018-214/2007 Klinični center Ljubljana

Številka: 018-214/2007-20

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednika Sama Červeka, kot predsednika senata, ter članice mag. Nataše Jeršič in člana Jožefa Kocuvana, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "nakup diagnostičnega materiala" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Salus Ljubljana, d.d., Mašera SpasiÄ"eva ulica 10, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/I, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 05.11.2007 soglasno

ODLOČILA

1. Vlagateljev revizijski zahtevek z dne 05.07.2007 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva po povrnitvi stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 26.10.2006 sprejel sklep o pričetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Javni razpis, pod opisom "nakup diagnostičnega materiala", je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 114-115, z dne 10.11.2006, pod številko objave Ob-31412/06, ter v Uradnem listu EU, št. S 211, z dne 07.11.2006, pod številko objave 226117.

Dne 04.06.2007 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji naročila" št. 01-285/20-07, iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku Interexport, d.o.o., Dunajska 139, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz omenjenega dokumenta izhaja tudi, da je bila vlagateljeva ponudba, ki po naročnikovih ugotovitvah ustreza vsem pravno formalnim pogojem, po izvedenem ocenjevanju druga najugodnejša.
Dne 08.06.2007 ja vlagatelj na naročnika naslovil vlogo "Predlog za odpravo očitne napake", ki se nanaša na podlago za izbor najugodnejšega ponudnika.

Naročnik je dne 12.06.2007 izdal popravek odločitve o oddaji naročila, v katerem pojasnjuje, da je prišlo v obvestilu o oddaji javnega naročila do tiskarske napake, ob tem pa kot pravilno podlago za izdajo tega dokumenta navaja 78. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1).

Z vlogo, datirano z dnem 08.06.2007, je vlagatelj od naročnika zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik je dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila izdal dne 20.06.2007.

Na podlagi vlagateljeve zahteve sta bila dne 19.06.2007 ter 27.06.2007 pri naročniku opravljena vpogleda v ponudbeno dokumentacijo ponudnikov v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, o čemer sta bila napravljena tudi zapisnika.

Z vlogo datirano z datumom 05.07.2007, ki jo je naročnik prejel dne 09.07.2007, je vlagatelj na slednjega naslovil zahtevek za revizijo. V njem navaja, da naj bi naročnik kršil materialno pravo, ko je ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika pravilna.
Vlagatelj s tem v zvezi najprej pojasnjuje, da je bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila zahtevan rok veljavnosti bančne garancije do 06.11.2007, v garanciji za resnost ponudbe, kot je bila predložena v ponudbi izbranega ponudnika, pa naj bi bilo določeno, da garancija velja najkasneje do izteka veljavnosti ponudbe, to pa naj bi bilo do 29.06.2007. Glede na navedeno naj bi bila ponudba izbranega ponudnika nepravilna.
V nadaljevanju svojega revizijskega zahtevka vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna tudi iz drugih razlogov. Vlagatelj tako navaja, da iz razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila (stran 19) izhaja naročnikova zahteva po tem, da morajo imeti vsi proizvodi oznako CE, pri čemer naj izbrani ponudnik za dva proizvoda ("Precinorm CKMB controla kat. št. 1447378 proizv. Roche" ter "Precipath CKMB controla kat. št. 4358210 proizv. Roche") certifikatov ne bi predložil. Iz razpisne dokumentacije (tč. 10 strokovnih zahtev naročnika) sledeč vlagatelju ravno tako izhaja zahteva, da mora predanalitski modul (PM) omogočati izločitev primarnih epruvet po uporabi ter sortiranje ter hranjenje epruvet. Iz podatkov na spletni strani naj bi bilo razvidno, da sistem, ki ga ponuja izbrani ponudnik, hranjenja nima. Kot naslednje vlagatelj zatrjuje, da s strani izbranega ponudnika ponujeni sistem ne izpolnjuje naročnikove zahteve po sistemu za avtomatsko alikvotiranje in etiketiranje alikvotov s črtno kodo uporabnika. Vlagatelj pa navaja tudi zahtevo razpisne dokumentacije po tem, da avtomatsko centrifugiranje omogoča nastavitev lastnih parametrov in primerno naložitveno kapaciteto vzorcev (najmanj 300 vzorcev/uro); tudi te zahteve naj s strani izbranega ponudnika ponujen sistem ne bi izpolnjeval, saj naj bi iz podatkov s spletne strani izhajalo, da omogoča centrifugiranje največ 240 vzorcev/uro.
Izhajajoč iz navedenega vlagatelj meni, da ponudba izbranega ponudnika ni pravilna, ker ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. Po mnenju vlagatelja bi jo naročnik zato moral izločiti iz nadaljnjega postopka. Vlagatelj predlaga, da se odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, z dne 04.06.2007, v povezavi z dodatno obrazložitvijo te odločitve, z dne 20.06.2007, razveljavi, naročniku pa naloži povrnitev vlagateljevih stroškov zahteve za revizijo. Slednje vlagatelj priglaša, kakor sledi: v protivrednosti 3000 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 - popr.); v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), za sestavo zahtevka za revizijo, v višini 5000 EUR, za takso za revizijski postopek, v višini 2% od navedenih vrednosti, za materialne stroške, vse navedeno povečano za 20% DDV.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 16.07.2007, s katerim je le-tega v celoti zavrnil, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.
V obrazložitvi svoje odločitve glede revizijskih navedb v zvezi z bančno garancijo, kot je bila predložena v ponudbi izbranega ponudnika, naročnik navaja, da je ponovno pregledal ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in ugotovil, da s tem povezane vlagateljeve navedbe ne držijo. Pri ponovnem pregledu naj bi bilo namreč ugotovljeno, da izstavljena bančna garancija v celoti ustreza zahtevanim pogojem iz razpisne dokumentacije, saj naj bi bil na bančni garanciji naveden rok veljavnosti 06.11.2007, kot je bilo določeno v razpisni dokumentaciji. Tako naj ne bi bilo res, da bančna garancija velja samo do datuma ponudbe. Glede revizijskih navedb v zvezi z (ne)predložitvijo CE certifikatov naročnik poudarja, da je zapisana obveza v točki 2 na strani 19 razpisne dokumentacije, da morajo imeti vsi proizvodi oznako CE, splošna zaveza, ki se nanaša na zagotovilo, da bodo izdelki, ki bodo dobavljeni v resnici opremljeni z navedeno oznako; v tej fazi pa naročnik ni predvideval predložitve CE certifikatov za vse ponujene izdelke. Specifično pa naročnik dodaja še, da Direktiva 98/79/EC, poglavje 1, Abs. 9, zahteva, da mora ves kontrolni material in kalibratorji, ki se uporabljajo za določanje (ne)ponovljivosti in pravilnosti določenega testa- preiskave imeti CE certifikat. V primeru, da je kontrolni material namenjen za zunanjo presojo kakovosti in je kot tak lahko izdelan tudi iz svežih serumov, pa tak material ne spada pod IVD in ne zapade pod določila Direktive. Iz navedenih razlogov naj za vlagatelja sporna kontrolna materiala, ki sta bila ponujena za zunanjo kontrola, ne bi potrebovala CE certifikata.
Glede revizijskih navedb, ki se nanašajo na zatrjevano neustreznost predanalitskega modula, ki je bil ponujen v ponudbi izbranega ponudnika, naročnik navaja, da le-ta zagotavlja tako sortiranje, kot tudi shranjevanje. Za vsako epruveto naj bi bilo omogočeno definiranje in določitev njene poti, nadaljnje namembnosti in shranjevanje. Sortiralo naj bi se po označenih vzorčnih predalih, predanalitski modul pa naj bi tudi omogočal shranjevanje 1000 vzorcev naenkrat. Vsak vzorec naj bi se tudi arhiviral, tako da naj bi bila zagotovljena sledljivost v vsakem trenutku (v katerem predalu in na kateri določeni poziciji se vzorec nahaja oziroma ali je še v predanalitskem modulu ali že v hladnilniku). Izbrani ponudnik naj bi s tem izpolnil vse zahteve razpisne dokumentacije.
V zvezi z revizijskimi navedbami, ki se nanašajo na avtomatsko alikvotiranje in etiketiranje alikvotov, naročnik navaja, da izbrani ponudnik ponuja takšen sistem. V ponudbi naj bi slednji namreč eksplicitno navedel, da je ponudil nepovezan sistem za avtomatsko alikvotiranje in etiketiranje alikvotov s črtno kodo uporabnika. Podrobnosti in CE certifikata o ponujenem alikvoterju ni, ker v razpisni dokumentaciji ni konkretnih tehničnih zahtev za alikvoter. S tem naj bi izbrani ponudnik izpolnil vse zahteve naročnika.
Kot slednje se naročnik opredeljuje do revizijskih navedb v zvezi s prepustnostjo sistema. Naročnik zatrjuje, da izbrani ponudnik zagotavlja zahtevano prepustnost sistema. V ponudbi naj bi slednji namreč eksplicitno navedel, da je predanalitski modul neselektiven, omogoča hkratno uporabo epruvet različnih dimenzij, prepustnost predanalitskega modula pa naj bi bila vsaj 350 epruvet/uro. Izbrani ponudnik naj bi zagotavljal tudi avtomatsko centrifugiranje, ki naj bi omogočalo nastavitev lastnih parametrov in naj bi imelo primerno naložitveno kapaciteto vzorcev s ponudbo dveh centrifug, kar naj bi omogočalo prepustnost najmanj 480 vzorcev na uro.
Glede na navedeno naročnik meni, da vlagatelj ni uspel dokazati, da bi naročnik s svojo odločitvijo deloval v nasprotju z ZJN-1 ali proti temeljnim načelom tega predpisa, ter da je izbral pravilno in cenovno najugodnejšo ponudbo. Vlagateljev revizijski zahtevek je naročnik zato zavrnil, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povračilu stroškov postopka in vplačane takse.

Z vlogo z dne 19.07.2007 je vlagatelj naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. V podani vlogi je vlagatelj dodatno pojasnil svoja stališča v zadevi, navedel pa je tudi nekatera nova dejstva in predlagal nekatere nove dokaze, ki jih v svojem revizijskem zahtevku z dne 05.07.2007 ni navajal oziroma predlagal. Vlagatelj je priglasil tudi nadaljnje stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer v protivrednosti 2000 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 2% materialnih stroškov in 20% DDV.

Dne 30.07.2007 je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Ker je Državna revizijska komisija ocenila, da ne razpolaga s strokovnimi znanji, potrebnimi za presojo nekaterih revizijskih navedb vlagatelja, je s sklepom št. 018-214/2007-6, z dne 23.08.2007, za izdelavo strokovnega mnenja določila Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, šlajmerjeva ulica 6, Ljubljana. Vlagatelju je ob tem naložila plačilo predujma za izvedbo dokaza s strokovnim mnenjem.

Z vlogo z dne 29.08.2007 je vlagatelj Državni revizijski komisiji predložil dokazilo o plačilu predujma za izvedbo dokaza s strokovnim mnenjem.

Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, šlajmerjeva ulica 6, Ljubljana, je po svojem direktorju Državno revizijsko komisijo dne 24.09.2007 obvestil, da zaradi poslovnih povezav s strankami v revizijskem postopku ne more izdelati strokovnega mnenja, zato prosi za izključitev iz postopka.

Državna revizijska komisija je dne 24.09.2007 izdala sklep št. 018-214/2007-10, s katerim je razveljavila 1. točko izreka Sklepa Državne revizijske komisije št. 018-214/2007-6, z dne 23.08.2007, s katero je bil v predmetnem postopku revizije postopka oddaje javnega naročila za izdelavo strokovnega mnenja določen Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, šlajmerjeva ulica 6, Ljubljana. Za novega strokovnjaka je ob tem določila izr. prof. dr. Janjo Marc, mag. farm., spec. med. biokem., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, Aškerčeva 7, Ljubljana (v nadaljevanju: strokovnjakinja).

Strokovnjakinja je svoje strokovno mnenje v zadevi Državni revizijski komisiji posredovala dne 22.10.2007. Slednje je bilo s strani Državne revizijske komisije posredovano tudi strankam postopka, ki nanj niso podale pripomb.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, pridobljenega strokovnega mnenja ter po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj v svoji vlogi z dne 19.07.2007, s katero je naročnika obvestil, da želi postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo, navajal nove dejstva in dokaze, ki jih v svojem revizijskem zahtevku z dne 05.07.2007 ni navajal. V podani vlogi je tako navedel nekatera nova dejstva v zvezi z veljavnostjo bančne garancije, kot je bila predložena v ponudbi izbranega ponudnika, predlagal pa je tudi izvedbo dokazov z zaslišanjem pooblaščenke vlagatelja, zaslišanjem K.H ter vpogledom v fotokopijo obrazca, iz katerega naj bi bilo razvidno kako je bila izdana garancija izbranega ponudnika in kakšna je njena veljavnost.

Državna revizijska komisija je že v več svoji odločitvah (tako npr. v zadevah 018-155/2006, 018-300/2006, 018-411/2006 itd.) v zvezi z razširitvami zahtevkov za revizijo opozorila, da podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, dokazi, ki so bili predlagani, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, ki ga določajo 13. do vključno 16. člen ZRPJN. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahteve za revizijo, po tem trenutku pa se presoja tudi utemeljenost vlagateljeve zahteve za revizijo. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo ex nunc, v kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, pa lahko, v skladu z 17. členom ZRPJN, zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj pa pri tem ne more pa navajati novih dejstev, predlagati novih dokazov in postavljati novih zahtevkov, saj s temi dejstvi, dokazi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev, in o njih zato tudi ni mogel odločati ali se izjaviti. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti, in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Ob nasprotnem tolmačenju bi bila zaobidena določba 16. člena ZRPJN o odločanju naročnika o revizijskem zahtevku pred odločanjem Državne revizijske komisije o le-tem.

Upoštevajoč zgoraj navedene argumente Državna revizijska komisija novih dejstev in dokazov, ki jih navaja vlagatelj v svoji vlogi z dne 19.07.2007, pri odločanju v predmetni zadevi ni upoštevala.


V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija pristopila k obravnavi utemeljenosti vlagateljevega revizijskega zahtevka.

Med strankama v zadevi je spor glede vprašanja pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika.

V svojem revizijskem zahtevku vlagatelj navaja več razlogov, zakaj naj ponudba izbranega ponudnika ne bi bila pravilna. Najprej vlagatelj tako navaja, da naj garancija za resnost ponudbe, kot je bila predložena v ponudbi izbranega ponudnika, ne bi bila skladna z zahtevami razpisne dokumentacije, saj naj ne bi bila veljavna do s strani naročnika določenega roka.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v le-tej (Obrazec 02- Dodatek k navodilom ponudnikov) v zvezi z garancijo za resnost ponudbe postavil naslednjo zahtevo: "Nepreklicna, brezpogojna bančna garancija na prvi poziv za resnost ponudbe mora biti izdana v višini enega (1) odstotka (%) končne ponudbene vrednosti z vključenim DDV in mora biti veljavna za obdobje veljavnosti ponudbe in deset (10) dni; bančna garancija mora veljati do 09.07.2007".

Z vpogledom v odgovor na vprašanje enega od potencialnih ponudnikov, z dne 17.04.2007, pa gre ugotoviti, da je naročnik zgoraj citirane zahteve glede bančne garancije spremenil, in sicer tako, da je določil: "Minimalni časovni okvir, v katerem mora ponudnik zagotavljati veljavnost ponudbe: do 31.10.2007. Veljavnost bančne garancije do 06.11.2007.".

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je slednji v le-tej med drugim predložil tudi Garancijo za resnost ponudbe št. 89450/8, ki mu jo je dne 14.05.2007 izdala Abanka Vipa, d.d., Ljubljana. Iz predložene garancije med drugim izhajata dva zapisa v zvezi z veljavnostjo le-te, in sicer prvi, ki se glasi: "Ta garancija velja vse dotlej, dokler ne bo izbran ponudnik po zgoraj citiranem javnem razpisu in (v primeru, da je celovita ali delna ponudba sprejeta) do trenutka, ko izbrani ponudnik ne sklene pogodbe z naročnikom in mu ne izroči garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, vendar pa najkasneje do izteka roka veljavnosti ponudbe", ter drugi, ki se glasi: "Če od vas ne prejmemo nikakršnega zahtevka za izplačilo garantiranega zneska do 06.11.2007, ta garancija ne velja več in naša obveznost avtomatično ugasne, ne glede na to, ali nam je vrnjena". Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika (Obrazec 03) gre ugotoviti tudi, da je veljavnost le-te podana do 31.10.2007. Iz istega obrazca izhaja tudi zapis: "Bančna garancija za resnost ponudbe velja do 06.11.2007".

Izhajajoč iz zgornjih dejstev Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta v garanciji za resnost ponudbe, kot je bila predložena v ponudbi izbranega ponudnika, navedena dva različna datuma veljavnosti le-te (bančna garancija namreč na enem mestu določa da "â??velja vse dotlejâ??, vendar pa najkasneje do izteka roka veljavnosti ponudbe", na drugem mestu pa hkrati "če od vas ne prejmemo nikakršnega zahtevka za izplačilo garantiranega zneska do 06.11.2007, ta garancija ne velja večâ??"). Prvi od datumov veljavnosti garancije se torej navezuje na "rok veljavnosti ponudbe"- skladno s tem bi bila veljavnost bančne garancije za resnost ponudbe, kot je bila predložena v ponudbi izbranega ponudnika, do 31.10.2007 (in ne do 29.06.2007, kot v svojem revizijskem zahtevku napačno navaja vlagatelj), drugi datum pa je podan neposredno- skladno s slednjim bi bila veljavnost bančne garancije za resnost ponudbe, kot je bila predložena v ponudbi izbranega ponudnika, do 06.11.2007.

Državna revizijska komisija v zvezi z zapisanim dalje ugotavlja, da predstavljeno neskladje med dvema različnima datumoma veljavnosti bančne garancije za resnost ponudbe, kot je bila predložena v ponudbi izbranega ponudnika, v nasprotju z drugačnim mnenjem vlagatelja ne izkazuje samo po sebi nepravilnosti predložene bančne garancije, temveč, v tej fazi, zgolj njeno nejasnost; ravno toliko argumentov kot za stališče, da je bančna garancija za resnost ponudbe, kot je bila predložena v ponudbi izbranega ponudnika, veljavna le do 31.10.2007 (in je potemtakem nepravilna), sledeč vsebini le-te namreč obstoji tudi za stališče, da je omenjena bančna garancija veljavna do 06.11.2007 (in je tako pravilna). Da bi bilo torej mogoče odločiti o tem, ali je sporna bančna garancija (posledično pa tudi ponudba izbranega ponudnika) pravilna ali ne, je najprej potrebno razjasniti, do katerega datuma je le-ta dejansko veljavna.

V zvezi z zapisanim Državna revizijska komisija pojasnjuje, da sme naročnik, skladno s 54. členom ZJN-1, zahtevati, da ponudniki v roku, ki ni daljši od osmih dni, dopolnijo ali pojasnijo dokumente, ki so jih že predložili. Naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takih sprememb, ki bi iz nepravilne ponudbe le-to naredila pravilno.

Ker je Državna revizijska komisija ocenila, da odprava zgoraj opisane nejasnosti bančne garancije za resnost ponudbe, kot je bila predložena v ponudbi izbranega ponudnika, ne bi pomenila takšne spremembe, ki bi iz nepravilne ponudbe le-to naredila pravilno (kot že navedeno, predložene bančne garancije za resnost ponudbe (posledično pa tudi ponudbe izbranega ponudnika) zgolj zaradi ugotovljene nejasnosti ni mogoče označiti za nepravilno), obenem pa je ocenila tudi, da vračanje vlagateljevega revizijskega zahtevka v ponovno odločanje naročniku, zgolj z napotilom pridobitve potrebnih pojasnil, ne bi bilo skladno z načelom hitrosti in učinkovitosti, kot dveh izmed temeljnih načel revizijskega postopka, je potrebna pojasnila o veljavnosti sporne bančne garancije pridobila sama. Z dopisom z dne 24.10.2007 je Državna revizijska komisija za pojasnilo glede veljavnosti bančne garancije za resnost ponudbe, kot je bila predložena v ponudbi izbranega ponudnika, tako zaprosila izdajatelja te bančne garancije, Abanko Vipa, d.d., Ljubljana. Iz odgovora omenjene banke, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 30.10.2007, najprej izhaja strinjanje z ugotovitvijo, da v besedilu garancije rok veljavnosti le-te ni nedvoumno določen. V povzetku pojasnila pa je obenem podan naslednji zapis: "Potrjujemo, da je naša garancija za resnost ponudbe št. 89450/8 z dne 14.05.2007 veljavna do 06.11.2007".

Izhajajoč iz tako pridobljenega pojasnila Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil garancijo za resnost ponudbe z veljavnostjo do 06.11.2007. S tem je izpolnil naročnikove zahteve glede veljavnosti bančne garancije za resnost ponudbe, s tem povezane vlagateljeve revizijske navedbe pa niso utemeljene.


V nadaljevanju svojega revizijskega zahtevka vlagatelj navaja, da naj bi bila ponudba izbranega ponudnika nepravilna tudi iz razloga, ker naj izbrani ponudnik ne bi izpolnil naročnikove zahteve po tem, da morajo imeti vsi proizvodi oznako CE; za dva od ponujenih proizvodov naj certifikatov CE namreč ne bi predložil.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v le-tej med strokovnimi zahtevami (stran 19 razpisne dokumentacije) med drugim postavil naslednjo zahtevo: "Vsi proizvodi morajo imeti oznako CE". Na Obrazcu za ugotavljanje sposobnosti in navodilih o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika (stran 29 razpisne dokumentacije) je naročnik poleg tega kot dokaz za izpolnjevanje pogoja, da ponudniki razpolagajo z zadostnimi tehničnimi in kadrovskimi zmogljivostmi, pod točko 8.c) zapisal: "oznaka CE za vse ponujene proizvode".

Med strankama v zadevi ni spora o tem, da s strani izbranega ponudnika ponujena artikla "Precinorm CKMB controla kat. št. 1447378 proizv. Roche" ter "Precipath CKMB controla kat. št. 4358210 proizv. Roche" imata CE certifikate- oznako CE (slednje vlagatelj izrecno navaja tudi v vlogi, s katero je zahteval nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo). Med strankama pa je spor o tem, ali so bili ponudniki (tako pa tudi izbrani ponudnik) CE certifikate (konkretno za sporna artikla) v svojih ponudbah dolžni tudi predložiti.

Izhajajoč iz zgoraj povzetih določb razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudnikom v svojih ponudbah CE certifikatov za ponujene artikle ni bilo potrebno predložiti; takšne zahteve naročnik namreč ni postavil izrecno, niti je, v nasprotju z drugačnim mnenjem vlagatelja, ni mogoče niti posredno nedvoumno izpeljati iz zgoraj citiranih zahtev razpisne dokumentacije. Iz slednjih namreč izhaja zgolj jasna zahteva po tem, da ponujeni artikli imajo oznako CE, izpolnjevanje takšne zahteve pa, kot že navedeno, glede spornih artiklov med strankama ni sporno. Ker gre obenem pojasniti tudi, da naročnik v fazi po oddaji ponudbe od ponudnikov ni upravičen zahtevati izpolnjevanja pogojev, ki niso bili vnaprej določeni v razpisni dokumentaciji postopka oddaje javnega naročila, gre ugotoviti, da iz razloga nepredložitve CE certifikatov za artikla "Precinorm CKMB controla kat. št. 1447378 proizv. Roche" ter "Precipath CKMB controla kat. št. 4358210 proizv. Roche" ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče označiti za nepravilno. Na navedeno ugotovitev ne more v ničemer vplivati niti vlagateljeva revizijska navedba, da naj bi ostali ponudniki v svojih ponudbah certifikate za omenjena artikla predložili; četudi bi do takšnega ravnanja ostalih ponudnikov dejansko prišlo (česar v revizijskem postopku ni bilo potrebno ugotavljati), bi slednji ravnali v presežku nad zahtevami razpisne dokumentacije, takšno ravnanje pa ne more spreminjati položaja izbranega ponudnika ali zanj ustvarjati obveznosti istovrstnega ravnanja v postopku oddaje javnega naročila.

Upoštevajoč zgornje argumente gre vlagateljeve revizijske navedbe, ki se nanašajo na zatrjevano nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika iz razloga nepredložitve CE certifikatov za artikla "Precinorm CKMB controla kat. št. 1447378 proizv. Roche" ter "Precipath CKMB controla kat. št. 4358210 proizv. Roche" označiti za neutemeljene.


Kot naslednje vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika iz razloga, ker naj predanalitski modul, kot je bil ponujen v le-tej, ne bi omogočal hranjenja epruvet.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v le-tej (10. točka Splošnih zahtev, stran 20 razpisne dokumentacije) med drugim postavil tudi naslednjo zahtevo: "PM mora omogočati izločitev primarnih epruvet po uporabi ter sortiranje in hranjenje epruvet". Iz besedila ostalih zahtev istega dela razpisne dokumentacije je razvidno, da oznaka "PM" označuje predanalitski modul.

Ker je Državna revizijska komisija ocenila, da ne razpolaga s strokovnimi znanji, potrebnimi za presojo z zgornjo zahtevo povezanih revizijskih navedb vlagatelja, je z že omenjenim sklepom št. 018-214/2007-10, z dne 24.09.2007 za izdelavo strokovnega mnenja določila strokovnjakinjo. Slednja je v svojem strokovnem mnenju z dne 17.10.2007 na vprašanje "ali predanalitski modul, kot je bil ponujen v ponudbi ponudnika Interexport, d.o.o., omogoča hranjenje epruvet", podala naslednji odgovor:

"V posebnem dokumentu Podroben opis vsebine predmeta ponudbe (8a), ki je zaupni del predložene dokumentacije, ponudnik opisuje izpolnjevanje splošnih strokovnih zahtev naročnika. V tem delu dokumentacije pod točko 10. ponudnik izjavlja, da predanalitski modul omogoča sortiranje in hranjenje epruvet ter ga v nadaljevanju opiše. Iz opisa je razvidno, da sistem za vodenje vzorcev (Sample manager) in sistem za obdelavo podatkov (Data manager) ponujenega sistema avtomatsko razvrščata in arhivirata vzorce. Kapaciteta hranjenja vzorcev v sistemu znaša okoli 1000 epruvet. Ob upoštevanju povprečne obremenitve na KIKKB, ki znaša približno 2000- 3000 epruvet na dan, omenjena kapaciteta hranjenja ni velika in je potrebno relativno sprotno prenašanje stojal z epruvetami v hladilnik. Na to kaže tudi dopis dr. Martina Fleishera vodje enega od naštetih referenčnih laboratorijev, ki sem ga kontaktirala v zvezi s to pripombo. Vendar je res, da naročnik ni natančno opredelil kakšno kapciteto za hranjenje vzorcev želi (zahteva št. 10 str. 20). Bolj kot le-to je bilo verjetno za naročnika pomembno izločanje primarnih epruvet in sortiranje le-teh, saj je ti dve lastnosti postavil pred samo shranjevanje. Ponujeni sistem ponuja dokaj učinkovit način izločanja in sortiranja epruvet po analizah v posebna stojala. Ta stojala so označena in omogočajo hitro identifikacijo mesta iskane epruvete preko sistema Sample Manager tudi, če so stojala prenesena v hladilnik ročno.".

Izhajajoč iz navedb obeh strank, izvedbe predlaganih dokazov in upoštevajoč pridobljeno strokovno mnenje Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s svojimi revizijskimi navedbami ni uspel izkazati nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika iz razloga, ker naj predanalitski modul, kot je bil ponujen v le-tej, ne bi omogočal hranjenja epruvet. Ugotoviti gre namreč, da naročnik v razpisni dokumentaciji postopka oddaje javnega naročila ni določil, kakšna naj bi bila kapaciteta hranjenja epruvet v predanalitskem modulu, temveč je zahteval le, da slednji omogoča hranjenje epruvet, takšno zahtevo pa, sledeč naročniku in pridobljenem strokovnem mnenju, sistem, ponujen v ponudbi izbranega ponudnika, izpolnjuje (omogoča namreč hranjenje cca. 1000 epruvet). S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja torej niso utemeljene.


V svojem revizijskem zahtevku vlagatelj nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika zatrjuje tudi iz razloga, ker naj sistem, kot ga je ponudil izbrani ponudnik, ne bi imel možnosti avtomatskega alikvotiranja.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v le-tej (11. točka Splošnih zahtev, stran 20 razpisne dokumentacije) med drugim postavil tudi naslednjo zahtevo: "Ponujen mora biti sistem za avtomatsko alikvotiranje in etiketiranje alikvotov s črtno kodo uporabnika. Sistem za alikvotiranje je lahko ločen od ALS-a (nepovezan).". Drugih zahtev v zvezi s sistemom za alikvotiranje naročnik v razpisni dokumentaciji ni postavil.

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je slednji v le-tej (poglavje 8a, točka 11) zapisal, da ponuja sistem za avtomatsko alikvotiranje in etiketiranje alikvotov s črtno kodo uporabnika, ki je ločen od ALS-a (nepovezan).

Državna revizijska komisija upoštevajoč zgoraj citirane določbe razpisne dokumentacije in predstavljeno vsebino ponudbe izbranega ponudnika ugotavlja, da vlagatelj nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika z na tem mestu obravnavanimi revizijskimi navedbami ni uspel izkazati. Ugotoviti gre namreč, da je naročnik v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila v zvezi z alikvotiranjem in etiketiranje alikvotov postavil zgolj zahtevo po tem, da je v predloženih ponudbah ponujen tudi "sistem za avtomatsko alikvotiranje in etiketiranje alikvotov s črtno kodo uporabnika", ki je lahko ločen od ALS, ni pa postavil nikakršne druge tehnične zahteve v zvezi s tem sistemom. Ker je izbrani ponudnik v svoji ponudbi navedel, da zahtevani sistem zagotavlja (in sicer v obliki ločenega sistema), je zahteve razpisne dokumentacije že s tem izpolnil (ob dejstvu, da posebne tehnične zahteve glede sistema za avtomatsko alikvotiranje niso bile postavljene, namreč tudi ni možno ugotavljanje, ali jih nek konkretno ponujeni sistem izpolnjuje). Ob zapisanem gre pojasniti še, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ne zatrjuje, da izbrani ponudnik ni zmožen ponuditi ločenega sistema za avtomatsko alikvotiranje temveč zatrjuje le, da ponujeni ALS nima možnosti avtomatskega alikvotiranja (v dokaz česar predlaga izvleček s spletne strani za ponujeni sistem in postavitev izvedenca s področja laboratorijske medicine in opreme); takšna revizijska navedba pa, ob že omenjenem dejstvu, da je naročnik ponudnikom omogočil, da ponudijo sistem za alikvotiranje, ki je ločen od ALS, kar je izbrani ponudnik tudi storil, nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika ne izkazuje.


Kot slednje vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika iz razloga, ker naj sistem, kot ga ponuja izbrani ponudnik, ne bi izpolnjeval naročnikovih zahtev glede naložitvene kapacitete vzorcev pri avtomatskem centrifugiranju.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v le-tej (13. točka Splošnih zahtev, stran 20 razpisne dokumentacije) med drugim postavil tudi naslednjo zahtevo: "Avtomatizirano centrifugiranje mora omogočiti nastavitev lastnih parametrov in primerno naložitveno kapaciteto vzorcev (najmanj 300 vzorcev/uro)".

Ker je Državna revizijska komisija ocenila, da ne razpolaga s strokovnimi znanji, potrebnimi za presojo z zgornjo zahtevo povezanih revizijskih navedb vlagatelja, je z že omenjenim sklepom št. 018-214/2007-10, z dne 24.09.2007 za izdelavo strokovnega mnenja določila strokovnjakinjo. Slednja je v svojem strokovnem mnenju z dne 17.10.2007 na vprašanje "ali sistem, kot je bil ponujen v ponudbi ponudnika Interexport, d.o.o., omogoča zahtevano naložitveno kapaciteto vzorcev (najmanj 300 vzorcev/uro)", podala naslednji odgovor:

"Ponujen sistem ima poseben modul za centrifugiranje in odpiranje epruvet. Iz opisa in tehničnih podatkov, ki so javnega značaja (priloga Centrifuge/Decapper Module) je razvidno, da se v ta modul lahko vgrajuje več hladilnih centrifug, ki omogočajo paralelno procesiranje vzorcev. Epruvete v oz. iz centrifug prenašajo trije ločeni roboti. Kapaciteta ene centrifuge znaša 60 epruvet, čas enega centrifugiranja pa 15 minut. Ena centrifuga tako lahko v eni uri centrifugira 240 vzorcev, dve centrifugi pa torej 480 vzorcev na uro. Ponudnik v zaupnem delu dokumentacije (poglavje 8a. OPIS), kjer opisuje konfiguracijo sistema pripravljeno posebej za Klinični center Ljubljana (Opis, 2. odstavek) navaja, da sistem Sample Manager vključuje modul s centrifugami in odstranjevanjem zamaškov. Vgrajevanje več centrifug v ta modul je znana izvedba, saj jo vključuje tudi konfiguracija v omenjenem referenčnem laboratoriju. Ponujeni sistem tako dosega, oziroma presega zahtevano kapaciteto.".

Izhajajoč iz navedb obeh strank, izvedbe predlaganih dokazov in upoštevajoč pridobljeno strokovno mnenje Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s svojimi revizijskimi navedbami ni uspel izkazati nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika iz razloga, ker naj sistem, kot ga ponuja izbrani ponudnik, ne bi izpolnjeval naročnikovih zahtev glede naložitvene kapacitete vzorcev pri avtomatskem centrifugiranju. Ugotoviti gre namreč, da je ponudnik v svoji ponudbi ponudil sistem, ki s strani naročnika zahtevane kapacitete vzorcev pri avtomatskem centrifugiranju dosega (oziroma celo presega). S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja torej niso utemeljene.


V povzetku zgornjih ugotovitev gre zaključiti, da vlagatelj s svojimi revizijskimi navedbami ni uspel izkazati nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika, tako pa tudi ne razlogov za predlagano razveljavitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljev revizijski zahtevek z dne 05.07.2007 zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale v zvezi z revizijo.

Ker vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi njegovo zahtevo po povrnitvi stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Iz določil četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka 22. člena ZRPJN vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

V obravnavanem primeru je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, le-tega pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija. Ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN je Državna revizijska komisija posledično odločila, da mora vlagatelj v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, vplačati znesek v višini 5.000,00 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 05.11.2007


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije















Vročiti:
- Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana,
- Odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/I, Ljubljana,
- Interexport, d.o.o., Dunajska 139, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.