018-264/2007 Javni gospodarski zavod Protokolarne storitve Republike Slovenije

Številka: 018-264/2007-4

SKLEP

Republika Slovenija, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednika Sama Červeka, kot predsednika senata, in članov Jožefa Kocuvana in mag. Nataše Jeršič, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Zlate Jerman, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku "Dobava in montaža notranje opreme konferenčnega objekta Brdo", v sklopu "1: Stoli in fotelji" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Eurolesco d.o.o., Tržaška cesta 371, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javni gospodarski zavod Protokolarne storitve Republike Slovenije, Predoslje 39, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 26.10.2007 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja z dne 27. 9. 2007 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Vlagatelj mora vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, znesek v višini 5.000 EUR, kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 2. 8. 2007 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku "Dobava in montaža notranje opreme konferenčnega objekta Brdo", po sklopih. Javni razpis je naročnik dne 3. 8. 2007 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN865/2007, dne 4. 8. 2007 pa v Uradnem listu EU, št. S 149, pod številko objave 185297.

Dne 19. 9. 2007 je naročnik izdal odločitev o oddaji naročila, iz katere izhaja, da se kot najugodnejši ponudnik za dobavo in montažo predmeta javnega naročila v sklopu I: Stoli in fotelji izbere ponudnik Stol, pisarniški stoli, d.o.o., Korenova cesta 5, Kamnik (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Dne 27. 9. 2007 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo v I. sklopu, v katerem zatrjuje nezakonitosti v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ter neprimernost ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj najprej navaja, da je naročnik s tem, ko je objavil spremembe razpisne dokumentacije zgolj na svoji spletni strani, kršil določbo 72. člena Zakona o javnem naročanju - ZJN-2 (Uradni list RS, št. 128/06) in načelo transparentnosti iz 8. člena ZJN-2. Čeprav je naročnik v 4. in 5. členu razpisne dokumentacije navedel, da bodo vsi odgovori in vprašanja ter vse spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije objavljene na spletnih straneh na istem naslovu, kot je dosegljiva razpisna dokumentacija, navedeno ni skladno z 72. členom ZJN-2. Naročnik bi po mnenju vlagatelja moral na portalu objaviti vsaj obvestilo, da je spremenil razpisno dokumentacijo in da je ta sprememba dosegljiva na njegovi spletni strani. Ker vlagatelj ni bil seznanjen s spremembo razpisne dokumentacije, je tako ponudil stole oblikovalca Charles&Ray Eames s 30-letno garancijo (kakor je bilo zahtevano v prvotni razpisni dokumentaciji), zaradi česar njegova ponudba ni bila več konkurenčna ponudbi izbranega ponudnika, ki je bil očitno edini seznanjen s spremembo razpisne dokumentacije. Vlagatelj v nadaljevanju zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na vzorec stola S1-ministrski stol, ne ustreza določenim tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije, zaradi česar je neprimerna. Vlagatelj na podlagi lastnega ogleda vzorca ugotavlja: 1. da ima vzorec leseno nosilno ogrodje namesto aluminijastega, 2. da ima vzorec železen kovinski dvižni relax mehanizem, sicer z delno blokado plinskega amortizerja, zaradi česar je v nasprotju z varnostnimi normami oziroma testi iz Biotehniške fakultete, saj lahko pri večkratnem sedenju amortizer raznese in lahko poškoduje osebo, ki sedi na stolu, 3. da ima vzorec rokonaslone iz kromiranega aluminija z oglatimi ostrimi robovi tapecirano v usnje, čeprav bi moral biti rokonaslon zaobljen, udoben in iz poliranega aluminija in 4. da ima vzorec le plastične drsnike na nogah in ne vložkov iz filca. Vlagatelj predlaga, da se odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila (v napadenem sklopu) v celoti razveljavi ter da se v nadaljevanju ponudbo izbranega ponudnika izloči kot neprimerno in nepopolno, kot najugodnejšo pa izbere vlagateljevo ponudbo. Podrejeno vlagatelj zahteva razveljavitev celotnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila (v napadenem sklopu).

Naročnik je s sklepom, št. 99/N/2007 z dne 15. 10. 2007 zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljenega. V zvezi z revizijsko navedbo, da naj bi naročnik kršil določbo 8. in 72. člena ZJN-2, naročnik odgovarja, da je v razpisni dokumentaciji izrecno navedel, kje bodo objavljene spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije. V objavi obvestila o naročilu na portalu je naročnik navedel povezavo do svoje spletne strani, zato je bila objava preko portala zagotovljena. Kolikor pa je vlagatelj menil, da je takšno določilo v razpisni dokumentaciji v nasprotju z zakonom, bi moral to kršitev po določbi 6. odstavka 12. člena ZRPJN uveljavljati najkasneje do roka za predložitev ponudb, zato je v tem delu zahtevek za revizijo vlagatelja primarno prepozen, podrejeno pa vsebinsko neutemeljen. V zvezi z drugo zatrjevano kršitvijo glede neprimernosti ponudbe izbranega ponudnika pa naročnik poudarja, da je vzorec ponujenega stola izbranega ponudnika dal v pregled arhitektu Francu Nadižarju, univ. dipl. inž. arh., št. ZAPS A-0092, ter v oceno ustreznosti glede na zahteve naročnika v specifikacijah. Arhitekt je potrdil ustreznost tehnoloških, ergonomskih in estetskih specifikacijah predloženih vzorcev. Sicer pa naročnik glede posameznih navedb vlagatelja v tem delu ugotavlja, da ne držijo ter da jih vlagatelj z ničemer ni uspel dokazati. Tako naročnik odgovarja: 1. da ima vzorec aluminijasto ogrodje, 2. da vzorec ne omogoča dviga in spuščanja sedeža, način izvedbe pa v specifikacijah ni bil naveden na način, da bi bilo mogoče ponujeni stol zavrniti; stol ne omogoča nastavitve višine sedeža, kar je tudi bila naročnikova zahteva, 3. vzorec ima naslone delno tapecirane v usnje, vendar so nasloni iz poliranega aluminija (kakor je bilo zahtevano) in gre za detajl, ki pomeni nadstandard specifikacij, saj usnje preprečuje hladen stik kovine z roko in 4. ponujen stol v delu, ki se dotika tal, ustreza zahtevam, saj ima štirikrako podnožje z drsniki, ki so sicer res plastični, vendar iz specifikacij ne izhaja, da drsniki ne bi smeli biti plastični, poleg vzorca pa je naročnik kot sestavni del dobil tudi priložene vložke iz filca, ki jih je mogoče enostavno nalepiti na drsnike. Ne glede na navedeno naročnik še poudarja, da četudi ponujeni vzorec stola ne bi dosegal minimalnih zahtev naročnika in bi bil tako neprimeren, navedeno ni pomembno, saj je ponudnik podal izjavo o ustreznosti oziroma skladnosti stolov, ki jih bo dobavil.

Vlagatelj je z vlogo z dne 18. 10. 2007 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. V vlogi vlagatelj vztraja pri vseh svojih navedbah iz zahtevka za revizijo, dodatno pa v zvezi z ugotovitvami naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo z dne 15. 10. 2007 navaja, da iz dokumenta arhitekta, s katerim je le ta potrdil ustreznost vzorca, ni razvidna nikakršna utemeljitev. Vlagatelj (njegov direktor) si je vzorec osebno ogledal in ga tudi fotografiral in lahko glede na osebno znanje in izkušnje s področja pisarniške opreme dovolj strokovno oceni neustreznost vzorca ponujenega stola. V zvezi z izjavo o ustreznosti blaga, ki so jo morali dati ponudniki, pa vlagatelj poudarja, da iz same izjave izhaja, da mora ponudnik na zahtevo naročnika dostaviti vzorce ponujenega blaga; iz odločitve o oddaji naročila z dne 19. 9. 2007 pa, da je naročnik še pred izdajo odločitve zahteval vzorec ponujenega stola in preveril njegovo ustreznost.

Naročnik je z vlogo z dne 19. 10. 2007 Državni revizijski komisiji dostavil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila in pred njim vodenem revizijskem postopku. V vlogi naročnik v zvezi z objavo razpisne dokumentacije dodatno poudarja, da kolikor bi dikcijo "preko" portala interpretirali na način, kot ga razume vlagatelj, bi katerokoli tujec lahko uspešno izpodbijal razpis slovenskega naročnika iz razloga diskriminiranja tujih ponudnikov. Tuji ponudniki namreč vidijo objavo v Uradnem glasilu ES, v katerem pa je tehnično nemogoče objaviti dodatna pojasnila. V zvezi z drugo zatrjevano kršitvijo naročnik še navaja, da se je zadovoljil z mnenjem arhitekta, katerega vsebina je v celoti nedvoumna. Sicer pa je ogrodje vzorčnega stola aluminijasto in ne leseno (ali je polnilo leseno, pa ni pomembno), glede amortizerja pa vlagatelj ne podaja nikakršnih dokazil o neustreznosti. Definicija "oglatih ostrih" robov, kakor to imenuje vlagatelj pa pomeni, da robovi niso ostri, temveč oglati, kar posledično pomeni, da so zaobljeni.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 22. in 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

1.
Državna revizijska komisija je najprej presodila utemeljenost zahtevka za revizijo vlagatelja v delu, v katerem le-ta očita naročniku kršitev določbe 72. in 8. člena ZJN-2.

ZJN-2 ureja način objave razpisne dokumentacije v 72. členu ZJN-2 (objava obvestila o javnem naročilu in razpisne dokumentacije); v obravnavanem primeru pa je potrebno upoštevati tudi posebno določbo 81. člena ZJN-2, ki velja za odprti postopek (spremembe, dopolnitve in pojasnila razpisne dokumentacije).

Določba 72. člena ZJN-2 določa: "Naročnik je dolžan objaviti obvestilo o javnem naročilu in razpisno dokumentacijo, vključno z njenimi spremembami in dopolnitvami na ali preko portala javnih naročil. Dostop, pregled in prevzem razpisne dokumentacije na portalu javnih naročil je brezplačen. Naročnik mora zagotoviti vpogled in prevzem tistih delov razpisne dokumentacije, ki iz tehničnih razlogov ne more biti dostopna na ali preko portala javnih naročil."

Določba 81. člena ZJN-2 pa določa: "(1) Po poteku roka za prejem ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije. (2) Naročniki so dolžni na ali preko portala javnih naročil posredovati dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, pod pogojem, da je bila zahteva posredovana pravočasno."

V obravnavanem primeru je med naročnikom in vlagateljem nesporno ugotovljeno dejstvo, da je naročnik na portalu javnih naročil dne 03.08.2007, pod številko objave JN865/2007 in dne 04.08.2007 v Uradnem listu EU, št. S 149, pod številko objave 185297, objavil obvestilo o naročilu, kakor mu to nalaga določba 57. člena ZJN-2. Obvestilo je skladno s 1. odstavkom 58. člena ZJN-2 objavil na predpisanih standardnih obrazcih iz Uredbe Komisije (ES) št. 1564/2005 z dne 7. septembra 2005 o določitvi standardnih obrazcev za objavo obvestil v okviru postopkov javnih naročil v skladu z direktivama 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L, št. 257/1 z dne 1. 10. 2005) (v nadaljevanju: uredba), pri čemer je morala biti vsebina obvestila, objavljenega na portalu javnih naročil, enaka vsebini obvestila, objavljenega v Uradnem listu EU (1. odstavek 59. člena ZJN-2).

Določbi 72. in 81. člena ZJN-2 nalagata naročnikom dolžnost, da se razpisna dokumentacija, vključno z njenimi spremembami, dopolnitvami in dodatnimi pojasnili objavi "na" ali "preko" portala javnih naročil. Namen navedene zakonske določbe je, kakor poudarja tudi sam vlagatelj, zagotoviti transparentnost oziroma javnost postopkov javnega naročanja. Pri tem pa Državna revizijska komisija opozarja na določbo 2. odstavka 8. člena ZJN-2, ki načelo transparentnosti zagotavlja skozi javnost postopkov javnih naročil, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami javnih naročil glede na vrednosti iz 12. člena tega zakona tako v Uradnem listu EU kot tudi na portalu javnih naročil. Kolikor je zakonodajalec z brezplačnimi objavami v tem členu mislil tudi objave sprememb, dopolnitev in pojasnil razpisnih dokumentacij, bi v okviru 72. in 81. člena ZJN-2 moral določiti tudi obveznost objave sprememb v Uradnem listu EU. Ob upoštevanju ugotovljenega tako v tem delu ni mogoče pritrditi vlagatelju, da naj bi naročnik kršil načelo transparentnosti iz 8. člena ZJN-2.

Glede na predpisani obrazec lahko naročniki razpisno dokumentacijo, oziroma podatke o tem, kje je le-ta dostopna, objavijo v obvestilu o naročilu v okviru oddelka VI: Dopolnilne informacije, točki VI.3) Dodatne informacije, kakor je to storil tudi naročnik v obravnavanem primeru. Ker pa ZJN-2 oziroma predpisi, sprejeti na njegovi podlagi, ne določajo natančnega načina objavljanja sprememb, dopolnitev in dodatnih pojasnil k prvotni razpisni dokumentaciji, ki je objavljena v okviru obvestila o naročilu (oziroma je v obvestilu objavljena povezava do naslova, kjer jo je mogoče dobiti), ampak zakon govori zgolj o objavi "na ali preko portala javnih naročil", naročnik v obravnavanem primeru s tem, ko "na" portalu javnih naročil ni posebej objavil sprememb razpisne dokumentacije, oziroma ni objavil obvestila, da je spremenil razpisno dokumentacijo, je pa objavo sprememb zagotovil "preko" portala, tako da je v obvestilu navedel spletno stran, na kateri so bile dostopne tudi vse spremembe in pojasnila k razpisni dokumentaciji, mu po mnenju Državne revizijske komisije ni mogoče očitati kršitve določbe 72. člena ZJN-2.

Naročnik je tako v obvestilu o naročilu, objavljenem na portalu javnih naročil in v Uradnem listu EU v oddelku VI: Dopolnilne informacije, točki VI.3) Dodatne informacije, navedel: "Razpisno dokumentacijo je možno dobiti na: http://www.brdo.si". Kakor navaja vlagatelj v zahtevku za revizijo, je naročnik v razpisni dokumentaciji, ki je bila dostopna na navedenem naslovu, v Navodilih za izdelavo ponudbe, v 4. in 5. členu navedel, da bodo vsi odgovori na vprašanja v zvezi z oddajo ponudbe ter vse spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije, objavljene na spletnih straneh na istem mestu, kot je dosegljiva razpisna dokumentacija. Iz navedenih določil povsem jasno izhaja, da je bila objava sprememb razpisne dokumentacije objavljena na spletni strani na istem mestu, na kateri je dosegljiva razpisna dokumentacija, to je "http://www.brdo.si", in do katere je bilo mogoče dostopati tudi preko portala javnih naročil. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil vlagatelj z navedenimi (po njegovem mnenju spornimi) določili razpisne dokumentacije seznanjen (čemur vlagatelj ne oporeka) in kolikor je menil, da je njihova vsebina v nasprotju z zakonskimi določbami, bi moral, kakor to pravilno ugotavlja naročnik, vložiti zahtevek za revizijo najkasneje do poteka roka za oddajo ponudb (6. odstavek 12. člena ZRPJN), zato je glede zatrjevanja nezakonite vsebine navedenih določb razpisne dokumentacije prepozen in je njegov zahtevek za revizijo v tem delu posledično neutemeljen tudi iz navedenega razloga.

Državna revizijska komisija pa v tem delu ni presojala navedbe vlagatelja, da naj bi bil izbrani ponudnik edini seznanjen z naknadno spremembo razpisne dokumentacije, saj vlagatelj za to navedbo ne ponuja nikakršnih dokazov, dostop do razpisne dokumentacije in njenih kasnejših sprememb in pojasnil pa je bil zagotovljen javno in enako za vse potencialne ponudnike.

Državna revizijska komisija glede na navedeno v tem delu zavrača zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega.

2.
Vlagatelj v drugem delu zahtevka za revizijo zatrjuje neprimernost ponudbe izbranega ponudnika iz razloga, ker vzorec ponujenega stola S1-ministrski stol ne ustreza določenim tehničnih zahtevam naročnika, zaradi česar bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika kot nepopolno izločiti.

V 1. odstavku 80. člena ZJN-2 je določeno: V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne.

Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Kot je določeno v 20. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2, je kot neprimerno ponudbo označiti tisto ponudbo, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji.

Skladno z določbo 6. odstavka 45. člena ZJN-2 (tehnična in/ali kadrovska sposobnost) mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali povabilu k oddaji ponudbe navesti, katero dokazilo iz 2. odstavka tega člena za izkazovanje izpolnjevanja tehnične sposobnosti bo štel kot ustrezno.

Naročnik je v obravnavanem primeru v objavi obvestila o naročilu v točki III.2.3) Tehnična sposobnost in enako v razpisni dokumentaciji, v 8. členu Navodil za izdelavo ponudbe, točki D) Tehnična sposobnost, navedel, da bo priznal sposobnost ponudniku na osnovi izpolnjevanja naslednjih pogojev (dokazil):

"12. Da bo ponudnik ob morebitni naknadni zahtevi naročnika predložil tudi kataloge, tehnične opise in izrise ponujenih izdelkov in na zahtevo naročnika tudi potrdil njihovo ustreznost. Na zahtevo naročnika bo potrebno dostaviti vzorce ponujenega blaga.
dokazilo: izjava ponudnika (priloga navodil ponudnikom).

13. Da bo ponudnik zagotovil dobavo blaga do navedenega roka ob posameznem sklopu.
dokazilo: izjava ponudnika (priloga navodil ponudnikom).

14. Reference: ponudnik izkaže, da je v zadnjih treh letih (od leta 2004 dalje) poljubnemu naročniku (končnemu kupcu) pri enkratnem poslu (lahko sukcesivno) dobavil in/ali montiral opremo, ki je predmet ponudbe (poljubna notranja oprema, ne glede na sklop, za katerega se prijavlja), vsaj v višini skupne ponudbene vrednosti brez DDV.
dokazilo: navedba referenc (na obrazcu naročnika - priloga navodil ponudnikom)."

Iz navedenega izhaja, da je naročnik v obravnavanem primeru glede na določbo 6. odstavka 45. člena ZJN-2 izpolnjevanje tehnične sposobnosti ponudnika presojal na podlagi "ustreznosti" dokazil, ki jih je navedel v objavi (in razpisni dokumentaciji), in sicer: 1. izjava ponudnika o ustreznosti blaga, 2. izjava o dobavnem roku in 3. reference.

Naročnik je v dodatnih pojasnilih k razpisni dokumentaciji (Opomba 7, 24.08.2007) navedel, da se je naročnik v zvezi s tehnično ustreznostjo izdelkov odločil za pridobitev ponudnikove izjave o ustreznosti in ta mu zadošča, ob dobavi pa bo preveril skladnost dobavljene opreme s specifikacijo in napačne dobave zavrnil. Na podoben način naročnik tudi, če bi dobil kataloge, ne bi mogel z gotovostjo sklepati na ustreznost dobave, saj to lahko dejansko preveri šele ob dobavi. Nivo preverjanja opreme (ali z izjavo, katalogi, pregledom vzorca, ogledu lokacije ali drugače) je torej v prosti presoji naročnika.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik skladno z izjavo o ustreznosti blaga na zahtevo naročnika dostavil vzorec ponujenega blaga, katerega tehnološko, ergonomsko in estetsko ustreznost skladno z zahtevami naročnika in tehničnimi specifikacijami je naročniku pisno dne 19.09.2007 potrdil arhitekt Franc Nadižar, univ. dipl. inž. arh., pooblaščeni arhitekt ZAPS 0092 A. Na tem mestu Državna revizijska komisija opozarja tudi na določila vzorca pogodbe v razpisni dokumentaciji, kjer je v 2. členu določeno, da mora arhitekt pisno potrditi ustreznost tehnoloških, ergonomskih in estetskih specifikacij pripravljenih elementov.

Naročnik je skladno z razpisno dokumentacijo tehnično sposobnost izbranega ponudnika presodil na podlagi dokazil, ki jih je predložil izbrani ponudnik v ponudbi, konkretno izjave o ustreznosti blaga, katero je tudi naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji. Zato je potrebno ob upoštevanju določb razpisne dokumentacije poudariti, da naročnik ni imel podlage za presojo (ne)primernosti ponudbe zgolj na podlagi (ne)primernosti vzorca blaga, ki ga je predložil izbrani ponudnik. Definicija neprimerne ponudbe označuje kot tako ponudbo, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija zavrača revizijsko navedbo vlagatelja, da bi moral naročnik izločiti ponudbo izbranega ponudbo kot neprimerno.

Ob tem pa Državna revizijska komisija opozarja naročnika, da bo moral seveda ob upoštevanju zahtevanih specifikacij v razpisni dokumentaciji, oziroma specifikacij ponujenega blaga, ki ga je izbrani ponudnik predložil v ponudbi, ob dobavi blaga preveriti, ali bo dobavljeno blago ustrezalo navedenim specifikacijam in je odgovornost za pravilno izvedbo pogodbe oziroma dobave ustreznega blaga na strani naročnika. V nasprotnem primeru lahko pride do kršenja ne le pogodbenih obveznosti, temveč tudi predpisov o javnem naročanju, saj bi se lahko dobavilo blago, za katerega ne bi bila podana ponudba v izvedenem ustreznem postopku javnega naročanja.

Državna revizijska komisija ob upoštevanju vsega ugotovljenega v celoti zavrača zahtevek za revizijo vlagatelja kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 26.10.2007


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
Predsednik Državne revizijske komisije












Vročiti:
- Javni gospodarski zavod Protokolarne storitve Republike Slovenije, Predoslje 39, Kranj,
- Eurolesco, d.o.o., Tržaška cesta 371, Ljubljana,
- Stol, pisarniški stoli, d.o.o., Korenova cesta 5, Kamnik,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.