018-259/2007 Univerza na Primorskem

Številka: 018-259/2007-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006, 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu članice Vide Kostanjevec kot predsednice senata in članice mag. Nataše Jeršič ter predsednika Sama Červeka kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku revizije oddaje javnega naročila za dobavo in montažo pohištvene in druge splošne opreme za objekt Turistica - Visoka šola za turizem Portorož, začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja UMT d.o.o., Kotnikova 21, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Tratnik, Sočan in Bogataj o.p. d.n.o., Miklošičeva 30, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Univerza na Primorskem, Titov trg 4, Koper (v nadaljevanju: naročnik) dne 29.10.2007 soglasno

ODLOČILA

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep naročnika št. 1672-01/07 z dne 3.10.2007. Naročnik mora o vlagateljevem zahtevku za revizijo z dne 12.9.2007, ob ugotovitvi izpolnjevanja vseh procesnih predpostavk, odločiti v skladu z določilom 16. člena ZRPJN.

2. Obvestilo vlagatelja o nadaljevanju postopka (vloga z dne 18.10.2007) se zavrže.

3. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih s pritožbo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 730,36 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve Državne revizijske komisije do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je predmetno javno naročilo objavil v Uradnem listu RS, št. 53/2007, z dne 15.6.2007, pod št. objave Ob-17626/07. Iz obvestila o oddaji javnega naročila (dokument št. 1672-01/07 z dne 30.8.2007) je razvidno, da je naročnik kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje ATLAS OPREMA d.o.o., Samova 12a, Ljubljana, ponudbo vlagatelja pa je izločil, ker naj le-ta ne bi pravilno in pravočasno izpolnil pogodbenih obveznosti do naročnika iz prejšnjih pogodb.

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj z vlogo z dne 12.9.2007 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik v 14. členu Navodil za izdelavo ponudbe določil, da bo izločil ponudnika, če ta ni pravilno in pravočasno izpolnil obveznosti iz prejšnjih pogodb z naročnikom. Vlagatelj je z naročnikom že poslovno sodeloval, vendar je vse svoje obveznosti pravočasno in pravilno izpolnil, zato ni pričakoval, da bo njegova ponudba izločena. Uporaba takega izločitvenega razloga je po mnenju vlagatelja diskriminatorna in v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja, še zlasti pa je neutemeljena v tem primeru, saj je sam izpolnil vse obveznosti do naročnika, medtem ko mu slednji še ni plačal za dela, ki so bila opravljena. Iz obvestila o oddaji naročila vlagatelj ni mogel razbrati, zakaj je naročnik njegovo ponudbo zavrnil oz. katerih obveznosti naj ne bi izpolnil. Če naročnik njegove ponudbe ne bi zavrnil na neupravičen in arbitraren način, bi jo moral izbrati kot najugodnejšo, saj je ponudil najnižjo ceno. Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila razveljavi in da mu naročnik povrne stroške postopka.

Vlagatelj je z vlogo z dne 13.9.2007 dopolnil zahtevek za revizijo. V vlogi navaja, da zahtevek za revizijo dopolnjuje z dokazili o tem, da je vse svoje obveznosti do naročnika izpolnil pravočasno in pravilno, ter s pooblastilom za zastopanje in še enim izvodom zahtevka za revizijo.

Naročnik je vlagatelja z dopisom z dne 17.9.2007 pozval, naj zahtevek za revizijo v roku treh dni od prejema poziva dopolni z originalnim potrdilom o plačilu zakonsko določene takse ter originalnim pooblastilom za zastopanje v predmetnem zahtevku, sicer bo zahtevek za revizijo zavrgel. Pozval ga je tudi, naj mu predloži dokazilo, da je bila dopolnitev zahtevka za revizijo z dne 13.9.2007 poslana s priporočeno pošiljko najkasneje do vključno 13.9.2007.

Vlagatelj je z vlogo z dne 26.9.2007 naročniku posredoval potrdilo o plačilu revizijske takse v višini 5.000,00 EUR, originalno pooblastilo za zastopanje ter potrdilo o oddaji poštne pošiljke s povratnico.

Naročnik je dne 3.10.2007 sprejel sklep št. 1672-01/07, s katerim je zahtevek za revizijo z dne 12.9.2007 zavrgel. V obrazložitvi sklepa navaja, da je vlagatelj po pozivu v postavljenem roku vlogo dopolnil z originalnim potrdilom o plačilu takse, originalnim pooblastilom za zastopanje ter s potrdilom o oddaji priporočene pošiljke z dne 13.9.2007. Naročnik je ob pregledu pooblastila za zastopanje ugotovil, da je na njem naveden datum 13.9.2007. Ker iz pooblastila ne izhaja, da pooblastitelj priznava dejanja pooblaščenca, storjena pred tem datumom, naročnik ugotavlja, da pooblastilo velja zgolj za dejanja po 13.9.2007. To po mnenju naročnika pomeni, da pooblaščenec ni uspel izkazati svojega upravičenja za vložitev revizijskega zahtevka z dne 12.9.2007, zaradi česar je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel.

Vlagatelj je z vlogo z dne 10.10.2007 vložil pritožbo na Državno revizijsko komisijo. V njej navaja, da je dne 12.9.2007 vložil zahtevek za revizijo v dveh izvodih pri naročniku. Ker zahtevku za revizijo pomotoma ni bilo priloženo pooblastilo za zastopanje, je vlagatelj naslednji dan, v okviru odprtega roka za vložitev zahtevka za revizijo, le-tega dopolnil, tako da je priložil pooblastilo za zastopanje. Vlagatelj je tega dne tudi še enkrat poslal zahtevek za revizijo. Ker je bilo pooblastilo za zastopanje priloženo v kopiji in ker zahtevku za revizijo ni bilo priloženo originalno potrdilo o plačilu takse, je naročnik vlagatelja pozval, da poleg potrdila o plačilu takse predloži še originalno pooblastilo za zastopanje v predmetnem zahtevku. Vlagatelj je v zahtevanem roku vse zahtevane dokumente posredoval, vključno z originalnim pooblastilom za zastopanje. Po mnenju vlagatelja bi se v tem primeru moral uporabiti drugi odstavek 98. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04; v nadaljevanju: ZPP), v skladu s katerim lahko sodišče dovoli, da opravlja pravdna dejanja za stranko začasno oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar pa ji hkrati naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo ali izkaže odobritev stranke za opravljena procesna dejanja. Gre za alternativno zahtevo, navaja vlagatelj, in dodaja, da je v tem primeru naročnik zahteval predložitev originalnega pooblastila za zastopanje. Tej zahtevi je vlagatelj v celoti zadostil z dostavo originalnega pooblastila, ki pooblaščencu omogoča opravo vseh dejanj v postopku. Tako ravnajo tudi slovenska sodišča, pri čemer datum pooblastila ni pomemben in ga sodišča vedno upoštevajo, tudi če je pooblastilo datirano po vložitvi vloge. Če bi naročnik dvomil o pristnosti pooblastila, bi lahko zahteval, da se predloži overjeno pooblastilo v skladu s tretjim odstavkom 97. člena ZPP. Odločitev naročnika je nepravilna tudi zato, ker je naročnik skupaj s pooblastilom za zastopanje ponovno prejel tudi zahtevek za revizijo z dopolnjenim nazivom naročnika, ki je bil poslan dne 13.9.2007. Ugotovitev naročnika, da lahko pooblastilo velja le za dejanja, opravljena po 13.9.2007, je napačna, saj to pomeni, da bi lahko naročnik upošteval le tista dejanja pooblaščenca z datumom 14.9.2007 in kasnejša. Takšna razlaga je napačna in nima pravne podlage v ZPP, vlagatelj pa je v predmetnem postopku ravnal v skladu z določili ZPP in naročnikovim pozivom. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija razveljavi naročnikov sklep št. 1672-01/07 z dne 3.10.2007 o zavrženju zahtevka za revizijo ter mu naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka.

Z vlogo z dne 11.10.2007 je vlagatelj dopolnil in popravil pritožbo, in sicer tako, da v pritožbenem predlogu predlaga, da Državna revizijska komisija njegovi pritožbi ugodi in odloči, da mora naročnik odločati o zahtevku za revizijo v skladu s 16. členom ZRPJN.

Vlagatelj je Državni revizijski komisiji dne 18.10.2007 posredoval tudi sporočilo o nadaljevanju postopka. V vlogi navaja, da je po pozivu naročnika zahtevek za revizijo dopolnil v zakonsko določenem roku, naročnik pa je tako popoln zahtevek za revizijo prejel dne 28.9.2007. Ker vlagatelj v 20 dnevnem roku iz drugega odstavka 16. člena ZRPJN ni prejel meritorne odločitve naročnika, temveč le sklep o zavrženju zahtevka, iz previdnosti podaja sporočilo o nadaljevanju postopka, ker drugačen rok za podajo obvestila o nadaljevanju v primeru, ko naročnik zahtevek za revizijo zavrže in je nato vložena pritožba, ni določen. Vlagatelj sicer meni, da bi se v tem primeru 20 dnevni rok moral šteti od trenutka, ko naročnik prejme sklep Državne revizijske komisije, na podlagi katerega mora odločati o zahtevku za revizijo v skladu s 16. členom ZRPJN.

Po preučitvi pritožbe in pregledu dokumentacije, ki jo je Državna revizijska komisija od naročnika prejela dne 22.10.2007, je Državna revizijska komisija ugotovila, da pritožba ni utemeljena, in sicer zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V predmetnem revizijskem postopku je med vlagateljem in naročnikom spor o tem, ali je vlagatelj po pozivu naročnika zahtevek za revizijo dopolnil s pravilnim oz. ustreznim pooblastilom za zastopanje. Ker ZRPJN v četrtem odstavku 12. člena pooblastila za zastopanje ne navaja med sestavinami zahtevka za revizijo, je treba glede tega vprašanja, skladno s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, smiselno uporabiti določbe ZPP. Prvi odstavek 86. člena ZPP določa, da smejo stranke dejanja v postopku opravljati osebno ali po pooblaščencu. Pooblastilo da stranka, skladno s 97. členom ZPP, pisno. V skladu s prvim odstavkom 98. člena ZPP mora pooblaščenec predložiti pooblastilo ali izkazati pooblastilo, dano pravni osebi, pri prvem pravdnem dejanju.

Drugi odstavek 98. člena ZPP določa, da lahko sodišče dovoli, da opravlja pravdna dejanja za stranko začasno oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar pa ji hkrati naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo ali izkaže odobritev stranke za opravljena pravdna dejanja. V primeru, ko pisni vlogi ni priloženo pooblastilo, sodišče s takšno vlogo ravna kot z nepopolno vlogo, kar pomeni, da jo mora vlagatelju vrniti v popravo, to je v predložitev pooblastila za zastopanje. Če pooblaščenec v roku, ki ga je določilo sodišče, ne predloži pooblastila za vložitev tožbe ali pravnega sredstva, sodišče tožbo oziroma pravno sredstvo zavrže (četrti odstavek 98. člena ZPP).

V obravnavanem primeru ni sporno, da je pooblaščenec originalno pooblastilo za zastopanje na podlagi naročnikovega poziva posredoval pravočasno oz. v roku, ki ga je v pozivu določil naročnik. Spor med strankama je smiselno glede vprašanja, ali je pooblastilo, ki je datirano na dan po dnevu vložitve zahtevka za revizijo, pravilno.

Pravilnost pooblastila je treba presojati z vidika 97. člena ZPP. Pooblastilo mora biti dano v pisni obliki, ne glede na to, v kakšni obliki je bil sklenjen pravni posel (notranje razmerje), na podlagi katerega stranka izda pooblastilo. Pooblastitev (kot zunanje razmerje) je enostranski pravni posel, zato za veljavnost pooblastila zadostuje podpis pooblastitelja. Izdaja pooblastila je procesno dejanje v širšem smislu in mora vsebovati ustrezno (enostransko) izjavo volje pooblastitelja. Za pravne osebe velja, da mora biti na pooblastilu podpis zakonitega zastopnika, prav tako mora biti razvidno, da gre za podpis osebe, ki ima status zakonitega zastopnika. Sodna praksa ne zahteva, da bi moralo biti iz pooblastila izrecno razvidno, za katero zadevo oz. za kateri spor je pooblastilo dano. V zvezi z vprašanjem datuma na pooblastilu pa je treba upoštevati stališče Vrhovnega sodišča (sklep VS RS VIII Ips 209/2001 z dne 21.5.2002), da datum ni pogoj za veljavnost pooblastila in je odsotnost datuma lahko le okoliščina, zaradi katere lahko sodišče podvomi o pristnosti pooblastila. V primeru, če sodišče podvomi o pristnosti pisnega pooblastila, lahko s sklepom odredi, naj se predloži overjeno pooblastilo (tretji odstavek 97. člena ZPP).

Če stališče glede datuma, kot izhaja iz zgornjega odstavka, velja za primer, ko datum na pooblastilu sploh ni zapisan, ga je mogoče sprejeti (argumentum a maiore ad minus) tudi v obravnavanem primeru, ko je na pooblastilu zapisan kasnejši datum, kot je datum vložitve zahtevka za revizijo. V ZPP ni podlage, da bi sodišče na podlagi prejema pooblastila s kasnejšim datumom zavrglo vlogo, temveč (kot je bilo že zapisano) je to lahko kvečjemu okoliščina, na podlagi katere lahko podvomi o pristnosti pooblastila in zahteva overjeno pooblastilo. Dejstvo, da je pooblastilo kot enostranski pravni posel, s katerim je le izraženo zunanje pooblastilno razmerje, datirano po vložitvi vloge, namreč še ne pomeni, da pooblaščenec (glede na notranje razmerje) ni imel pooblastila za vložitev zahtevka za revizijo v trenutku vložitve le-tega. V ZPP tudi ni podlage za to, da bi moralo imeti kasneje predloženo pooblastilo navedeni isti ali starejši datum, kot je bila vložena pisna vloga, oz. da bi moralo biti iz kasneje predloženega pooblastila izrecno razvidno, da pooblastitelj odobrava vsa že izvedena procesna dejanja pooblaščenca. Odobritev opravljenih procesnih dejanj namreč ni nujno izrecna ali pisna, lahko je tudi konkludentna, npr. če tožbo vloži pooblaščenec brez pooblastila, nato pa na prvi narok pride stranka in izkaže, da želi pravdo nadaljevati (prim. Pravdni postopek: zakon s komentarjem, Lojze Ude et. al., Ljubljana, Uradni list, GV Založba, 2005, 1. knjiga, str. 408). V obravnavanem primeru bi bilo mogoče že na podlagi naknadne predložitve originalnega pisnega pooblastila za zastopanje sklepati o tem, da je pooblastitelj imel namen vložiti zahtevek za revizijo preko pooblaščenca. V primeru, če je naročnik menil, da obstaja dvom o tem, pa bi bil dolžan na podlagi tretjega odstavka 97. člena ZPP od vlagatelja zahtevati predložitev overjenega pooblastila.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v predmetnem revizijskem postopku ni imel pravne podlage za zavrženje zahtevka za revizijo zaradi naknadne predložitve pooblastila, datiranega kasneje, kot je bil datiran zahtevek za revizijo. Ker je vlagatelj na poziv naročnika zahtevek za revizijo pravočasno dopolnil z originalnim pisnim pooblastilom in ker bi ga moral naročnik v primeru, če je zaradi kasnejšega datuma na pooblastilu podvomil o pristnosti le-tega, pozvati k predložitvi overjenega pooblastila, je Državna revizijska komisija v skladu s 3. alinejo drugega odstavka 23. člena ZRPJN pritožbi ugodila in razveljavila sklep naročnika št. 1672-01/07 z dne 3.10.2007.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je dne 18.10.2007 Državni revizijski komisiji posredoval tudi obvestilo o nadaljevanju postopka, saj, kot navaja sam, v roku 20 dni od dne, ko je naročnik prejel popolni zahtevek za revizijo, ni prejel meritorne odločitve naročnika.

Vlagateljevo obvestilo o nadaljevanju postopka ni dopustno. Prvi odstavek 16. člena ZRPJN določa, da naročnik po preverjanju odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. Svojo odločitev mora sprejeti v roku 15 dni od prejema zahtevka za revizijo in jo posredovati v pisni obliki vlagatelju zahtevka za revizijo. Če naročnik ne odloči v navedenem roku, se šteje, da je zahtevek za revizijo zavrnil. V skladu z drugim odstavkom 16. člena ZRPJN lahko vlagatelj v primeru, če v 20 dneh od dne, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika iz prejšnjega odstavka, nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Kot je razvidno iz navedenih določb ZRPJN, je nadaljevanje revizijskega postopka na podlagi drugega odstavka 16. člena ZRPJN predvideno v primeru molka naročnika. Če naročnik v zakonsko določenem roku ne odloči o zahtevku za revizijo oz. če vlagatelj v določenem roku ne prejme njegove odločitve, se šteje, da je zahtevek za revizijo zavrnil, vlagatelj pa pridobi možnost nadaljevati postopek revizije neposredno pred Državno revizijsko komisijo.

V predmetnem revizijskem postopku ni šlo za procesni položaj iz drugega odstavka 16. člena ZRPJN. Naročnik je namreč o zahtevku za revizijo odločil, saj ga je s sklepom št. 1672-01/07 z dne 3.10.2007 zavrgel zaradi (domnevno) nepravilno dopolnjene vloge. Do meritornega odločanja iz prvega odstavka 16. člena ZRPJN tako sploh še ni prišlo, saj je naročnik po preverjanju ugotovil, da zahtevek za revizijo ni bil pravilno dopolnjen, zaradi česar je izdal procesni sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, vlagatelj pa je skladno s pravnim poukom v zakonsko določenem roku vložil pritožbo na Državno revizijsko komisijo (smiselno gre za pritožbo na podlagi petega odstavka 12. člena ZRPJN). Vlagatelj pravilno ugotavlja, da se bo v tem primeru 20 dnevni rok za posredovanje odločitve o zahtevku za revizijo (drugi odstavek 16. člena ZRPJN) štel od dneva, ko bo naročnik prejel predmetni sklep Državne revizijske komisije, s katerim je le-ta razveljavila njegov sklep št. 1672-01/07 z dne 3.10.2007. Ker v obravnavanem revizijskem postopku niso bile izpolnjene predpostavke (molk naročnika) za posredovanje obvestila o nadaljevanju postopka na podlagi drugega odstavka 16. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija vlagateljevo obvestilo o nadaljevanju (vloga z dne 18.10.2007) zavrgla kot nedopustno.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v pritožbi zahteval tudi povrnitev stroškov, nastalih s pritožbo, in sicer 2.500 odvetniških točk za sestavo pritožbe, 50 točk za končno poročilo stranki, 2% materialnih stroškov ter 20% DDV.

Ker ZRPJN v 22. členu vsebuje le o pravila o vračanju stroškov revizijskega postopka, povezanih z zahtevkom za revizijo, ki se priznavajo glede na utemeljenost le-tega, se v tem primeru smiselno uporabljajo določbe ZPP. Skladno z določili prvega odstavka 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Skladno s 155. členom ZPP pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi.

Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN ter skladno s 155. členom ZPP in 2. točko tarifne številke 21 Odvetniške tarife (Uradni list Republike Slovenije, številka 67/2003 in 70/2003) vlagatelju glede na višino spornega predmeta priznava naslednje potrebne stroške, nastale v zvezi s pritožbo:

- 1.300 točk za sestavo pritožbe, kar skupaj z 20% DDV znaša 716,04 EUR;
- materialne stroške v višini 2 % od skupne vrednosti storitve, kar skupaj z 20% DDV znaša 14,32 EUR,

skupaj torej 730,36 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju pritožbe ne priznava presežka nad priznanimi stroški sestave pritožbe in priznanimi materialni stroški, saj za priznanje le-teh v veljavni Odvetniški tarifi ni najti podlage.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 29.10.2007

predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:

- Univerza na Primorskem, Titov trg 4, 6000 Koper
- Odvetniška družba Tratnik, Sočan in Bogataj o.p. d.n.o., Miklošičeva 30, 1000 Ljubljana
- ATLAS OPREMA d.o.o., Samova 12a, 1000 Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana