018-240/2007 RTH, Rudnik Trbovlje - Hrastnik d.o.o.

Številka: 018-240/2007-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04, 61/05, 78/06 in 53/07; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednika Sama Červeka kot predsednika senata ter članice Nataše Jeršič in člana Jožefa Kocuvana kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Metke Čretnik, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Sanacija plazu Gorenc", začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Pavčnik d.o.o., Partizanska cesta 59, Dol pri Hrastniku, ki ga zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova 20, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika RTH, Rudnik Trbovlje - Hrastnik d.o.o., Trg revolucije 12, Trbovlje (v nadaljevanju: naročnik), dne 13.9.2007

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

3. Vlagatelj mora vplačati v roku 15 dni na račun št. 01100-1000358802 pri ministrstvu, pristojnem za finance, še znesek v višini 5.000 â?? kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 18.4.2007 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za sanacijo plazu Gorenc po postopku zbiranja ponudb s predhodno objavo. Predmetno javno naročilo je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 45, z dne 25.5.2007, pod številko objave Ob-14801/07.

Iz Odločitve o oddaji javnega naročila, št. ZAP-14/07, ki jo je naročnik sprejel dne 9.7.2007, izhaja, da je slednji javno naročilo oddal ponudniku GD Hrastnik d.o.o., Dolska cesta 9, Hrastnik (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V odločitvi je naročnik še navedel, da je ponudba vlagatelja nepopolna, saj je veljavnost njegove ponudbe 119 dni, po zahtevi iz 16. točke razpisne dokumentacije pa bi morala biti veljavna vsaj 120 dni po roku za oddajo ponudb. Zaradi navedenega je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil iz nadaljnje obravnave.

Po prejemu dodatne obrazložitve (dopis z dne 19.7.2007) je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita kršitev 2., 8., 9., 78. in 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljevanju ZJN-2). Vlagatelj oporeka naročnikovi trditvi glede prekratkega roka veljavnosti ponudbe in opozarja, da je rok veljavnosti ponudbe, ki jo je navedel v svoji ponudbi, popolnoma v skladu z zahtevami naročnika. Vlagatelj je tako za prvi rok veljavnosti ponudbe štel datum za sprejem ponudb (14.6.2007), kot je to zahteval naročnik, in zadnji dan veljavnosti 11.10.2007, torej je veljavnost njegove ponudbe 120 dni. Kot navaja vlagatelj, je naročnikova navedba, da je potrebno upoštevati štetje rokov po Zakonu o upravnem postopku (Uradni list RS, št. 105/2006 - ZUP-UPB2, v nadaljevanju: ZUP), diskutabilna, saj je dejstvo, da mora biti predložena ponudba veljavna že ob predložitvi le-te naročniku, torej na dan prejema ponudb (14.6.2007) in ne šele naslednji dan po roku za sprejem ponudb (15.6.2007). Hipotetično bi argumentacija naročnika, da bi ponudba veljala šele naslednji dan po prejemu ponudb, pripeljala do primera, ko bi ponudniki oddali neveljavne ponudbe, pri čemer bi naročnik še na dan sprejema ponudb izvedel javno odpiranje, kjer bi prebral ponudbene cene iz formalno neveljavnih ponudb. Možnost odstopa od ponudbe brez možnosti vnovčitve bančne garancije za resnost ponudbe pa je v tem primeru povsem legitimna možnost ponudnika, saj njegova ponudba še ni veljavna. Zato je skladno z načeli ZJN-2 smiselno in potrebno, da je ponudba (smiselno enako vlagatelj navaja tudi glede veljavnosti bančne garancije za resnost ponudbe, ki pa se naročniku ni zdela sporna) veljavna na dan sprejema ponudb. Hkrati vlagatelj še dodaja, da je naročnik neskladno in nejasno opredelil veljavnost ponudbe v objavi in razpisni dokumentaciji, v procesu odločanja pa je diskrecijsko upošteval zgolj eno od možnih razumevanj te določbe, kar pa je v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov in transparentnostjo postopkov javnega naročanja (8. in 9. člen ZJN-2). V nadaljevanju svojega zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da v kolikor v revizijskem postopku ne bo ugotovljeno, da je rok veljavnosti ponudbe skladen z zahtevami naročnika, je naročnik kljub temu ravnal nepravilno, ko je njegovo ponudbo izločil kot nepopolno. Vlagatelj zatrjuje, da je v takem primeru njegova ponudba formalno nepopolna, saj je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na razvrstitev glede na merila, naročnik pa bi mu skladno z 78. členom ZJN-2 moral dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik bi prav tako lahko formalno pomanjkljivost štel za nebistveno.
Vlagatelj na podlagi navedenega zahteva in predlaga, da naročnik oz. Državna revizijska komisija odpravi Odločitev o oddaji javnega naročila, št. ZAP-14/07, z dne 9.7.2007, ter izbere popolno ponudbo vlagatelja, oziroma podredno, da vlagatelja pozove k dopolnitvi formalno nepopolne ponudbe ali pa formalno pomanjkljivost šteje za nebistveno. Vlagatelj tudi zahteva povrnitev stroškov v višini predpisane takse 5000 â??, povrnitev stroškov odvetniškega zastopanja in priprave revizijskega zahtevka v višini 5000 odvetniških točk, ter 3% materialnih stroškov.

Naročnik je s sklepom, sprejetim dne 8.8.2007, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen z obrazložitvijo, da je pri računanju veljavnosti vlagateljeve ponudbe uporabil določbo 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 52/2007 - ZPP-UPB3; v nadaljevanju: ZPP) in ugotovil, da je rok veljavnosti vlagateljeve ponudbe 119 dni in ne 120 dni, kot je bilo zahtevano. Nadalje pojasni, da vlagatelja ni pozval na dopolnitev njegove ponudbe v delu, ki se nanaša na njeno veljavnost, saj naročnik z dopolnitvami ne sme dopustiti spreminjanja ponudbe v tistih elementih, ki bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe, kar pa bi v primeru, če bi to dopustil, storil. Prav tako je naročnik veljavnost ponudb postavil kot bistveno, saj je celo navedel, da bo v primeru krajšega roka veljavnosti ponudba izločena. Glede vlagateljevih navedb o neskladju med opredelitvijo veljavnosti ponudbe v objavi in razpisni dokumentaciji naročnik izjavlja, da je oboje smiselno enako, vendar pa v zvezi s tem še opozarja, da vlagatelj v skladu z 12. členom ZRPJN ne more več navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom odločitve. Tudi glede veljavnosti bančne garancije za resnost ponudbe naročnik pojasnjuje, da te kršitve ni posebej navajal, saj je ob že ugotovljenem dejstvu, da je veljavnost ponudbe vlagatelja krajša od zahtevane, veljavnost bančne garancije pa je vezana na enak datum kot veljavnost ponudbe, logično nadaljevanje tudi ugotovitev o nepravilnosti bančne garancije. Naročnik je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov.

Vlagatelj je dne 24.8.2007 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo ter dodatno priglasil stroške, nastale v zvezi z revizijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 80.8.2007 odstopil vso dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, da zahtevek za revizijo ni utemeljen, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Uvodoma Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo z dne 24.8.2007 opozarja, da je naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo navajal nove argumente za svojo odločitev o izločitvi vlagateljeve ponudbe, katerih v postopku oddaje predmetnega javnega naročila (tj. v odločitvi o oddaji javnega naročila oz. v obrazloženi odločitvi o oddaji javnega naročila) ni navedel. Tako naj bi naročnik na novo navedel, da je neveljavna vlagateljeva bančna garancija za resnost ponudbe.
Res je, da mora naročnik vse razloge, s katerimi je utemeljil svojo odločitev o oddaji naročila, vključno z vsemi razlogi za zavrnitev ponudb in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do neizbranega ponudnika, navesti že v odločitvi o oddaji naročila oziroma najkasneje v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila. Učinkovito pravno varstvo (4. točka prvega odstavka 3. člena ZRPJN) je namreč lahko v postopkih oddaje javnih naročil zagotovljeno le, če ima ponudnik v revizijskem postopku možnost izpodbijati vse naročnikove ugotovitve, ki se nanašajo na izločitev njegove ponudbe. Vendar Državna revizijska komisija spornih naročnikovih navajanj glede (ne)veljavnosti bančne garancije ne šteje kot nov argument za izločitev vlagateljeve ponudbe, podan šele v revizijskem postopku (ki niti ne bi bil dopusten), temveč zgolj kot njegov odziv na vlagateljev zahtevek za revizijo. Vlagatelj je namreč že v zahtevku za revizijo sam izpostavil vprašanje glede veljavnosti svoje bančne garancije za resnost ponudbe, čeprav le-ta v naročnikovi odločitvi o izločitvi vlagateljeve ponudbe ni bila sporna oz. ni bila navedena kot razlog za izločitev njegove ponudbe, naročnik pa se je v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo do njegovih navedb le opredelil.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami o neskladnih oziroma nejasnih opredelitvah veljavnosti ponudbe v objavi in razpisni dokumentaciji, ki naj bi dopuščali različne interpretacije, ZJN-2 v drugem odstavku 71. člena ZJN-2 določa, da morajo biti podatki iz razpisne dokumentacije enaki podatkom navedenim v objavi obvestila o javnem naročilu.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v objavi obvestila o javnem naročilu v Uradnem listu RS, št. 45, z dne 25.5.2007, kot minimalni časovni okvir, v katerem mora ponudnik zagotavljati veljavnost ponudbe, navedel 120 dni od datuma, določenega za sprejemanje ponudb, za slednjega pa določil dan 14.6.2007 do 10. ure.
V razpisni dokumentaciji je naročnik glede veljavnosti ponudbe v 16. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe zapisal: "Ponudba mora biti veljavna vsaj 120 dni po roku za oddajo ponudb. V primeru krajšega roka veljavnosti ponudbe, se ponudba izloči." Rok za oddajo ponudb je bil označen enako kot v objavi, tj. do 14.6.2007, najkasneje do 10.00 ure.
Na podlagi zgoraj zapisanega Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz objave kot iz razpisne dokumentacije glede veljavnosti ponudb jasno in nedvoumno izhaja, da mora ponudnik predložiti ponudbo, katere veljavnost bo najmanj ("minimalni časovni okvir" oz. "vsaj") 120 dni od roka za oddajo ponudb (tj. 14.6.2007 ob 10. uri). Vlagatelj sicer zatrjuje, da so možne različne interpretacije opredelitve veljavnosti ponudb, vendar se Državna revizijska komisija na podlagi njegovih navedb in ob upoštevanju trditvenega in dokaznega bremena ki je na strani vlagatelja (7. in 212. člen ZPP v povezavi s 5. odstavkom 3. člena ZRPJN), z njim ne more strinjati.

Nadalje je med strankama spor glede časovne veljavnosti vlagateljeve ponudbe. Vlagatelj namreč navaja, da je rok veljavnosti njegove ponudbe 120 dni od roka za oddajo ponudb, kot je bilo zahtevano s strani naročnika, naročnik pa nasprotno pravi, da je rok veljavnosti vlagateljeve ponudbe 119 dni in ne 120 dni, kot je bilo zahtevano. Državna revizijska komisija je tako morala ugotoviti, ali je vlagatelj s svojo ponudbo izpolnil naročnikovo zahtevo glede veljavnosti ponudbe in posledično, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je njegovo ponudbo kot nepopolno izločil.

Kot je Državna revizijska komisija že zgoraj ugotovila, je naročnik od ponudnikov nedvoumno zahteval, da predložijo ponudbe, katerih veljavnost bo (najmanj) 120 dni od roka za oddajo ponudb, tj. od 14.6.2007 od 10.00 ure.

Državna revizijska komisija je nadalje vpogledala v vlagateljevo ponudbo, v kateri je slednji v točki 8. "Veljavnost ponudbe" zapisal, da veljavnost ponudbe poteče 11.10.2007.

Ker ZJN-2 instituta veljavnosti ponudbe ne ureja, prav tako tudi ne način štetja rokov glede veljavnosti ponudb, je potrebno ob presoji tega vprašanja poseči po splošnih določbah obligacijskega prava in ne po določbah ZPP ali ZUP, kot to navajata naročnik oz. vlagatelj. Pri spornem vprašanju gre namreč za materialni rok, štetje katerega je določeno v Obligacijskem zakoniku (Uradni list RS, št. 83/01, 32/04, 28/06, 40/07; v nadaljevanju: OZ).

Glede načina štetja rokov OZ v 1. odstavku 62. člena (Računanje časa) določa: "Rok, določen v dnevih, začne teči prvi dan po dogodku, od katerega se računa, konča pa se z iztekom zadnjega njegovega dneva.". Določba tako uveljavlja pravilo, da se dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, v le-tega ne všteje, vendar pa to ne pomeni, da ponudba že pred dogodkom samim ne ustvarja pravnih učinkov. Ponudba (22. in nasl. členi OZ) kot enostranski posel ponudnika zavezuje k sklenitvi pogodbe od trenutka, ko jo le-ta odda in jo naslovnik (tj. naročnik) prejme (razen v primerih iz 1. odstavka 25. člena OZ). Izjema od pravila, da dana ponudba ponudnika veže, je umik ponudbe, ki pa velja samo, če je naslovnik prejel umik, preden je prejel ponudbo, ali sočasno z njo. Kot je razvidno iz Potrdila o prejemu ponudbene dokumentacije, je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila vlagateljevo ponudbo prejel 14.6.2007 ob 9.27 uri. To pomeni, da od tega trenutka dalje dana ponudba vlagatelja veže, od istega datuma dalje pa se računa tudi rok veljavnosti ponudbe, ki pa se po pravilih OZ-a šteje na način, določen v 62. členu tega zakona.

Ker je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila dogodek oz. pravno dejstvo, od katerega je začel teči rok, nastopil 14.6.2007 ob 10. uri (rok za predložitev ponudb), je 120-dnevni rok (ob upoštevanju 1. odstavka 62. člena OZ-a) začel teči 15.6.2007 in se je iztekel 12.10.2007 ob 24.00 uri. Vlagatelj je predložil ponudbo z datumom veljavnosti 11.10.2007, kar ob zahtevani 120-dnevni veljavnosti ponudbe od 14.6.2007 pomeni, da le-tej naročnikovi zahtevi vlagatelj ni zadostil.

Ob ugotovitvi Državne revizijske komisije, da rok veljavnosti vlagateljeve ponudbe ni skladen z naročnikovo zahtevo, pa je potrebno za razrešitev spora med strankama odgovoriti tudi na vprašanje, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno, ne da bi mu predhodno omogočil dopolnitev te ponudbe. Vlagatelj namreč zatrjuje, da je njegova ponudba formalno nepopolna, saj je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na razvrstitev glede na merila, naročnik pa bi mu skladno z 78. členom ZJN-2 moral dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe, naročnik pa nasprotno trdi, da bi z dopolnitvijo vlagateljeve ponudbe dopustil spreminjanja ponudbe v tistih elementih, ki bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe.

80. člen ZJN-2 v prvem odstavku določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 izločiti vse ponudbe, ki niso popolne ("popolna ponudba" je v 16. točki 2. člena ZJN-2 definirana kot "â??tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna"). Formalno nepopolna ponudba je v skladu s 16. točko 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila, 78. člen ZJN-2 pa naročniku nalaga, da mora v primerih, ko sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. V tem primeru ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Iz navedenega izhaja, da mora naročnik ponudnike nepopolnih ponudb izločiti brez možnosti dopolnitve ali spremembe njihovih ponudb, medtem ko mora po pravilu, izrecno določenem v 78. členu ZJN-2, ponudnikom formalno nepopolnih ponudb dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji s svojo zahtevo o 120-dnevnem roku veljavnosti ponudbe ponudniku določil, kaj najmanj pričakuje od njega, da bo njegovo ponudbo štel kot zavezujočo, in jo bo kot tako uvrstil na ocenjevalno lestvico, kjer bo s svojo vsebino konkurirala drugim (prav tako) zavezujočim ponudbam. S tem je naročnik določil minimalni okvir, ki ga mora pri pripravi svoje ponudbe spoštovati vsak ponudnik, ki želi sodelovati, in ob upoštevanju katerega bo njegovo ponudbo moč označiti kot popolno in jo kot tako tudi ocenjevati. S spoštovanjem zahtevanega roka pa se je ponudnik zavezal, da bo naročniku ponudbo, kot jo je oddal, zagotavljal do roka, za naročnika relevantnega za uspešno oddajo javnega naročila.
Vendar vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila tega roka ni spoštoval, in se je s svojo ponudbo zavezal le za 119 in ne za 120 dni, kot je to zahteval naročnik, zato ga je naročnik izločil, ne da bi ga pozval na dopolnitev oz. spremembo njegove ponudbe. S tem je naročnik sledil svoji določbi iz razpisne dokumentacije, v kateri je navedel: "V primeru krajšega roka veljavnosti ponudbe, se ponudba izloči." Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal pravilno, saj bi v nasprotnem primeru (če bi vlagatelja pozval na dopolnitev oz. spremembo njegove ponudbe v smislu podaljšanja roka veljavnosti ponudbe), temu omogočil spremembo njegove celotne ponudbe, ki bi ga (po novem) zavezovala za 120 dni. To bi pomenilo, da bi vlagatelj šele po roku za oddajo ponudb (v tem trenutku mora biti ponudba popolna) izpolnil naročnikovo zahtevo glede veljavnosti ponudbe, ter svojo ponudbo naknadno uvrstil na ocenjevalno lestvico. Na tak način bi vlagatelj pridobil nedopustne prednosti oziroma ugodnosti (npr. neupravičena uvrstitev v postopek ocenjevanja ponudb, to pa pomeni uporabo meril) glede na ponudnike, ki so že ob oddaji ponudb spoštovali naročnikovo zahtevo in zagotovili 120-dnevno veljavnost ponudb od roka za odpiranje ponudb, s tem pa tudi nadaljnje ocenjevanje njihovih ponudb. To pa bi bilo v nasprotju s temeljnim načelom enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) kot tudi z drugim odstavkom 78. člena ZJN-2 (Dopustne dopolnitve ponudbe), ki določa: "Ponudnik ne sme spreminjati/â??/tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja."

Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik ni ravnal nezakonito, ko je vlagateljevo ponudbo kot nepopolno izločil iz postopka nadaljnje obravnave.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov revizijskega postopka. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V četrtem odstavku 22. člena ZRPJN je določeno: "Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, mora vlagatelj zahtevka za revizijo naročniku povrniti stroške nastale z revizijo. Če v takem primeru o zahtevku za revizijo odloči Državna revizijska komisija, mora vlagatelj zahtevka za revizijo na račun iz prvega odstavka tega člena vplačati še znesek v višini že vplačane takse kot nadomestilo za stroške postopka revizije pred Državno revizijsko komisijo."

V obravnavanem primeru je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, zahtevek za revizijo pa je kot neutemeljenega zavrnila tudi Državna revizijska komisija, zato je morala Državna revizijska komisija ob upoštevanju četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločiti, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).


V Ljubljani, dne 13.09.2007


PREDSEDNIK SENATA:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Odvetnica Aleksandra Jurakk, Pražakova 20, Ljubljana
- RTH, Rudnik Trbovlje - Hrastnik d.o.o., Trg revolucije 12, Trbovlje
- GD Hrastnik d.o.o., Dolska cesta 9, Hrastnik
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana