018-236/2007 Carinska uprava RS

Številka: 018-236/2007-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič in predsednika Sama Červeka in članice Vide Kostanjevec, ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, kot članov senata v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila storitev "s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti z oznako OMIS.IT-3/2005- druga faza, katerega predmet storitev je informatizacije spremnega dokumenta za gibanje trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine-izgradnja, vzdrževanje in usposabljanje zaposlenih oseb Carinske uprave Republike Slovenije za pravilno uporabo Nacionalne trošarinske aplikacije EMCS", začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba S&T Slovenija d.d., Ljubljana, ki jo po pooblastilu zastopa odvetnik odvetnik mag. Janez Tekavc, Hacquetova 8, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Carinska uprava RS, šmartinska cesta 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 28.9.2007

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v Obvestilu o oddaji javnega naročila, št. 430-50/2007-28, z dne 10.7.2007.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 6674.43 EUR, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Ministrstvo za javno upravo je javni razpis za oddajo predmetnega javnega naročila po omejenem postopku za pravo fazo objavil v Uradnem listu RS, št. 4/05 z dne 14.1.2005, pod št. objave Ob-585/05. Dne 9.5.2005 je naročnik ponudnike obvestil o priznanju sposobnosti in jih v nadaljevanju povabil k predložitvi ponudb. V drugi fazi postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti z oznako OMITS. IT-3/2005 je naročnik dne 10.7.2007 izdal obvestilo, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral družbo ZZI d.o.o., Pot k sejmišču 33, Ljubljana (v nadaljevanju izbrani ponudnik).

Vlagatelj je zoper navedeno odločitev 19.7.2007 vložil zahtevek za revizijo, v katerem pojasnjuje, da je naročnik 18.3.2005 izdal odločitev v prvi fazi omejenega postopka, s katero je bila priznana sposobnost planiranja in razvoja informacijskih sistemov s področja e-poslovanja. V omenjeni razpisni dokumentaciji je po vlagateljevih navedbah na 7. strani navedeno, da niso dovoljeni podizvajalci, dovoljeno pa je nastopanje soizvajalcev v obliki skupne ponudbe. Vlagatelj pojasnjuje, da je bila na podlagi omenjene odločitve podjetjem ZZI d.o.o. in Alcad d.o.o ter vlagatelju in Skupini Atlantis d.o.o. priznana sposobnost v obliki skupne ponudbe. Pri tem vlagatelj navaja, da je v obdobju med prvo in drugo fazo postopka oddaje javnega naročila podjetje Skupine Atlantis d.o.o. prenehalo obstajati, in sicer zaradi razloga pripojitve vlagatelju. Vlagatelj zatrjuje, da je bila v prvi fazi omejenega postopka izbranemu ponudniku priznana sposobnost skupaj še soizvajalcem Alcad d.o.o., s katerim pa v drugi fazi postopka izbrani ponudnik ne nastopa več. Tako je izbrani ponudnik v prehodu iz prve v drugo fazo postopka iz statusa skupnega ponudnika prešel na status samostojnega ponudnika, zaradi česar pogojev za priznanje sposobnosti ne izpolnjuje več. Po vlagateljevih navedbah bi morala biti ponudba izbranega ponudnika na podlagi 80. člena ZJN-2 zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev kot nepravilna izločena. Pri tem vlagatelj opozarja, da se takšna nepopolnost nanaša na bistvene sestavine pogodbenega razmerja v smislu obligacijskega prava, zaradi česar ni mogoče sprejeti naročnikove argumentacije, da bi v takšnem primeru lahko šlo le za formalne nepopolnosti, ki jih je mogoče sanirati. Takšna razlaga instituta formalne popolnosti s strani naročnika, pa bi po vlagateljevem mnenju pomenila poseganje v temeljni institut javnega naročanja, in sicer v izpolnjevanje obveznih pogojev po razpisni dokumentaciji. Poleg tega se lahko po vlagateljevem mnenju formalna nepopolnost lahko nanaša le na ponudnika, ki ima priznano sposobnost (na skupno ponudbo), ne pa na osebo, ki te sposobnosti nima (izbrani ponudnik, ki je nastopal brez soponudnika). Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi in izbere vlagatelja kot najugodnejšega ponudnika, ter da se mu povrne priglašene stroške.

Dne 30.7.2007 je izbrani ponudnik podal odgovor na zahtevek za revizijo.

Vlagatelj je dne 2.8.2007 zahtevek za revizijo dopolnil, v njem vlagatelj ponavlja revizijske razloge iz zahtevka in še dodatno pojasnjuje, da ni sporno, da bi lahko ponudbo v imenu več ponudnikov podpisal le eden izmed njih, vendar pa mora biti iz ponudbe razvidno, da ta nastopa tudi v imenu drugega ponudnika, sicer se po vlagateljevem mnenju šteje, da nastopa zgolj v svojem imenu. Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik niti v revizijskem postopku ni ponudil nobenega dokaza za to, da je pri ponudbi sodelovalo tudi podjetje Alcad d.o.o..

Naročnik je 3.8.2007 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik poudarja, da Zakon o javnem naročanju ne ureja vprašanja, kako je potrebno evidentirati dejstvo skupnega nastopanja v obliki skupne ponudbe. Obligacijski zakonik v 3. odstavku 70. člena jasno določa, da mora zastopnik obvestiti drugo stranko, da nastopa v imenu zastopanega, pri čemer ima pogodba pravni učinek za zastopanega in za drugo stranko tudi tedaj, kadar tega ne stori, če je druga stranka vedela, ali bi bila po okoliščinah sklepala, da on nastopa kot zastopnik. Naročnik v nadaljevanju navaja, da v ponudbi, ki jo je predložil izbrani ponudnik, ni nikjer evidentirano dejstvo, da nastopa tudi v imenu podjetja Alcad d.o.o., s katerim bi moral nastopati, saj jima je le skupaj priznana sposobnost. Prav tako k ponudbi ni priloženo pooblastilo, iz katerega bi dejstvo zastopanja v imenu omenjenega podjetja bilo razvidno. Naročnik ugotavlja, da je izbrani k odgovoru predložil listine, med drugim Sporazum o skupnem nastopanju pri ponujanju storitev, sklenjenim med izbranim ponudnikom in Alcadel d.o.o. z dne 25.1.2005, iz katerega izhaja, da bo izbrani ponudnik predstavljal skupino v postopkih priprave ponudb v drugi fazi naročila po omenjenem postopku. Naročnik navaja, da o obstoju takšnega pooblastila do trenutka predložitve listin ni mogel vedeti, saj iz odločitve Ministrstva za javno upravo o priznanju sposobnosti tega ni bilo mogoče razbrati. Naročnik poudarja, da tudi o obstoju širšega pooblastila, kot je pooblastilo za sprejem dokumentov (7. str. razpisne) dokumentacije, ni mogel vedeti. Naročnik meni, da ponudbe, ki jo je oddal izbrani ponudnik, ob doslednem spoštovanju določbe 3. odstavka 70. člena OZ ne bi bilo mogoče šteti za formalno nepopolno, saj navedena določba od ponudnika zahteva, da takšno pooblastilo o zastopanju predloži že v sami ponudbi. Naročnik pri tem poudarja, da je pooblastilo, ki se nahaja v sporazumu z dne 25.1.2005 že obstajalo, saj je bilo že predloženo v ponudbeni dokumentaciji Ministrstvu za javno upravo, kljub temu da naročnik zanj ni vedel. Zato po vlagateljevem mnenju ni mogoče reči, da je bilo pooblastilo izdano naknadno. Kajti v primeru naknadno predloženega pooblastila bi to pomenilo spremembo ponudbe, s čimer bi prišlo do kršitve omenjene odločitve o priznanju sposobnosti. Glede na to, da je naročnik dne 2.8.2007 prejel pojasnilo podjetja Alcad d.o.o., da le ta nastopa v predmetnem javnem naročilu skupaj z izbranim ponudnikom na podlagi prejetega aneksa št. 4, z dne 7.6.2007, naročnik ugotavlja, da je ponudba izbranega ponudnika formalno nepopolna, pri čemer po naročnikovem mnenju dvoma v celoti ni mogoče odpraviti, zaradi česar je vlagateljev zahtevek zavrnil.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 22.8.2007, obvestil naročnika, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. Pri tem vlagatelj zatrjuje, da po vložitvi zahtevka za revizijo ni prejel nobenega dopisa s strani naročnika, na katerih sloni njegova odločitev. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija primarno o zahtevku za revizijo odloči tako, da razveljavi sklep o zavrnitvi zahtevka in posreduje naročniku v ponovno odločanje. Vlagatelj navaja, da iz ponudbe očitno izhaja, da je izbrani ponudnik nastopal samostojno, med tem ko je potrebno domnevno dokumentacijo, pridobljeno v revizijskem postopku, presojati v okviru nedopustnih sprememb. Vlagatelj meni, da ponudbe, ki jo je oddal izbrani ponudnik, glede na 3. odstavek 70. člena OZ ni mogoče šteti za formalno nepopolno in to kljub obstoju pooblastila, ki domnevno izhaja iz 6. točke domnevnega sporazuma. Kajti iz domnevne določbe izhaja, da mora zastopnik obvestiti drugo stranko, da nastopa v imenu zastopanega, kar po vlagateljevem prepričanju pomeni, da takšna obveznost obstaja že v času oddaje ponudbe, sicer pomeni da ponudnik nastopa sam. Vlagatelj vztraja, da kljub obstoju sporazuma še vedno obstaja obveznost predložitve pooblastila k ponudbi. Vlagatelj meni, da je institut dopolnjevanja formalno nepopolnih ponudb institut prava javnih naročil, ne pa institut revizijskega postopka. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija razveljavi naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo in vrne v ponovno odločanje oz. da se naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi in vlagatelju povrne stroške.

Naročnik je z dopisom, z dne 24.8.2007, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 28.8.2007, skladno z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji. Naročnik je v zvezi vlagateljevimi očitki, da ni prejel dopisa, pojasnil, da je dvakrat po telefaksu pooblaščencu vlagatelja poskusil vročiti odgovor na zahtevke za revizijo, ki ga je posredoval pooblaščenec izbranega ponudnika.

Vlagatelj je z dopisom z dne 7.9.2007 ponovno pojasnil, da vlagatelj po vložitvi zahtevka za revizijo ni prejel nobenega dopisa strani naročnika, niti kakršnihkoli drugih listin, na katerih sloni naročnikova odločitev. Vlagatelj naročnika poziva, naj dokaže, da mu je bilo skladno s procesnimi pravili vročeno kakršnokoli pisanje.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 3. alineje 1. odstavka 23. člena ZRPJN, ter skladno z določilom 6. odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija na podlagi prehodnih in končnih določb, vsebovanih v 2. odstavku 112. člena Zakona o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 128/2006, v nadaljevanju ZJN-2) najprej ugotavlja, da se za presojo predmetnega spora uporabljajo določbe predmetnega zakona, namreč druga faza postopka se je pričela 14.5.2007, kar pomeni, da naročnik pred veljavnostjo predmetnega zakona kandidatom še ni izročil razpisne dokumentacije. Pri tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da procesna ovira za meritorno odločitev o zahtevku, kakor zatrjuje vlagatelj v pripravljalni vlogi z dne 22.8.2007, v obravnavani zadevi ni podana. Iz spisovne dokumentacije je namreč razvidno, da je bil odgovor pooblaščenca izbranega ponudnika na vloženi zahtevek za revizijo preko faksa uspešno posredovan sicer le stranki (oz. vlagatelju ne pa tudi njenemu pooblaščencu) vendar se je slednja na omenjeni odgovor izbranega ponudnika z vlogo, z dne 2.8.2007, tudi odzvala, kar kaže na to, da je bil vlagatelj z odločilnimi dejstvi tekom revizijskega postopka v celoti seznanjen.

V nadaljevanju Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v obravnavanem primeru med strankami nesporno, da je bila v prvi fazi omejenega postopka priznana sposobnost izbranemu ponudniku skupaj s podjetjem Alcad d.o.o., kar je razvidno tudi iz Odločitve o priznanju sposobnosti ponudnikom, št. 43-2/2005/12, z dne 18.3.2005. Sporno pa je, ali sta omenjena ponudnika, katerima je bila priznana sposobnost v prvi fazi postopka, nastopila kot skupna ponudnika tudi v drugi fazi predmetnega postopka, kar je bistvenega pomena za presojo, ali je ponudba izbranega ponudnika v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 popolna.

Določba 78. člena Zakona o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 128/2006) določa, da v kolikor naročnik sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, mora dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Medtem ko določba 1. odstavka 80. člena ZJN-2 določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne.

V konkretnem primeru Državna revizijska komisija ocenjuje, da izbrani ponudnika ni izkazal, da naj bi v drugi fazi postopka s podjetjem Alcad. d.o.o. nastopal kot skupni ponudnik. Tudi sam naročnik priznava, da iz ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče razbrati, da bi slednji nastopal v svojem imenu in v imenu Alcada d.o.o., kar je prav tako mogoče ugotoviti tudi na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, v kateri s strani podjetja Alcad. d.o.o. ni predloženega nobenega pooblastila; izjave, vsebovane na obrazcih od št. 1 do 5 in 9, so dane zgolj v imenu izbranega ponudnika; v vzorcu pogodbe je pogodbena stranka zgolj izbrani ponudnik; tudi skrbnik pogodbe in izvajalec Help Deska je zgolj izbrani ponudnik.

V nadaljevanju naročnik prav tako priznava, da trditve pooblaščenca izbranega ponudnika, po katerih naj bi naročnik poslal razpisno dokumentacijo zgolj izbranemu ponudniku, ker naj bi ves čas vedel, da je le-ta pooblaščen za zastopanje obeh skupnih ponudnikov v drugi fazi postopka, ne držijo. Pri tem Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo iz prve faze postopka (OMIS.IT-3/2005) ugotavlja, da je pod 5.7.2. točko (str. 7) razpisne dokumentacije bilo zapisano, da lahko ponudniki, ki nastopajo v skupni ponudbi, določijo eno izmed pravnih oseb s katero bo naročnik komuniciral, v nasprotnem primeru bo naročnik vse dokumente naslavljal na vse ponudnike, ki bodo sodelovali v ponudbi, kar sta oba skupna ponudnika v prvi fazi postopka tudi storila. Tako sta s pooblastilom z dne 9.2.2005 oba ponudnika pooblastila mag. Edmonda Pajka, direktorja ZZI. d.o.o., za vložitev ponudbe in predstavljanje skupine v imenu obeh partnerjev. Pri tem gre ugotoviti, da se omenjene zahteve sicer nanašajo zgolj na prvo fazo postopka, tako da tudi samo dejstvo, da je naročnik na podlagi kontaktov z uslužbenko Ministrstva za javno upravo (ki naj bi naročniku sporočila, da izbrani ponudnik sprejema dokumentacijo tudi za podjetje Alcad d.o.o.) poslal razpisno dokumentacijo le izbranemu ponudniku ne pa tudi podjetju Alcad d.o.o., po presoji Državne revizijske komisije še ne izkazuje, da je bilo pooblastilo, s katerim naj bi Alcad d.o.o. pooblastil izbranega ponudnika za vložitev skupne ponudbe v drugi fazi postopka, tudi resnično dano. Ravno nasprotno, po oceni Državne revizijske komisije se omenjeno pooblastilo, z dne 9.2.2005, nanaša zgolj na prvo fazo postopka, kajti iz navedenega pooblastila namreč jasno izhaja, da je bilo slednje dano za podpisovanje skupne ponudbe na razpis Centra vlade za informatiko z oznako OMIS.IT-3/2005, vložitev ponudbe in predstavljanju skupine v nadaljevanju postopka javnega naročila v imenu obeh partnerjev. Poleg tega je izbrani ponudnik dobro vedel, da je šlo v obravnavanem primeru za dve povsem ločeni fazi postopka, kateri sta bili vodeni s strani povsem različnih naročnikov, kar po mnenju Državne revizijske komisije dodatno kaže na to, da bi moral izbrani ponudnik pooblastilo za vlaganje skupne ponudbe s strani podjetja Alcad d.o.o. tudi za drugo fazo postopka posebej predložiti. Odločilno dejstvo, ki jasno kaže na to, da se v obravnavanem primeru pooblastilo, z dne 9.2.2005 (in na katerem temelji tudi naročnikova končna odločitev), ne nanaša tudi na drugo fazo postopka, je podpis ponudbe izbranega ponudnika s strani osebe, ki ni izkazala pooblastila. Namreč v drugi fazi postopka domnevno skupna ponudba izbranega ponudnika ni bila podpisana s strani (s pooblastilom z dne 9.2.2005) pooblaščenega mag. Edmonda Pajka, temveč s strani povsem druge osebe, in sicer direktorja izbranega ponudnika Igorja Zorka, ki pa pooblastila za podpis skupne ponudbe v imenu obeh ponudnikov ni uspel izkazati.

V nadaljevanju Državna revizijska komisija prav tako ocenjuje, da sporazum, z dne 9.2.2005, in na njegovi podlagi sprejet aneks št. 4, z dne 7.6.2007, nimata narave pooblastila. Namreč iz 5.7.2. točke razpisne dokumentacije iz prve faze postopka izhaja, da so morali skupni ponudniki v primeru izbire za izvedbo predmetnega naročila predložiti pravni akt o skupni izvedbi naročila, v katerem so morali natančno opredeliti naloge in odgovornosti posameznikov za izvedbo naročila in odgovornost posameznih ponudnikov za izvedbo naročila, kar sta skupna ponudnika s podpisom omenjenega sporazuma tudi storila. Tako sta skupna ponudnika v sporazumu (z dne 9.2.2005), označenega z oznako zaupno, skladno z omenjeno zahtevo iz razpisne dokumentacije določila tako odgovorne osebe za izvedbo naročila po vseh kategorijah, kot tudi medsebojna razmerja in naloge posameznega ponudnika. Zato imata omenjeni sporazum in k sporazumu sklenjeni aneks št. 4 lahko kvečjemu naravo pooblastitve, ki je pravni temelj, na podlagi katerega pooblaščenec pridobi upravičenje za zastopanje pooblastitelja, nikakor pa ne more imeti narave samega pooblastila, česar se tudi oba ponudnika dobro zavedata, saj sta poleg sporazuma že v prvi fazi postopka ločeno in neodvisno od sporazuma predložila pooblastilo. Pooblastitev se namreč nanaša in ureja le notranje razmerje, medtem ko je pooblastilo naslovljeno tudi na vse subjekte (kateri niso nujno že vnaprej določeni), kar jasno kaže na to, da pooblastilo nikakor ne more imeti statusa zaupnega dokumenta. Poleg tega sta se ponudnika v 8. točki sporazuma, z dne 9.2.2005, zavezala, da bosta za vsako ponudbo, pri kateri bosta sodelovala, podpisala Aneks k temu sporazumu, v katerem bosta podrobneje opredelila medsebojne in skupne odgovornosti pri pripravi ponudbe, kar sta ponudnika s sklenitvijo Aneksa št. 4, z dne 7.6.2007, tudi storila. Že iz same narave omenjene točke sporazuma tako izhaja, da sta oba ponudnika podrobneje urejala medsebojna razmerja. Pri čemer prične takšna pooblastitev učinkovati v razmerju do tretjih šele, ko postane tudi zanje razpoznavno, in sicer na podlagi danega pooblastila. Od pooblastitve se tako pooblastilo loči po tem, da so naslovnik pooblastila poleg pooblaščenca tudi drugi subjekti (ki vnaprej niso nujno določeni), kar pa za sklenjen aneks in sporazum v obravnavanem primeru ni mogoče reči, saj je krog naslovnikov pri obeh zaradi samega statusa zaupnega dokumenta močno omejen in jima tako že na podlagi vsebine in statusa zaupnosti dokumenta ni mogoči priznati narave pooblastila.

Med strankama je tudi nesporno, da ponudbe izbranega ponudnika v obravnavnem primeru tudi na podlagi določbe 3. odstavka 70. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001, z nadaljnjimi spremembami) ne bi bilo mogoče šteti za formalno nepopolno, saj bi moral izbrani ponudnik, kakor že ugotavlja tudi naročnik sam, naročnika obvestiti, da nastopa tudi v imenu Alcad d.o.o.. Pri tem pa naročnik tudi sam priznava, da o omenjenemu pooblastilu niti o sporazumu ni vedel ničesar in da tudi iz ponudbe izbranega ponudnika ne izhaja, da nastopa tudi v imenu podjetja Alcad d.o.o., na podlagi česar Državna revizijska komisija zaključuje, da izbrani ponudnik ni izkazal okoliščin, na podlagi katerih bi naročnik lahko sklepal, da izbrani ponudnik nastopa tudi v imenu podjetja Alcad d.o.o..

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija vlagatelju pritrjuje, da izbrani ponudnik ni izkazal, da je tudi v drugi fazi postopka nastopal skupaj s podjetjem Alcad d.o.o., s katerim skupaj mu je bila priznana sposobnost v prvi fazi postopka. Ponudba izbranega ponudnika tako v trenutku naročnikove izdaje odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila ni predstavljala popolne ponudbe v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Izbrani ponudnik bi namreč moral na podlagi 2.4. točke razpisne dokumentacije druge faze postopka (št. 430-50/2007) v celoti izpolnjevati vse pogoje, pod katerimi je uspel v prvi fazi omejenega postopka z oznako OMIS.IT-3/2005, vendar jih po ugotovitvah Državne revizijske komisije ne izpolnjuje. Kot je bilo že ugotovljeno je bila izbranemu ponudniku v prvi fazi postopka priznana sposobnost še skupaj s podjetjem Alcad d.o.o., vendar je v drugi fazi postopka izbrani ponudnik nastopal samostojno, zaradi česar pogojev (priznanja sposobnosti) iz prve faze postopka in s tem navedenih razpisnih pogojev ne izpolnjuje več.
Državna revizijska komisija v nadaljevanju vlagatelju pritrjuje, da je dopolnjevanje formalno nepopolnih ponudb, kot ga ureja 78. člen ZJN, institut postopka oddaje javnega naročila in ne revizijskega postopka, ta institut je namreč mogoče skladno z 80. členom ZJN-2 uporabiti le pred izdajo odločitve o oddaji javnega naročila. Kajti iz zgoraj že povzetega 80. člena ZJN-2 jasno izhaja, da mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne, nato pa skladno z 79. členom ZJN-2 sprejeti odločitev o oddaji naročila. Morebitna dopustitev odprave formalnih nepopolnosti ponudb tudi v revizijskem postopku bi po mnenju Državne revizijske komisije pomenila nedopusten poseg v učinkovitost pravnega varstva ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil. Lahko bi namreč povzročila situacije, ko bi bil zahtevek za revizijo ob vložitvi sicer utemeljen, v posledici tekom revizijskega postopka izvedenega odpravljanja formalnih nepopolnosti napadene ponudbe, kot so bile zatrjevane v revizijskem zahtevku, pa bi lahko naročnik tak revizijski zahtevek v trenutku sprejema svoje odločitve o le-tem zavrnil kot neutemeljenega. To bi pomenilo onemogočitev učinkovitega pravnega varstva ponudnikom, slednjim pa bi neupravičeno povzročalo tudi škodo (nastalo z vložitvijo revizijskega zahtevka). Upoštevaje zgornje ugotovitve, da je bila ponudba izbranega ponudnika v času odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila nepopolna, zaradi česar bi jo moral naročnik v predmetnem postopku na podlagi 80. člena ZJN-2 izločiti, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz prve točke izreka tega sklepa.

V nadaljevanju gre vlagatelju prav tako pritrditi, da mu je naročnik (upoštevaje tretjo točko izreka sklepa, št. 430-50/2007-39) neupravičeno naložil plačilo stroškov. Naročnik bi namreč lahko na podlagi 4. odstavka 22. člena ZRPJN od vlagatelja zahteval le povračilo svojih stroškov, ne pa stroškov izbranega ponudnika, katerega je zastopala odvetniška pisarna Čeferin. Slednja namreč v revizijskem postopku ni imela statusa stranke, zato mu stroškov postopka tudi ni mogoče priznati.


Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- za takso za revizijo 5000 EUR
- v protivrednosti 3000 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za stroške priprave revizijskega zahtevka,
- materialni stroški 2%, po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV,
- v protivrednosti 3000 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za obvestilo o nadaljevanju,
- v protivrednosti 200 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za konferenco s stranko,
- v protivrednosti 2500 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za drugo pripravljalno vlogo.

Državna revizijska komisija, na podlagi določbe 6. odstavka 22. člena ZRPJN, vlagatelju priznala naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer:
- za takso za revizijo 5000 EUR,
- v protivrednosti 3000 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za stroške priprave revizijskega zahtevka, in sicer 0,459 â?? x 3000 točk + 20 DDV, skupaj tako v višini 1652,4 EUR,
- materialni stroški po 13. členu veljavne Odvetniške tarife (in sicer v višini 2% od 1000 točk, v zadevah, v katerih vrednost storitve presega 1000 točk, pa še 1% od presežka nad 1000 točk) znašajo v protivrednosti 40 točk, povečano za 20% DDV, in sicer 0,459 EUR x 40 točk + 20 DDV, skupaj tako v višini 22,03 EUR.


Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava drugih priglašenih stroškov glede ostalih vlog, slednje namreč na predmetno odločitev Državne revizijske komisije v njenem bistvu niso vplivale, zaradi česar jih tudi ni bilo mogoče šteti (v smislu 3. odstavka 22. člena ZRPJN) kot potrebne stroške. Na podlagi navedenega je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 6674.43 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.






POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, 28.9.2007


mag. Nataša Jeršič.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Odvetnik mag. Janez Tekavc, Hacquetova 8, Ljubljana
- Carinska uprava RS, šmartinska cesta 5, Ljubljana
- ZZI d.o.o., Pot k sejmišču 33, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana