeve ulice". Naročnik je z dokumentom Obvestilo in povabilo na pogajanja z dne 01.10.2007 pozval med drugim vlagatelja (predhodno 3NOM, d.o.o., Slovenska cesta 58, Ljubljana, kot izhaja iz spisovne dokumentacije v predmetni zadevi), da se udeleži pogajanj dne 08.10.2007 ob 9. uri v sejni sobi naročnika, v skladu z razpisno dokumentacijo, ki je priloga citiranega dokumenta.
Vlagatelj je dne 08.10.2007 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila s predlogom, da se zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi postopek oddaje javnega naročila, ki je potekal na podlagi razpisne dokumentacije za pogajanja brez predhodne objave za predmetno javno naročilo, št. javnega naročila JN-S-60/2007 z dne 02.10.2007, posledično pa tudi, da mu naročnik povrne stroške revizijskega postopka. Vlagatelj v citiranem zahtevku za revizijo očita naročniku več kršitev v zvezi predmetnim postopkom oddaje javnega naročila.
Naročnik je z dopisom št. 351-496/2007 z dne 08.10.2007 vlagatelja pozval na dopolnitev zahtevka za revizijo s potrdilom o plačilu takse v višini 700,00 EUR.
Vlagatelj je na naročnika naslovil vlogo Dopolnitev zahtevka za revizijo z dne 12.10.2007, v kateri navaja, da dostavlja naročniku potrdilo o plačilu takse v znesku 700,00 EUR. Vlagatelj v citirani vlogi zahtevek za revizijo dodatno utemeljuje še z dodatnimi pojasnili oziroma očitki.
Naročnik je s sklepom št. 351-496/2007 z dne 17.10.2007 vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel kot prepozen ter posledično zavrnil zahtevek vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka kot neutemeljen.
Naročnik je v obrazložitvi navedel med drugim, da je preveril pravočasnost zahtevka ter ugotovil, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo prepozno. Pri tem se naročnik sklicuje na šesti odstavek 12. člena ZRPJN ter ugotavlja, da je vlagatelj z vložitvijo zahteve za revizijo po začetku pogajanj zamudil rok za vložitev revizije. Naročnik dalje pojasnjuje, da je vlagatelj vložil zahtevo za revizijo po začetku pogajanj, kar je razvidno tudi iz zapisnika o pogajanjih z dne 08.10.2007 s pričetkom ob 9.05 uri, kjer je navedeno, da kandidat izjavlja, da bo vložil revizijo.
Naročnik je v citiranem sklepu navedel pravni pouk, s katerim je vlagatelja pozval, da v kolikor meni, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel neupravičeno, lahko v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZRPJN v treh dneh od prejema citiranega sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo.
Vlagatelj je na Državno revizijsko komisijo naslovil pritožbo z dne 21.10.2007 zoper sklep naročnika št. 351-496/2007 z dne 17.10.2007, s katerim je le-ta zahtevek za revizijo zavrgel.
Vlagatelj v obrazložitvi pritožbe navaja, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel, ker je menil, da ga je vlagatelj zahtevka prepozno vložil, pri čemer se naročnik sklicuje na šesti odstavek 12. člena ZRPJN. Vlagatelj dalje pojasnjuje, da naročnik svojo odločitev o zavrženju zahtevka utemeljuje z navedbami, da vlagatelj zahtevka za revizijo ni vložil pravočasno zato, ker ga je vložil po začetku pogajanj. Vlagatelj zatrjuje, da je takšen sklep vlagatelja (očitna pomota, upoštevajoč kontekst vsebine obrazložitve obravnavane pritožbe - pravilno: naročnika; opomba Državne revizijske komisije) napačen. Vlagatelj napačnost naročnikove odločitve utemeljuje z jezikovno razlago citirane določbe ZRPJN, saj le-ta govori namreč o tem, da vlagatelj kršitev ne more uveljavljati po poteku roka, določenega za predložitev ponudb. Vlagatelj navaja, da mu naročnik očita, da je rok zamudil zato, ker je zahtevek vložil po začetku pogajanj. Začetek pogajanj pa že po logiki stvari po mnenju vlagatelja ne more časovno sovpadati s potekom roka za oddajo ponudb. Da je temu tako, po mnenju vlagatelja jasno izhaja tudi iz priložene razpisne dokumentacije za pogajanja brez predhodne objave št. 351-496/2007 z dne 02.10.2007 (vlagatelj pojasnjuje, da jo je prejel dne 03. ali 04.10.2007). Vlagatelj navaja, da je v točki 3.4. (stran 3) razpisne dokumentacije opisan postopek pogajanj, ki naj bi se odvijala, kot sledi. Pogajanja s ponudniki so bila po navedbah vlagatelja določena za ponedeljek, dne 08.10.2007, s pričetkom ob 9:00 uri (prvi krog) ter za dne 09.10.2007 s pričetkom ob 13:00 uri (drugi krog). Vlagatelj navaja, da je bilo v šestem odstavku točke 3.4. razpisne dokumentacije določeno, da "morajo ponudniki v drugem krogu pogajanj oddati dokončne pisne ponudbe.". Po prepričanju vlagatelja je torej rok za predložitev ponudb, v katerem je vlagatelj lahko izpodbijal razpisne pogoje, iztekel dne 09.10.2007 po 13:00 uri. Vlagatelj nadaljuje, da zato zahtevek za revizijo, ki ga je oddal v vložišču pri naročniku dne 8.10.2007 (in sicer nekaj minut po 9:00 uri), ne more biti prepozen.
Vlagatelj v pritožbi nadalje iz previdnosti pojasnjuje, zakaj je zahtevek oddal dne 08.10.2007 po 9:00 uri. Namreč kot že navedeno, je vlagatelj zahtevka za revizijo razpisno dokumentacijo prejel dne 03. ali 04.10.2007. Vlagatelj navaja, da kot je pojasnil že v zahtevku za revizijo, je bila razpisna dokumentacija zavajajoča. Vlagatelj pojasnjuje, da v kolikor se namreč prebere zgolj razpisna dokumentacija (strani 1-4), kar je ob njenem prejemu storil tudi vlagatelj, iz nje ni razvidno, da bi bilo z razpisnimi pogoji kaj narobe. Iz razpisne dokumentacije namreč ni razvidno, da je naročnik izven natečaja že izbral določeno projektno nalogo enega izmed udeležencev javnega natečaja ter da se bo zato pogajal le o ceni za tisto konkretno projektno nalogo. Da je naročnik projektno nalogo že izbral (kar vlagatelj izpodbija v zahtevku za revizijo), namreč po prepričanju vlagatelja v razpisni dokumentaciji ni bilo izrecno zapisano, zato je vlagatelj ob prvem vpogledu v razpisno dokumentacijo utemeljeno menil, da ga je naročnik v skladu z zahtevami Zakona o javnem naročanju, tako kot vsakega drugega udeleženca javnega natečaja, ki se je nadaljeval s predmetnimi pogajanji, povabil na pogajanja v zvezi z njegovo projektno nalogo. Da temu ni tako, je vlagatelj zahtevka za revizijo ugotovil šele konec tedna, ko je začel pripravljati ponudbo za pogajanja. Vlagatelj nadaljuje, da ker so bila pogajanja določena že za ponedeljek, dne 08.10.2007, se je odločil, da se jih bo kljub ugotovljenemu udeležil ter na samih pogajanjih, če se bo pogoj, ki je izhajal zgolj iz prilog razpisne dokumentacije, pokazal za resničnega, oddal zahtevek za revizijo, ki ga je že pripravil. Vlagatelj pojasnjuje, da kot je navedel že v zahtevku za revizijo, se je želel na pogajanjih (glede na dvoumnost razpisne dokumentacije, v kateri ni nikjer izrecno zapisano, da je projekt izbran, ampak je to izhajalo le iz priloge št. 7) povsem prepričati o pogajalskih izhodiščih naročnika ter je zato z oddajo zahtevka za revizijo počakal do tega trenutka. Vlagatelj nadaljuje, da je že v zahtevku za revizijo tudi poudaril, da glede na kratek rok od odpošiljanja razpisne dokumentacije do dneva pogajanj ni imel primernega časa za seznanitev z razpisnimi pogoji, ter da zato zatrjevanih nepravilnosti tudi sicer objektivno ni mogel ugotoviti pred trenutkom oddaje zahtevka za revizijo.
Dalje vlagatelj v obrazložitvi pritožbe poudarja, da je izpodbijana odločitev naročnika o zavrženju njegovega zahtevka za revizijo v nasprotju z šestim odstavkom 12. člena ZRPJN tudi upoštevaje namensko oziroma teleološko razlago citirane določbe. Kot izhaja iz razpisne dokumentacije, je bil namreč datum odpiranja ponudb določen za dan 09.10.2007. Da vlagatelj zahtevka za revizijo s tem, ko je zahtevek oddal nekaj minut po pričetku pogajanj dne 08.10.2007, ni imel namena špekulirati, pa jasno izhaja iz zapisnika o pogajanjih, na katerem je izrecno izjavil, da se pod takšnimi pogoji ne bo pogajal, kot tudi iz predložene ponudbe (ki je sestavni del razpisne dokumentacije oziroma njenih prilog - priloga 1 in 5), v kateri je vlagatelj navedel ceno za lastno projektno nalogo, in ne za projektno nalogo, za katero se je hotel pogajati naročnik. Vlagatelj zaključuje, da torej ni čakal z vložitvijo zahtevka za revizijo dokler se ne bi prepričal, da izid zanj ne bo ugoden, temveč je po njegovem prepričanju reagiral pravi čas.
Glede na vse obrazloženo vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, naj njegovi pritožbi ugodi ter naročniku naloži, naj odloči o utemeljenosti zahtevka za revizijo (kot tudi o zahtevku za povračilo stroškov postopka).
Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom z dne 25.10.2007 pozvala k odstopu vse dokumentacije postopka oddaje obravnavanega naročila in revizijskega postopka, kar je naročnik storil z dopisom z dne 26.10.2007, ki ga je le-ta prejela 02.11.2007.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu s 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.
Kot je razvidno iz naročnikovega sklepa št. 351-496/2007 z dne 17.10.2007, je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel kot prepoznega, pri čemer je svojo odločitev oprl na določbo šestega odstavka 12. člena ZRPJN, ki določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom.
ZRPJN v prvem in drugem odstavku 13. člena določa postopanje naročnika v zvezi s procesnim preverjanjem zahtevka za revizijo: "(1) Naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveri, ali je pravočasen in ali ga je vložila upravičena oseba iz 9. člena tega zakona. (2) Če je zahtevek za revizijo vložen prepozno ali ga je vložila oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacije, se zahtevek za revizijo zavrže s sklepom. V kolikor vlagatelj meni, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel neupravičeno, lahko v treh dneh od prejema tega sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija mora o pritožbi odločiti v osmih dneh.", medtem ko je v prvem odstavku 16. člena ZRPJN določeno postopanje naročnika v zvezi z vsebinskim preverjanjem zahtevka za revizijo: "(1) Po preverjanju naročnik odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. Svojo odločitev mora naročnik sprejeti v roku 15 dni od prejema zahtevka za revizijo in jo posredovati v pisni obliki vlagatelju zahtevka za revizijo. Če naročnik ne odloči v navedenem roku, se šteje, da je zahtevek za revizijo zavrnil.".
Določba šestega odstavka 12. člena ZRPJN, na katero je oprl naročnik svojo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo kot prepoznega torej preprečuje / onemogoča navajanje kršitev po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ki so bile ali bi vlagatelju morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. V zvezi s citirano določbo Državna revizijska komisija poudarja, da gre pri presoji t.i. prepoznosti navajanja kršitev za določeno presojo v smislu preveritve, kdaj so bile ali bi morale biti vlagatelju znane kršitve, ki jih navaja, oziroma ali gre za položaj, ko le-teh objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav (če vlagatelj takšen položaj zatrjuje). Na podlagi morebitne ugotovitve o prepoznosti navajanja kršitev v smislu določbe šestega odstavka 12. člena ZRPJN pa nadaljnja vsebinska presoja očitanih kršitev zaradi prekludiranosti odpade, oziroma se vsebinska presoja ustavi na stopnji ugotovitve o prepoznosti navajanja kršitev.
Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da sta si izrek naročnikovega citiranega sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo kot prepoznega in njegova obrazložitev s sklicevanjem na pravno podlago šestega odstavka 12. člena ZRPJN nekonsistentna oziroma nasprotujoča. Naročnik je namreč, kot izhaja iz izreka citiranega sklepa, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, kar bi lahko storil, če bi bil vložen prepozno v smislu drugega odstavka 12. člena ZRPJN. Iz obrazložitve citiranega sklepa pa nasprotno izhaja, da je naročnik zavrnil meritorno (vsebinsko) obravnavo zahtevka za revizijo, potem ko je ocenil, da ga vlagatelj vložil prepozno v smislu šestega odstavka 12. člena ZRPJN. Naročnik pa pri tem ni navedel razlogov, zaradi katerih meni, da je vlagatelj prepozen z navajanjem kršitev oziroma se naročnik ni opredelil do vlagateljevih trditev, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred potekom roka za predložitev ponudb oziroma prijav. Naročnik je torej glede na navedeno z izdajo odločitve o zahtevku za revizijo, ki vsebuje nasprotujoča si izrek in obrazložitev, kršil citirane določbe ZRPJN.
Ker pa ZRPJN ne vsebuje natančnejših določil o tem, kaj za postopek pravnega varstva pomeni navedeno naročnikovo ravnanje, je Državna revizijska komisija, skladno s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, s tem v zvezi uporabila določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04, 69/05, 90/05, 43/06, 52/07; v nadaljevanju: ZPP). ZPP v 14. točki 339. člena med drugim navaja, da je bistvena kršitev (pravdnega) postopka vselej podana, "če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju; ali če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki.".
Državna revizijska komisija tako skladno z vsem navedenim ugotavlja, da predstavlja naročnikovo ravnanje (t.j. izdaja odločitve z nasprotujočima si izrekom in obrazložitvijo) bistveno procesno kršitev postopka revizije, ki je ni mogoče sanirati drugače kot z razveljavitvijo njegove odločitve o zahtevku za revizijo. Odločitev naročnika kot celota namreč ni ustrezno utemeljena in zato ni preverljiva.
Državna revizijska komisija je glede na vse navedeno na podlagi 3. alinee drugega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljevi pritožbi z dne 21.10.2007 ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo z dne 08.10.2007, kot izhaja iz naročnikovega sklepa št. 351-496/2007 z dne 17.10.2007. Naročnik mora, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, o vlagateljevem zahtevku za revizijo z dne 08.10.2007 odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN na način, da si izrek in obrazložitev sklepa, s katerim se odloči o vlagateljevem zahtevku za revizijo, ne bosta neskladna oziroma nasprotujoča.
V zaključku vsega navedenega Državna revizijska komisija izrecno poudarja, da odločitev kot izhaja iz izreka tega sklepa v ničemer ne prejudicira utemeljenosti / neutemeljenosti zahtevka za revizijo, temveč je izključni razlog za odločitev o utemeljenosti obravnavane vlagateljeve pritožbe v danem trenutku zgolj ugotovljeno neskladje med izrekom naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo in obrazložitvijo le-te.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne 09.11.2007
Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
Članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Mestna občina Koper, Verdijeva ulica 10, Koper
- Bevk arhitekti, d.o.o., Streliška ulica 20, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za sistem javnega naročanja, Beethovnova 11, Ljubljana